Glasilo Őrség - Őrségi hírlap

Átírás

1 julij 2016, letnik XVI., št. 46 XVI.évfolyam, 46. szám, július Vsebina: Dogodki v občini Dejavnosti društev Iz vrtca in šole Ostali prispevki Uradne objave

2 Prvi električni vlak na Hodošu Az első villany vonat Hodoson (S-01) (S-02) (S-03) (S-04) (S-05) (S-06) (S-07) (S-08) (S-09) (S-10) (S-12) (S-11) INFORMATIVNO " GLASILO ŐRSÉG ŐRSÉGI HÍRLAP " TÁJÉKOZTATÓ Izdaja občina Hodoš Hodos község jelenteti meg Naslov uredništva - a szerkesztőség címe: Glasilo Őrség Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52, 9205 Hodoš Hodos Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása: Grafika perfekt, d.o.o,. Vaneča 80, Puconci Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány Uredniški odbor-szerkesztőség: Ludvik Orban odgovorni urednik - felelős szerkesztő Rozalija Totić, pomočnik urednika - szerkesztő helyettes Novak Császár Jolán, lektorka - lektor Liljana Gal, lektorka - lektor Rudolf Bunderla računalniška obdelava -technikai szerkesztő Uredniška opomba: Besedila prispevkov, ki jih je sprejelo uredništvo od posameznikov izven občine objavljamo v celoti nespremenjene in ne lektorirane takšne, kot so jih posredovali posamezni avtorji. Zato za morebitne pravopisne ali vsebinske napake uredništvo ne odgovarja. Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 485. Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno. A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez. Telefon: (02) , Fax: (02) , obcina-hodos-kozseg@ siol.net

3 Spoštovane občanke, cenjeni občani! V zadnji številki smo že najavili, da bomo v bodoče vsake tri mesece izdali novo številko našega Glasila z informacijami o dogodkih in obvestilih. Vedno se nekaj dogaja, enkrat bolj drugič manj vidne in čutimo odgovornost, da Vas o tem obvestimo! (S-13) Ogromna škoda je nastala v naši občini zaradi spomladanske pozebe. Neurje s padavinami je že štiri krat v mesecu maju in juniju zalila cestišče, zamašila pretoke. Očistili smo del struge na Krplivniku. Jeseni za 1. november smo opazili, da ni elektrike v vežici na Krplivniku. Po dolgem času smo končno uspeli najti napako in to tudi uredili. V zadnji številki smo nekaj besed napisali o obiskih in koriščenju Mladinskega doma. Lansko leto nismo bili zadovoljni z obiski, letos nam kaže boljše. Zadnje čase je vse več prireditev in skupin, v aprilu in maju so bile večje skupine iz Madžarske. Iskati smo morali dodatne kapacitete prenočišč. V tem obdobju smo imeli nekaj pomembnih dogodkov v občini, med drugim naj omenim, da smo v petek 10. junija lahko pozdravili predsednika Vlade Republike Slovenije. Predsednik Vlade dr. Miro CERAR, minister za infrastrukturo gospod Peter GAŠPERŠIČ in ministrica za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Alenka SMERKOLJ z delegacijo so se pripeljali z električno lokomotivo na železniško postajo Hodoš, kjer so sprejeli ministra za Glasilo Őrség - Őrségi hírlap zunanje zadeve in trgovino gospoda Petra SZIJJÁRTÓ z delegacijo. Po sprejemu smo se skupno odpeljali v Mursko Soboto na osrednjo prireditev ob zaključku projekta elektrifikacije in nadgradnje proge Pragersko Hodoš. 15 let po izgradnji proge Puconci-Hodoš-državna meja nas je ponovno obiskal predsednik Vlade RS. Čeprav je bil njegov obisk na železniški postaji le formalne narave in je trajal zelo kratek čas, nam je pomenil zelo veliko, predvsem našim otrokom, ki so ga dočakali velikim veseljem. Več o tem lahko preberete v nadaljevanju, saj v celoti objavljamo izjavo za javnost. Ponosni smo, da so nas obiskali profesorji iz Ljubljanske Univerze in vidni profesor dr. Colin Copus iz Anglije. Več o tem tudi v nadaljevanju prispevka doc. dr. Simone Kukovič. V soboto 11. junija smo obiskali naše prijatelje v Vojvodini, na praznik vasi in višnja v Feketiću. Teden dni kasneje pa smo obiskali IV. družinski dan Jákóhodos-a, pobrateno občino v Romuniji. Pripravljamo se na modernizacijo novo izmerjenih cest. Uspeli smo pridobiti ugodnega izvajalca za ta namen, tako bomo v letošnjem letu asfaltirali kar tri krajše odseke in sicer dva odseka Domaföld (Oskar Orban in na pokopališče) ter na Hodošu (Sándor Kakas). Zaradi odsotnosti bolniškega in predvidenega porodniškega dopusta, smo morali poiskati začasno nadomeščanje tajnice. To delo je z veliko odgovornostjo prevzela ga. Silvija Roman. Na zadnji seji občinskega sveta smo obravnavali in sprejeli rebalans proračuna, predvsem zaradi nadomestnih volitev za člana občinskega sveta ter dva člana sveta MSNS. Tudi sredstva s strani Urada za narodnost predvideno v proračunu, nismo prejeli v takšni višini kot je bilo predvideno, zato je tudi ta postavka nižja od predvidenega. Delitev teh sredstev so člani sveta na predlog gospoda Nemca izglasovali v razmerju 55 proti 45 % v korist MSNS. Popis vodomerov bomo v kratkem opravili in posredovali položnice, namreč Pomurski vodovod še vedno ne obratuje kot je to bilo predvideno, zato je tudi ta postavka spremenjena. Obravnavali in sprejeli smo spremembe Statuta občine, Poslovnik občinskega sveta, Statut Javnega komunalnega podjetja d.o.o. Občinski svet je obravnaval predlog in sprejel sklep o letošnjih dobitnikih občinskih priznanj. Zbiramo ponudbe za izvajanje vzdrževanj gozdnih cest. Urejujemo in tekoče vzdržujemo ceste, kosimo zelenice, Pripravljamo se na občinski praznik, ki bo v soboto 23. julija popoldan na nogometnem igrišču. Dan prej, v petek zvečer predvidevamo odkritje spominske plošče padlim v I. in II. svetovni vojni na hodoškem pokopališču.

4 Podrobnosti v zvezi z občinskim praznikom boste prejeli v vsako gospodinjstvo pravočasno. V nedeljo 17. julija imamo nadomestne volitve v občini. Občinska volilna in posebna volilna komisija je v sredo 22. junija potrdila kandidaturo naslednjim kandidatom; Kazimirja Sukiča za člana občinskega sveta ter Eriko Könye, Silvijo Roman in Ano Šerugo za člane MSNS občine Hodoš. Upam, da bomo izbrali primerne ljudi, ki bodo voljni odgovorno delati in konstruktivno sodelovati! Na koncu bi se rad zahvalil vsem posameznikom za prispevke, s katerim obogatite vsebino našega Glasila. Vsem Vam želim prijetne počitnice, dopust, zdravja, veselja in obilo potrpežljivosti v tem hitrem ritmu življenja. Tisztelt polgárok! Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Ludvik ORBAN, župan Lapunk legutóbbi számában már jeleztük, hogy ezentúl, negyedévente kiadjuk az eseményeket és értesítéseket tartalmazó híradónkat. Mindig történik valami, még ha nem is mindig vannak szem előtt az események, ezért felelősséggel tartozunk önöket tájékoztatni minderről. A tavaszi fagyás óriási károkat okozott községünkben. A csapadékos ítéletidő pedig májusban és júniusban négyszer árasztotta el az utakat, és eltömítette az átfolyókat. Kapornakon megtisztítottuk a meder egy részét. Tavaly, november elsején megállapítottuk, hogy nincs áram a kapornaki ravatalozóban. Most végre sikerült megtalálni a hibát, és rendezni az áramellátást. A legutóbbi számban már írtunk röviden az Ifjúsági Központ látogatottságáról és kihasználtságáról. Tavaly ezzel nem voltunk elégedettek, az idén viszont javulás mutatkozik. Az utóbbi időben több rendezvény és csoport van, áprilisban és májusban nagyobb magyar csoportok érkeztek, és további szálláshelyeket kellett keresnünk. Az elmúlt időszakban néhány jelentős esemény volt községünkben, ezek közül említeném meg, hogy június 10-én, pénteken, a Szlovén Köztársaság miniszterelnökét köszönthettük. Dr. Miro Cerar miniszterelnök, Peter Gašperšič infrastruktúrafejlesztési miniszter, és Alenka Smerkolj, fejlesztési, stratégiai projektekért és kohézióért felelős miniszter villanymozdonnyal érkeztek a hodosi vasútállomásra, ahol fogadták Szijjártó Péter magyar külügyi és külgazdasági minisztert és küldöttségét. A fogadás után együtt utaztunk Muraszombatba, a Pragersko-Hodos vasúti vonal villamosítása és fejlesztése projekt megvalósításának záró rendezvényére. A Puconci- Hodos-országhatár vasútvonal kiépítésétől 15 év telt el, amikor utoljára járt nálunk a Szlovén Köztársaság miniszterelnöke. És noha a vasútállomáson tett mostani látogatása formális jellegű és rövid volt, számunka, különösen a legkisebbjeink számára nagy élményt jelentett, és örömmel köszöntötték. Minderről bővebben a folytatásban, az egészében közzétett sajtónyilatkozatban olvashatnak. Büszkék vagyunk rá, hogy ellátogattak hozzánk a ljubljanai egyetem tanárai, és velük érkezett Angliából dr. Colin Copus neves professzor is. Erről bővebben doc. dr. Simona Kukovič írásában olvashatnak. Június 11-én, szombaton a vajdasági Bácsfeketehegyre utaztunk, ahol a falu- és a meggy napján találkoztunk barátainkkal. Egy héttel később pedig testvérközségünkben, Jákóhodoson, a IV. Családi nap vendégei lehettünk. (S-14) Készülünk az újonnan kijelölt útszakaszok korszerűsítésére. Sikerül kedvező kivitelezőt is találnunk, így az idén három rövidebb szakaszra kerül aszfaltburkolat, éspedig kettő domaföldi szakaszra (Orban Oskar és a temetői út) és egy hodosi szakaszra (Kakas Sándor). Betegség és a tervezett szülési szabadság miatt a községi titkárnő helyettesítésére kényszerültünk, így feladatait felelősséggel Roman Silvija asszony vette át. A községi tanács legutóbbi ülésén megvitattuk és elfogadtuk a pótköltségvetést, amire mindenekelőtt a községi tanácstag és a MNÖK Tanácsa két tagjának pótválasztása miatt volt szükség. Mivel a Nemzetiségi Hivataltól nem a tervezett összegben érkezett a költségvetési támogatás, így ez a költségvetési tétel is alacsonyabb. A források felosztásáról, Nemec úr

5 javaslatára 55 százalék 45 % ellenében, a MNÖK javára döntött a Tanács. A közeljövőben leolvassuk a vízmérőket, és kiküldjük a csekkeket, mivel a Muravidéki vízvezeték még mindig nem a tervek szerint üzemel, ezért ezt a költségvetési tételt is módosítani kényszerültünk. Megvitattuk és elfogadtuk a Község Alapszabályának módosításait, a Községi Tanács Ügyrendjét, és a Közüzemi Vállalat alapító okiratát. A Községi Tanács megvitatta és elfogadta az idei községi elismerések várományosaival kapcsolatos határozatot. Ajánlatokat gyűjtünk az erdei utak karbantartására, folyamatosan karbantartjuk az utakat, kaszáljuk a zöldterületeket Készülünk a községi ünnepre, amelyet július 23- án, szombaton délután, a sportpályán szervezünk meg. Az ünnep előestjére, péntekre tervezzük a hodosi temetőben leleplezni az I. és II. világháborúban elesettek emléktábláját. A községi ünnepel kapcsolatos részleteket minden háztartásnak, idejében megküldjük. Július 17-én, vasárnap, községünkben pótválasztásokat tartunk. A községi választási, és a községi választási különbizottság június 22-én, szerdán hagyta jóvá az alábbi jelöltek indulását: Sukič Kazimir a községi tanács jelöltjét valamint Könye Erika, Roman Silvija és Šeruga Ana a Hodos község MÖNK jelöltjeit. Remélem, olyan személyeket fogunk megválasztani, akik készen állnak felelősen dolgozni és építőjellegűen együttműködni. Végezetül köszönetet mondok mindazoknak, akik írásaikkal teszik színesebbé lapunkat. Mindenkinek kellemes szünidőt és nyaralást, sok örömet és megértést kívánok ebben a rohanó világban. Ludvik ORBAN, polgármester Spoštovane občanke, cenjeni občani Pred Vami je druga letošnja številka našega glasila. Dovolite mi, da Vam na kratko predstavim dogodke, ki so se vrstili v tem času. Občinski svet se je sestal 31. marca na svoji 10. redni seji na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi: - sklep o seznanitvi s poročilom delovanja vrtca za preteklo leto, - potrditev Zaključnega računa Občine Hodoš za leto 2015 s popravkom 3. člena, Glasilo Őrség - Őrségi hírlap - potrditev odloka Proračuna Občine Hodoš za leto 2016, - potrditev letnega program športa v Občini Hodoš za leto 2016, - potrditev meril in normativov za vrednotenje športnih programov v Občini Hodoš v letu 2016, - potrditev meril in normativov za vrednotenje izvajanja kulturne dejavnosti v Občini Hodoš v letu 2016, - potrditev elaborata o oblikovanju cen za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v občini Hodoš za leto 2016 s popravkom letnice pri 4 točk,. - sklep, da se poskušajo prodati parcele 3492, 4055, 4019, 3963, 4718, 4717, 4211, 4497, 3479/2, 2630, 3803 in 4633 vse v k.o. Hodoš ter parcele 129, 133, 41, 45 in 551 vse k.o. Krplivnik. - sklep, da se orodja in oprema s pogodbo prenesejo v upravljanje na javno komunalno podjetje Hodoš, - sklep o vzdrževanju cest za leto 2016, - sklep o določitvi višine in zbiranja nadomestil za kritje stroškov vzdrževanja in ureditve na nekategoriziranih cestah na območju Občine Hodoš za leto 2016, ter - sklep, da se podpira zaposlitev pomočnice vzgojiteljic v vrtcu Hodoš, vendar se naj zaposlitev predvideva s Z 01. aprilom 2014 je začelo delovati javno Komunalno podjetje Hodoš d.o.o. Pri javno komunalnem podjetju so zaposlene trenutno tri osebe, katere so bili že zaposlene na občini Hodoš. Podjetje opravlja vsa komunalna dela v občini. Takoj na začetku meseca aprila smo v sodelovanju z NK Hodoš, vrtcem Hodoš, Kulturno-turističnim društvom Őrség, PGD-ji, z vaškimi odbori, s Centrom za starejše Hodoš ter z lovci na območju Občine Hodoš organizirali čistilno akcijo. Udeležba je bila še kar sprejemljiva, čeprav bi si želeli še več občank in občanov na tej akciji, še posebej pa so manjkali otroci iz šole, kateri so bili prejšnja leta bolj aktivni pod vodstvom še takratne učiteljice ga. Rozalije Totić in že pokojne ga. Helene Roman. Opravljeno je bilo tudi testiranje škropilnic in tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov spomladanski del. 26. aprila sta občina Hodoš in Samouprava mesta Őriszentpéter pripravili otvoritveno konferenco projekta»lokalne vrednote pokrajine Őrség«,

6 katera je potekala v kulturni dvorani na Hodošu. Pozdravni nagovor je imel župan občine Hodoš, g. Ludvik Orban, nato pa je sledila tematika konference. Predavatelji so bili: Zoltan Őr, župan mesta Őriszentpéter, dr. Balázs Zágorhidi Czigány in Gyula Benczik ter István Szentirmai. Po predstavitvi projekta je še sledil forum. V okviru projekta Na zdravje pod vodstvom instituta Emonicum je na Hodošu potekalo usposabljanje širiteljev. Širitelji so prostovoljci različnih starosti in poklicev tako iz Hodoške kakor tudi iz sosednje občine Šalovci. Tako usposobljeni bodo v svojih okoljih uresničevali različne, potrebam okolja prilagojene oblike aktivnega in zdravega staranja in pri tem zmanjševali socialno pogojene in druge zdravstvene razlike med starejšimi prebivalci. Glasilo Őrség - Őrségi hírlap mejnem kamnu 180. Pozdravni govor sta opravila župan Občine Hodoš ter župan lokalne samouprave Szalafő. S slavnostnim govorom je srečanje počastil dr. László Göncz, narodnostni poslanec v DZ RS. Po končani prvi svetovni vojni, 4 junija leta 1920, je bila v palači Grand Trianon v bližini Versaja podpisana trianonska mirovna pogodba. Madžarska je s pogodbo izgubila več kot dve tretjini ozemlja, ki je bilo pred koncem vojne še Ogrsko ter približno dve tretjini prebivalcev Ogrske, od tega cca. 3,5 milijona ljudi, ki so se šteli za Madžare. V času predtrianonske Madžarske je po podatkih popisa prebivalstva, prebivalstvo z več kot 18 milijoni prebivalcev padlo na 7,6 milijonov. Po končanih govorih je sledil kratek kulturni program naših prijateljev iz Slovaškega Hodoša, ki so sestavili program v spomin na Trianon. Sledilo je druženje in samopostrežna pogostitev. Vsem občankam in občanom Občine Hodoš želim prijetne letne dopuste z veliko morskih užitkov. Tisztelt polgárok! Tajnica župana Lidija SEVER Önök a községi híradó második idei számát lapozgatják. Engedjék meg, hogy röviden beszámoljak az elmúlt időszak eseményeiről. Njihovo znanje in izkušnje so potencial, ki ga je mogoče vključiti v socialno usklajen razvoj občine. Usposabljanje je zajemalo teme kot so: Življenje nekoč in danes, Zdravo življenje, Aktivno življenje, Kakovostno življenje in velike spremembe v starosti. V nadaljevanju so še izvedeli več o padcih, ki so pri starejših pogosti - izvedene pa so bile tudi meritve njihovih gibalnih zmožnosti. Slovenski ultramaratonec Ambrož Jakop je med 29. aprilom in 1. majem 2016 v treh etapah pretekel slovensko diagonalo Hodoš Sečovlje, dobrodelni tek, dolg približno 375 km. Tek je podprl s svojo prisotnostjo tudi naš župan g. Ludvik Orban, kateri ga je simbolno odprl na nekdanjem mejnem prehodu Hodoš, v petek, dne 29. aprila 2016, ob 4 uri zjutraj. Omenjeni tek so še podprli: župan MO Celje, župan občine Logatec in župan Občine Piran. Medijsko so ga podprli regionalna enota RTV SLO, Radio Koper. 3. junija 2016 je občina Hodoš skupaj z lokalno samoupravo Szalafő, v spomin na Trianon, organizirala popoldansko srečanje na meji pri A Községi Tanács március 31-ei, 10. rendes ülésén az alábbi határozatokat fogadta el: - Határozat az óvoda előző évi tevékenységéről szóló beszámoló meghallgatásáról, - Hodos Község 2015-ös évi zárszámadásának elfogadása a 3. cikk javításával, - Hodos Község 2016-os évi költségvetési rendeletének elfogadása, - Hodos Község 2016-os évi sportprogramjának elfogadása, - Hodos Község 2016-os évi sportprogramjai értékeléséhez szükséges mércék és normatívák elfogadása, - Hodos Község 2016-os évi kulturális tevékenységeinek értékeléséhez szükséges mércék és normatívák elfogadása, - Hodos Község 2016-os évi szennyvízkezelési díjszabásáról szóló anyag jóváhagyása a 4. pontnál az évszám javításával,

7 - határozat a Hodosi kataszteri községhez tartozó, 3492, 4055, 4019, 3963, 4718, 4717, 4211, 4497, 3479/2, 2630, 3803 és 4633 számú telkek, valamint a Kapornaki kataszteri községhez tartozó 129, 133, 41, 45 és 551 számú telkek aláadási szándékáról, - határozat a szerszámoknak és a berendezéseknek a Hodosi Közüzemi Vállalatra, szerződéssel történő átruházásáról, - határozat az utak 2016-os évi karbantartásáról, - Hodos Község alsórendű útjai karbantartásához és rendezéséhez szükséges források mértékéről és begyűjtéséről szóló 2016-os évre vonatkozó határozat, - határozat a hodosi óvoda óvónősegítőjének alkalmazásának támogatásáról, re tervezve április 1-én kezdte meg tevékenységét a Hodosi Közüzemi Vállalat. A közüzemi vállalat jelenleg három, korábban a hodosi önkormányzatnál alkalmazott személyt foglalkoztat, és a község összes kommunális feladatát ellátja. Április elején a hodosi labdarúgó klubbal, a hodosi óvodával, az Őrség Művelődési-turisztikai Egyesülettel, az önkéntes tűzoltóegyletekkel, a faluközösségekkel, a hodosi idősek központjával és a vadászokkal együttműködve környezettisztító akciót szerveztünk Hodos Község területén. A részvétellel viszonylag elégedettek voltunk, noha szeretnénk, ha az akcióban még több polgár venne részt, különösen az iskolás gyerekek hiányoztak, akik régebben, Totić Rozália, akkori tanítónő és a néhánya Roman Ilona vezetésével, sokkal tevékenyebbek voltak. Elvégeztük a permetezőgépek tavaszi bevizsgálását, valamint a traktorok és traktor pótkocsik műszaki vizsgálatát. Április 26-án Hodos Község és az Őriszentpéteri Városi Önkormányzat, a hodosi kultúrteremben megszervezte az Őrség helyi értékei projektnyitó rendezvényt. Köszöntőt mondott Ludvik Orban, Hodos Község polgármestere, majd a konferencia előadói Őr Zoltán, Őriszentpéter polgármestere, dr. Zágorhídi Czigány Balázs, Benczik gyula és Szentirmai István szóltak a projekt témáiról. A projektbemutatót fórum követte. Az Emonicum intézet vezetésével, az Egészségünkre projekt keretén belül, Hodoson szervezték meg a népszerűsítők képzését. A Glasilo Őrség - Őrségi hírlap különböző életkorú és hivatású népszerűsítők Hodos és a szomszédos Šalovci Községből érkeztek, és az új ismeretekkel felvértezve, saját környezetükben valósítanak meg az aktív és egészséges öregedéssel kapcsolatos tevékenységet, ily módon csökkentve az idősebb lakók közötti szociális és egészségügyi jellegű különbségeket. Tudásukkal gazdagíthatják a községi egységes szociális fejlődését. A képzés témái között a következők szerepeltek: ahogy régen és ma élünk, az egészséges életmód, az aktív életmód, minőségi élet és az időskor nagy változásai. A folytatásban további ismereteket szereztek az időskorúaknál gyakori esésekről, majd a résztvevők mozgásképességeit is mérték. Ambrož Jakop szlovén ultramaraton futó április 29-e és május 1-e között futotta végig a Hodos- Sečovlje szlovén átlót, a mintegy 375 km távú jótékonysági futásban, amit jelenlétével Ludvik Orban, Hodos Község polgármestere is támogatott, és április 29-én, hajnali 4 órakor, az egykori hodosi határátkelőn, jelképesen elindított. A jótékonysági futást a celjei, logateci és a pirani polgármester is támogatta, a médiatámogató pedig a szlovén közszolgálati RTV koperi rádióstúdiója volt június 3-án, Hodos Község a Szalafői Helyi Önkormányzattal együttműködve, a trianoni döntésre emlékezve szervezett délutáni találkozót a 180-as határkőnél. Az egybegyűlteket Hodos Község és a Szalafői Helyi Önkormányzat polgármestere köszöntötte, dr. Göncz László nemzetiségi parlamenti képviselő pedig ünnepi beszéddel tisztelte meg a találkozót. Az első világháború befejeztével, június 4- én, a Versailles közelében lévő Grand Trianon palotában írták alá a trianoni békeszerződést. Eszerint Magyarország a háború előtti területének kétharmadát, és lakosságának közel kétharmadát, köztük 3,5 milliónyi, önmagát magyarnak valló lakosát veszítette el. A népszámlálási adatok szerint a Trianon előtti Magyarország lakosságának száma 18 millióról alig 7,6 millióra csökkent. Az ünnepi beszédeket a felvidéki, Hódosi barátainknak a trianoni eseményre emlékeztető, rövid alkalmi kultúrműsora követte, majd a találkozó megvendégelés mellett folytatódott. Hodos Község minden lakójának kellemes nyári szabadságot és pihenést kívánok. Lidija SEVER a polgármester titkárnője

8 NEMZETI ÜNNEP ÉS KAPORNAKI TALÁLKOZÓ Már hagyományosan az idei évben is megemlékeztünk az 1848-as forradalom eszméiről. Március 11-én este kezdődött a Nemzeti ünnep tiszteletére megrendezett központi községi rendezvény a hodosi Müvelődési otthon termében. A jelenlévőket, a meghívott vendégeket és a szép számban egybegyült hazai közönséget a két himnusz után Abraham Sara köszöntötte, majd átadta a szót az ünnepi szónoknak, Hodos Község MNÖK Tanácsa elnökének Abraham Borisnak, valamint Dávid Andor a Magyar Nagykövetség elsőbeosztott diplomatája és a Lendvai konzuli íroda konzula Marky Zoltán köszöntötték az egybegyülteket. (S-17) (S-15) (S-18) (S-16) A műsor további részében a helyi népdalköre lépett szinpadra amely Anduska Jánosné lelkes és szakszerű vezetésével minden esztendőben nélkülözhetetlen résztvevője ünnepi rendezvényünknek. Majd a pártosfalvi KÁI szavalói és az Őriszentpéteri általános iskola Bajánsenyei tagintézményének 3. és 4. évfolyamos diákjai tették szavalatukkal emeltebbé ünnepi műsorunkat. A kultúrműsort a zalaegerszegi Kiszöv-Szenior Táncegyüttese zárta. (S-19) in (S-20)

9 (S-21) A kulturális programban közreműködött a hodosi Őrség Művelődési és Turisztikai Egyesületének népdalköre. Az udvarra egy kis vásár jelleget varázsoltunk. (S-22) (S-24) in (S-25) (S-23) Az ünnepi műsort követően a vendégek a Művelődési otthonnal szemben található kopjafa mellé helyezték el a kegyelet koszorúit. Mint minden év júniusában az Őrségi vásár nyító rendezvényeként megszerveztük a Kapornaki Találkozót, amelynek minden éven más-más a témája.az idén az értékgyűjtés gyakorlata az Őrségben és Vasmegyében volt. A vendégeket és a közönséget Nemec Ludvik Hodos Község MNÖK elnöke üdvözölte. Előadást tartot Benkőné Klára Júlia, a Nemzeti Művelődési Intézet Vas Megyei Irodájának vezetője és Göncz László, történész és nemzetiségi képviselő. (S-26) in (S-27)

10 (S-28) (S-31) Pripravila: Jošar Erika POROČILO O DELU KULTURNO- TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŐRSÉG... (S-29) (S-30) A következőek hozták el termékeiket: Oljarna Pojbič tökmagolaj üzem Gornji Petrovci, A hodosi Őrség Művelődési és Turisztikai Egyesülete és Könye András kosárkötő. Szombaton június 25-én az Őrség-Goričko gyalogtúrára került sor. A résztvevői el látogattak a Tájházhoz és megismerkedtek a Helytörténeti- Néprajzi gyűjteménnyel. A túra célja a közös magyar szlovén természetjáró rendezvény keretében ismerkedni az Őrség és a Mura-vidék természeti szépségeivel, egyúttal találkozás és közös túrázás a határon túli magyarság képviselőivel. A gyalogtura Szalafőről indult és Szalafőn fejeződött be. A túra teljesítői kitűzőt és emléklapot kaptak. Od marca je v okviru društva potekalo aktivno delo. Upravni odbor se je sestal dvakrat. Na prvi seji je predsednica člane odbora najprej seznanila s potekom načrtovanega dela v prvih treh mescih, nato pa je predstavila prihajajoče programe, obenem pa je prosila za mnenje prisotnih. Sprejet je bil sklep o izvedbi pohoda. Predsednica je člane seznanila tudi z novimi določili, ki veljajo ob prirejanju prireditev (Zakon o nujni medicinski pomoči). Na drugi seji upravnega odbora so se člani dogovarjali o izvedbi pohoda, o podiranju mlaja in o nastopu v Székesfehérváru. Za vodjo pohoda je bil določen Dušan Bočkorec, za spremljevalca pa Darko Roman in Leopold Könye. Nina Orban je bila zadolžena za pripravo vabila. 23. aprila 2016 se je odvijal že tradicionalni pohod, na katerega smo se še posebej pripravljali. Startnina je za odrasle znašala 5, za otroke pa 2. Pohodniki so med dvournim pohodom lahko uživali v lepotah in znamenitostih naše občine. Med vinogradi je Kazimir Sukič udeležence sprejel pri svoji leseni hišici, kjer si je vsak lahko odpočil ter opazoval pokrajino. Pohodnike je s kombijem spremljal tudi župan Ludvik Orban, ki je poskrbel, da na poti nihče ni bil žejen. Pri mladinskem domu so se skupini pridružili tudi varovanci tukajšnjega doma starejših. Pohod se je zaključil na nogometnem igrišču, kjer je pohodnike ob pijači pričakal pasulj in pecivo, ki so jih spekle pridne gospodinje. Kljub temu, da se je letošnjega pohoda udeležilo le približno 35 pohodnikov, smo preživeli lepo dopoldne. 30. aprila 2016 smo po postavljanju mlaja, v sodelovanju z Občino Hodoš in Prostovoljnim

11 gasilskim društvom Hodoš, ob razglednem stolpu zakurili kres. Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Potovanje na prireditev s kombijem je podprl Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava. Spremljala sta nas tudi župan Ludvik Orban in članica upravnega odbora KTD Őrség Hodoš Erika Könye. (S-32) 31. maja 2016 smo organizirali podiranje mlaja. V kulturnem programu so sodelovali hodoški otroci iz vrtca in šole, mlajši in starejši plesalci KTD ter domači pevski zbor. Po podrtju mlaja smo prisotne pogostili s prigrizki in pijačo. Otrokom je bilo v posebno veselje, da so lahko pobrali že zbledele okrasne trakove z vrha mlaja. Kljub temu, da je bila prireditev med tednom, v torek, je prišlo presenetljivo veliko obiskovalcev. (S-33) (S-34) 13. maja 2016 so se članice ročnodelske sekcije udeležile spomladanske razstave ročnih del v Őriszentpétru, ki so jo tamkajšnje ženske pripravile v kulturnem domu. Po odprtju razstave smo si ogledali vezenine, izmenjali smo si tudi mnenja ter poklepetali. 28. maja 2016 je etno-pevski zbor nastopal na prireditvi Katonanóta-Katonadal v Székesfehérváru. Kljub temu, da nas je bilo le sedem, smo poželi velik uspeh, saj smo prejeli dve priznanji. (S-36) 3. junija 2016 je pevski zbor sodeloval na prireditvi ob dnevu nacionalne pripadnosti, ki je potekala pri mejnem kamnu št Najprej smo zapeli slovensko, nato pa še, v skupni izvedbi s člani KD Megmaradásunkért iz Slovaške, madžarsko himno. 4. junija 2016 je pevski zbor sodeloval na prireditvi v počastitev dneva nacionalne pripadnosti v Kerkáskápolni na Madžarskem. Kljub nevihti in močnemu dežju je nastop dobro uspel. 11. junija 2016 se je naše društvo predstavilo v Šalovcih, na odprtem dnevu Eko-socialne kmetije Korenika. Ročnodelska sekcija je razstavila svoje vezenine, turistična sekcija pa je ponujala medenjake v zameno za prostovoljne prispevke. Pri stojnici se je ustavilo veliko ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali naše izdelke. V okviru prireditve sta v kulturnem programu nastopili obe naši otroški folklorni skupini, Árgyélus in Dombvidék. Za nas so podobne prireditve zelo pomembne, saj se na ta način lahko predstavimo tudi sosednjim slovenskim vasem. (S-35)

12 (S-37) (S-38) Poleg prireditev in nastopov smo bili uspešni tudi na razpisu Občine Hodoš, s katero smo podpisali pogodbo o sofinanciranju v višini Celotno delo in organizacijo uspešnih prireditev ne bi zmogli izvesti brez podpore in pomoči Občine Hodoš, referentke Erike Jošar, naših članov, pridnih gospodinj in ZKMN Lendava. Vsem skupaj se zahvaljujemo za sodelovanje. Ponovno lahko izjavimo, da smo storili nekaj za skupnost, prihodnost ter za ohranitev naše materinščine in kulture. Glasilo Őrség - Őrségi hírlap meghívók elkészítésére lett megbízva április 12-én az Árgyélus és Dombvidék gyermektánccsoport Lendván mutatkozott be a Marko skače címmel rendezett iskolai néptánccsoportok területi találkozóján. Az ottani színházban és élő zenei kisérettel való szereplés a gyerekekben örök emléket hagyott. Sajnos a tánccsoport szomorúan fogadta Balaskó Enikő szakmai vezető elköltözését Budapestre, hiszen így szakmai vezető nélkül maradt április 23-án megtartottuk a már hagyományos gyalogtúránkat. Erre az esetre külön erővel készültünk. Az idősebbek 5, a gyerekek pedig 2 részvételi díjat fizettek. A túrázók két óra gyaloglás közben megtekinthették községünk jellegzetességeit. Az öreghegyi szőlőben Szukics Kazimir fogadta a túrázókat a fából állított nyaralójában. A résztvevők ott megpihentek és gyönyörködhettek a szép kilátásban. A gyalogtúrát kombibusszal Orbán Lajos polgármester kisérte, és több helyen itallal és pogácsával kínálta a résztvevőket. Az Ifjúsági otthonnál csatlakoztak a hodosi idősek otthonának lakói is. A túra a focipályán végződött, ahol a résztvevőket paszulj, a szorgos asszonyok által készített sütemény, pogácsa és ital várta. Annak ellenére, hogy csak kb. 35 résztvevő volt, nagyon jól éreztük magunkat. Rozalija Totić, predsednica KTD Őrség BESZÁMOLÓ AZ ŐRSÉG MŰVELŐDÉSI ÉS TURISZTIKAI EGYESÜLET MUNKÁJÁRÓL... Március óta az egyesület keretében aktív munka folyt. Az Igazgató bizottság kétszer találkozott. Az első ülésen az elnökasszony ismertette az első három hónap alatt végzett munka teljesítését, majd bemutatta a további programokat, és kikérte a jelenlévő tagok véleményét. Így határozat lett elfogadva a gyalogtúra kivitelezéséről. Az elnökasszony ismertette a rendezvényekre vonatkozó új szabályokat (Szabályzat a sürgősségi orvosi szolgáltatásokról). A második ülésen megbeszélés folyt a gyalogtúra és a májusfa kitáncolásáról, valamint a székesfehérvári szereplés kivitelezéséről. Bočkorec Dušan lett megválasztva túravezetőnek, Roman Darko és Könye Leopold pedig segítőknek. Orban Nina a (S-39) április 30-án Hodos Község és az Önkéntes Tűzoltó Egyesület közreműködésével a májusfa állításakor örömtüzet gyújtottunk a volt katonai kilátótoronynál május 13-án a Hímzőszakkör tagjai részt vettek az Őriszentpéteri Művelődési Ház és Városi Könyvtárban kiállított helyi Hímzőkör munkájából nyíló tavaszi tárlaton. A megnyitó után megtekintettük a kiállítást és elbeszélgettünk, véleményt cseréltünk, szórakoztunk május 28-án a népdalkör Székesfehérváron szerepelt a Katonanóta Katonadal bemutatón. Annak ellenére, hogy csak heten szerepeltünk, a siker nagy volt. A népdalkör két elismerést vehetett át. Egy külön elismerést kapott a Magyar Honvédség Hadkiegészítő és Központi Nyilvántartó Parancsnokság 3. Katonai Igazgatási Központjától, a másikat pedig a Fejér

13 Megyei Honvéd Nyugállományúak Székesfehérvári Klubjától. A rendezvényre a lendvai Magyar Művelődési Intézet hozzájárulásával, minibusszal utaztunk. Elkisért bennünket Hodos Község polgármestere Orbán Lajos és Könye Erika az Őrség MTE vezetőbizottság tagja is május 31-én megszerveztük a májusfa kitáncolását. A kultúrműsorban a hodosi óvodások és iskolások, valamint az MTE kis és nagy gyermektánccsoportja és népdalköre szerepelt. A májusfa ledöntése után a számos jelenlévőt megkínáltuk különböző harapnivalóval és itallal. A gyerekeknek nagy öröm volt a ledöntött májusfáról a megmaradt, kifakúlt bokréták gyűjtése. Annak ellenére, hogy a rendezvény hétköznap, keddi napon volt, meglepően sokan megjelentek június 3-án a 180-as határkőnél a Nemzeti Összetartozás Napja alkalmával rendezvényre került sor. A népdalkör a szlovén himnuszt egyedül, a magyar himnuszt pedig közösen a Felvidéki Hodosi Megmaradásunkért ME tagjaival adta elő június 4-én Magyarországon, Kerkáskápolnán, a népdalkör a Nemzeti Összetartozás Napja alkalmából rendezett kultúrműsorban szerepelt. A zuhogó eső és vihar ellenére a szereplés jól sikerült június 11-én az egyesületünk Salban, a Korenika Öko-szociális Gazdaság által rendezett nyílt napon mutatkozott be. A hímzőszakkör kiállította munkáit, a turisztikai szekció pedig mézeskalácsokat ajándékozott a gyerekeknek, a felnőttek pedig adakozhattak a kasszába. Több érdeklődő megfordult és érdeklődött a kiállított anyag felől. A kultúrműsorban többek közt az Árgyélus és a Dombvidék gyermeknéptáncsoport is szerepelt. Számunkra fontosak az ilyen bemutatkozások, hisz így ismerik meg a tevékenységünket a szomszédok, a velünk együtt élő szlovénok is. (S-40) Glasilo Őrség - Őrségi hírlap (S-41) (S-42) A rendezvényeken és szerepléseken kívül még sikeresen pályáztunk a Hodos Község által kiírt pályázaton, amellyel 1000 eurós támogatási szerződést írtunk alá. Az egész munkát, sikeres rendezvények kivitelezését nem tudtuk volna megvalósítani a támogatóink Hodos Község, Josár Erika referens, tagjaink, a szorgos sütőasszonyok és a Magyar Művelődési Intézet besegítése nélkül. Mindenkinek nagyon szépen köszönjük a közreműködést, hisz megint elmondhatjuk, hogy valamit tettünk a közösségért, a jövőért és kultúránk, anyanyelvünk megőrzéséért. Dogodki v PGD Hodoš Totić Rozalija, az Őrség MTE elnökasszonya 12.marca je upravni odbor PGD Hodoš na svoji seji sprejel sklep, da se obnovijo prijateljski odnosi z Vasvárom. 30. aprila smo kulturnemu društvu pomagali pri izvedbi kresovanja, kajti organizacija kresa je samo za gasilska društva brezplačna, ostala društva morajo plačati takso. Tako smo že 1. maja bili povabljeni v Vasvár na slovesnost ob praznovanju dneva Svetega Florijana. Na povabilo smo se odzvali in se v manjši sestavi odpravili na obisk v Vasvár.( Prisotni gasilci: Leopold Könye, Abraham Boštjan, Könye Vesna, Könye Anamari, Orban Nina, Sáfrányos Péter, Evgen Toth )

14 14. maja je potekalo že šesto nočno tekmovanje v Domanjševcih, katerega smo se udeležili kot mešana ekipa in nastopili v moški konkurenci, saj zaradi odsotnosti ni bilo mogoče sestaviti samo ženske ali samo moške desetine. V drugi polovici maja je upravni odbor PGD Hodoš prejel odstop poveljnika Ludvika Jonaša ml., ki je hkrati izstopil iz društva. Do občnega zbora bo naloge poveljnika opravljal namestnik poveljnika Leopold Könye. 21. maja je potekala skupna vaja pri meji z Madžarsko. Vajo so organizirali Gasilska zveza Svetega Florjana iz Županije Vaš in Uprava za zaščito in reševanje Županije Vaš v sodelovanju z gasilsko zvezo Hodoš, gasilsko zvezo Šalovci in pod koordinacijo Pomurske gasilske regije. V vaji so sodelovali tudi gasilci iz našega društva, in sicer Leopold Könye, Milan Dajč, Kristijan Roka, Erik Šooš, Gregor Baranja, Valter Jošar ter Abraham Boštjan. Na zadnjem preizkusu sirene in radijskih postaj je bilo ugotovljeno, da sirena ne dela, zato so jo naši gasilci popravili ( odstranili smeti, ki jih tja nanašajo ptice) in zdaj je spet v delujočem stanju. 28. maja se je desetina članic udeležila nočnega tekmovanja za prehodni pokal Liv v Svetem Juriju. Članice so izmed 6 ženskih desetin zasedle 2.mesto. 11. junija smo bili povabljeni na Slovaško na prevzem nove garaže in na nočno tekmovanje. Po dolgem prerekanju in tehtanju smo na koncu nekako uspeli zbrati ekipo, ki se je udeležila tega dogodka. Zahvala gre društvu PGD Krplivnik, ki so nam pomagali, saj zaradi odsotnosti ni bilo mogoče zbrati dovolj gasilcev iz našega društva. ( Udeležili so se: Bojan Bočkorec, Dušan Bočkorec, Janja Bočkorec, Leopold Könye, Boštjan Abraham, Valter Jošar, Arpad Kerčmar, Joška Roka ter Erik Šooš ). Glasilo Őrség - Őrségi hírlap (S-44) Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Upravni odbor PGD Hodoš Találkozás a Vasvári Önkéntes Tűzoltó Egyesülettel Vasvár város Önkéntes Tűzoltó Egyesülete meghívására május 1-jén a hodosi ÖTE hét tagja ellátogatott a testvér egyesülethez. A reggeli fogadtatást követően Bozzai Lajos, az ÖTE elnöke, körbevezetett bennünket a nemrég felújított tűzoltó otthonban és az ott kialakított múzeumban, valamint megtekintettük a szertárt és a nemrég beszerzett tartálykocsit is. A nap főpontja a 9.30-kor kezdődő Flórián-napi mise volt, amelynek végén közösen elmondtuk a tűzoltók imáját. A zászlós kivonulást követően a helyi tűzoltók egy rövid városnézésre hívtak bennünket, így hát megtekintettük Vasvár főbb látnivalóit (Vaskapu, Szentkút, Csónakázó tó, Kígyókirály, kilátó, fürdő...). A kellemessen eltöltött délelőttöt közös ebéddel és társalgással zártuk, abban a reményben, hogy továbbra is ápolni fogjuk a barátságot. (S-43) (S-45)

15 A KAPORNAKI ÖTE ÉLETÉBŐL (S-46) Srečanje s prostovoljnimi gasilci mesta Vasvár 1. maja 2016 se je sedem članov PGD Hodoš odzvalo povabilu pobratenega Prostovoljnega gasilskega društva Vasvár na Madžarskem. Po jutranjem sprejemu nam je predsednik PGD, Lajos Bozzai, razkazal obnovljen gasilski dom in tam urejen gasilski muzej, ogledali pa smo si tudi orodjarno in nedolgo nazaj kupljeno cisterno. Osrednji del našega srečanja je bila maša s skupno molitvijo gasilcev ob dnevu Sv. Florijana, ki je potekala ob 9.30 uri v tamkajšnji cerkvi. Po izhodu iz cerkve z zgodovinsko zastavo so nas gasilci povabili na kratek ogled glavnih znamenitosti mesta Vasvár (izvir, jezero, kopališče, razgledni stolp... ). Prijetno dopoldne smo zaključili s skupnim kosilom in druženjem, v upanju, da bomo tudi v prihodnje ohranjali prijateljstvo. A Kapornaki ÖTE tagjai 2016 május 4-én ellátogattunk Csepregre, ahol a csepregi önkéntes tűzoltók meghivására részt vettünk a tűzoltók védőszentjének Szent Flóriánnak ünnepén. A Csepregi tűzoltók Szentmisével és ünnepi közgyűléssel emlékeztek meg elhúnyt bajtársaikról és a csepregi tűzvészről. Az ünnepség előtt bemutatták helyíségeiket és korszerű felszerelésüket. Egy épületben működik az önkormányzati tűzoltság és az önkéntes tűzoltó egyesület. Az önkormányzati tűzoltság nyolc tűzoltót foglalkoztat főállásban, 24 órás ügyelet van bíztositva május 21-én Szalafő térségében a szlovén és magyar önkéntes tűzoltóegyesületek közös tűzoltási gyakorlatot tartottak, melynek a közös oltás volt a célja. A gyakorlaton, melyet a Vas Megyei Szent Flórián Tűzoltö Szövetség és a Vas megyei katasztrófavédelmi igazgatóság rendezett, Őriszentpéter, Magyarlak, Kondorfa, Ivánc, Szakonyfalu, Dolenci, Hodos, Šalovci és Domonkosfa mellett a Kapornaki ÖTE tűzoltói is részt vettek. A gyakorlat eredményesnek minősült és fontos lépést jelentett a szorosabb együttműködés irányában, de felvilágitott néhány hiányosságra is. A gyakorlaton került először bevetésre az új tűzoltó autónk, mely ünnepélyes átadását augusztus 14-re tervezzük. (S-47) (S-48) (S-49) AKTIVNOSTI PGD KRPLIVNIK Člani PGD Krplivnik smo se odzvali povabilu PGD Csepreg in se dne udeležili svečanosti ob dnevu Svetega Florjana, zavetnika gasilcev. Gasilci PGD Csepreg so se svojih pokojnih članov in katastrofalnega požara spomnili s sveto mašo in slavnostno sejo. Pred slovesnostjo so nam razkazali svoje prostore in sodobno opremo. V isti stavbi deluje gasilska organizacija lokalne skupnosti in prostovoljno gasilsko društvo. Gasilska organizacija lokalne skupnosti zaposluje osem oseb in skrbi za 24 urno dežurstvo.

16 (S-50) Slovenski in madžarski prostovoljni gasilci so v gozdu v bližini kraja Szalafő organizirali skupno vajo, katere cilj je bil sodelovanje pri gašenju gozdnega požara. Na vaji, ki ga je organizirala Gasilska zveza Svetega Florjana iz Županije Vaš in Uprava za zaščito in reševanje Županije Vaš, so poleg gasilcev iz Őriszentpetra, Magyarlaka, Kondorfe, Ivánca, Sakalovec, Dolenec, Hodoša, Šalovec in Domanjševec sodelovali tudi gasilci PGD Krplivnik. Vaja je bila uspešna in predstavlja korak v smeri tesnejšega sodelovanja, osvetlila pa je tudi nekaj pomanjkljivosti. Udeležba na tej vaji je predstavljala prvo operativno nalogo Na tej vaji smo prvič sodelovali z našim novim vozilom, katerega svečani prevzem načrtujemo za Bojan Bočkorec Glasilo Őrség - Őrségi hírlap stroške sodnikov in delegata (1388 ), nabava športne opreme (2.957,6 ), tekmovalnina skupaj z električno energijo (1185 ), nabava pijač in delikates za organizacijo tekem (1840 ), prevozni stroški igralcev in trenerja (6560 ) ter ostali stroški (831 ). Na občnem zboru smo sprejeli tudi finančni načrt, tako bi naj v letu 2016 imeli za ,00 prihodkov in odhodkov. Na občnem zboru smo sprejeli tudi delovni načrt, tako bi naj v letu 2016 končno uredili namakanje igrišča, na novo bi opremili kuhinjo, uredili bi tudi pomožno igrišče in tam nastavili otroška igrala, saj se na nogometnem igrišču odvijajo razni pikniki in razne prireditve, na katerih je prisotnih mnogo otrok. Naša ekipa je na koncu sezone 2015/2016 v 1.MNLMS zasedla 7.mesto z osvojenimi 31 točkami in gol razliko 43:31. Najboljši strelci naše ekipe so bili: Horvat Zoran 11 golov, Fartek Elvis 10 golov in Toth Andrej 9 golov. Na lestvici Fair Play smo zasedli 9.mesto s 133 negativnimi točkami. Zraven članske ekipe smo nastopali tudi z dvema mlajšima selekcijama, in sicer U-11 in U-7. Tako smo tudi v tekočem letu organizirali 3 turnirje za mlajše selekcije, na katerih se je zbralo zavidljivo število gledalcev. KONEC SEZONE 1.MNLMS 2015/2016 NK Hodoš je imel 26.februarja redni letni volilni občni zbor, na katerem se je izvolilo novo vodstvo kluba za naslednji 2 leti, velikih sprememb v sestavi odborov ni bilo, tako je bil za naslednji 2 leti za predsednika izvoljen Darko Roman, podpredsednik bo Aleksander Abraham, tajnik Ernest Tamaško in blagajnik Andrej Toth. Vsa poročila so bila soglasno potrjena s strani članov NK Hodoš. Nogometni klub je imel v preteklem koledarskem letu za ,90 prihodkov in odhodke v višini ,84. Na prihodkovni strani je največji»donator«v letu 2015 občina Hodoš (7.436,0 ), glavni odhodki so bili za (S-51) Zmagovalci Roto kupa UO NK HODOŠ

17 SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD HRASTOVEC Hrastovec v Slovenskih goricah Lenart v Slovenskih goricah T:+386 (0) ; F:+386 (0) zavod@hrastovec.org VSAKDANJI UTRINKI IZ ŽIVLJENJA STANOVALCEV CENTRA STAREJŠIH HODOŠ Ko so nas pobožali prvi močnejši spomladanski žarki, so si stanovalci in zaposleni centra oddahnili, da niso zboleli za prehladnimi obolenji. Polni energije so se pričeli pripravljati na največji krščanski praznik, praznovanje velike noči. V ta namen so po enotah potekale različne delavnice, kjer so pridno izdelovali razne okraske in voščilnice za veliko noč. Voščilnice so napisali svojcem in prijateljem. Letos so se stanovalci udeležili»žegnanja«, kar v dveh župnijah. Ena skupina je šla skupaj z zaposlenimi v cerkev svetega Nikolaja v Mursko Soboto. Pred blagoslovitvijo so se ustavili v kavarni Metropol, kjer so se okrepili s torticami, toplimi sendviči in kavico. Popoldan pa se je skupina stanovalcev z zaposlenimi udeležila blagoslovitve velikonočnih jedi v župniji v Markovcih. Na kavo so šli v vaško gostilno. V soboto, , je bila v občini organizirana čistilna akcija, v kateri so stanovalci centra z veseljem sodelovali, saj so s tem tudi pripomogli k čisti in urejeni okolici. Zjutraj so se odpravili do občine, kjer je bilo zbirno mesto vaščanov. Župan je vse navzoče lepo pozdravil in jih razporedil po skupinah. Stanovalci so pridno pomagali polniti vreče z različnimi odpadki. Hkrati so se sprehodili po svežem zraku in se prijetno družili s sovaščani. Po zaključku čistilne akcije so se z veseljem pridružili sovaščanom v gasilskem domu, kjer so se okrepčali z jedačo in pijačo. V soboto, 23. aprila, so se na povabilo občine Hodoš stanovalci, z animatorjem Tadejem, vključili v pohod, ki je potekal skozi naselje Hodoš do Krplivnika. Iz Krplivnika so pohodniki nadaljevali pot do mladinskega doma. Pohod so zaključili na igrišču na Hodošu. Stanovalci centra zaradi slabše kondicije niso zmogli prehoditi celotne poti. So pa z veseljem sodelovali v delu poti pohoda in se na koncu pridružili zaključni prireditvi na igrišču. Meseca maj in april sta meseca, ko se pričnejo različna dela na vrtu, poljih in travnikih. Stanovalci centra in zaposleni so povihali rokave in pričeli z urejanjem vrta, košnji trave okrog doma in zasaditvijo poljščin na njivi. Del njive so zasadili s koruzo. Med vrsticami v sadovnjaku pa so zasadili buče in okrasne sončnice. V maju so stanovalci utrgali prve zrele jagode, ki so jih z užitkom pojedli. Komaj že čakajo, da dozorijo prve borovnice in ostalo sadje. Letošnja pomlad nam je posula več dežja kot sonca. Zato stanovalci izkoristijo vse s soncem obsijane dneve, da jih preživijo čim več na prostem, v naravi. Stanovalci se radi vključujejo v sprehode v naravi in uživajo ob malici na terasi. Mlajši in bolj živahni stanovalci se tudi radi žogajo in telovadijo. Še posebej radi izkoristijo sprehod za nakup priboljškov v trgovini ali obiščejo lokal Metuljček, kjer si na terasi gostilne privoščijo kavico ali sok. V maju so si stanovalci iz Večnamenske kmetije Rožengrunt pripeljali dva zajčka. Za oskrbo zajčkov poskrbita Adela in Luka. Zajčke stanovalci

18 ljubkujejo, božajo in uživajo v njihovi družbi. Še posebej stanovalcem z različnimi senzornimi težavami, lahko živali sprožijo številne dražljaje, ki ugodno vplivajo na njihovo počutje. V začetku maja so stanovalci skupaj z zaposlenimi nabavili sadike lončnic za balkone in terase centra. Lončnice so izbrali v cvetličarni Golob v Trnovski vasi. Hkrati pa so izkoristili priliko in se odločili, da so obiskali tudi DBE Trnovsko vas. Z njimi na pot, se je z velikim veseljem odpravil stanovalec Herman, ki je nekoč bival v tej enoti. Obiska se je zelo veselil, bil je neučakan in radoveden. Vodja enote Danijela jim je razkazala hišo in predstavila bivanje in življenje članov v njej. Ob kavici in sladici so malce poklepetali. Herman se še je posebej veselil srečanja z delavko Zdenko, poklepetal je s prijatelji in obujal prijetne spomine. Stanovalci so se 18. maja z veseljem pridružili pohodu do Lisjakove jame ob reki Muri v Gornji Radgoni. Stanovalci, ki so se udeležili pohoda, so z veliko energije prehodili načrtovano pot. Z zadovoljstvom so se družili z ostalimi stanovalci iz raznih drugih enot, obujali so spomine in utrjevali stara poznanstva in prijateljstva. V sredo, 23. maja, so stanovalci skupaj z zaposlenimi izkoristili lep sončen dopoldan in se odpravili na daljši sprehod do hodoškega jezera. Večina stanovalcev se je pohoda udeležilo na lastno pobudo. Oblekli in obuli so se v športna oblačila, v nahrbtnik so zložili pijačo in dežnike, za slučaj dežja, in se pogumno odpravili na pot. Opazovali so naravo, si ogledali vaške in okoliške kmetije in živali, poduhali rožice in z veseljem pozdravljali mimoidoče ali se ustavili na krajši klepet. Ko so prispeli do jezera so si privoščili daljši počitek v leseni hiški, se navduševali nad prekrasnim jezerom in opazovali lebdenje čudovitih labodov na jezeru. Po počitku, ko so se napolnili z novo energijo, se odžejali, se nasončili in naužili svežega zraka, so se morali vrniti v center. Na obisk so prišli člani in zaposleni iz DBE Gornja Radgona. Po projektu so obiskali Lendavo in se mimogrede ustavili še v centru. Stanovalci, ki se navdušujejo nad nogometom, so izkoristili zadnjo priložnost v prvem delu sezone in si ogledali nogometno tekmo na igrišču v Hodošu. Center je na željo stanovalcev večkrat obiskala frizerka Majda in jih po želji ostrigla in uredila nove pričeske. Za zahtevnejše storitve, kot so trajna in drugo so stanovalci obiskali frizerko Majdo v njenem salonu. Stanovalci redno obiskujejo potujočo knjižnico in si izposojajo raznovrstno gradivo po njihovih željah in potrebah. Predvsem imajo radi knjige o peki peciva in slaščic, knjige o živalih in naravi. Vsaki prvi petek v mesecu daruje sveto mašo župnik Vili Hribernik iz Dolencev s cerkvenim pevskim zborom. Za darovano sveto mašo so mu stanovalci in zaposleni centra zelo hvaležni. Ob nedeljah in praznikih se stanovalci radi udeležijo bogoslužja v evangeličanski cerkvi. Irena Hödl, vodja CS Hodoš

19 TIM ROMAN, 2. RAZRED; Dinozaver JESSICA RITUPER, 2. RAZRED; tihožitje DENIEL BENKO, 2. RAZRED; Lev Električni vlak v našem kraju REON ŠKAPER, 2. RAZRED; Moj dežnik 10. junija, ob odprtju modernizirane proge Pragersko Hodoš, smo malčki iz vrtca in šolarji iz podružnične šole pričakali prvi električni vlak na železniški postaji Hodoš. Vlak je zapeljal od Murske Sobote do Hodoša, kjer sta se srečala madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjart in naš premier dr. Miro Cerar. Skupaj sta se potem odpeljala nazaj v Mursko Soboto. Kljub slabemu vremenu se je kratke slovesnosti udeležilo kar nekaj domačinov. Predsednik vlade Miro Cerar je ob odprtju modernizirane železniške proge Pragersko-Hodoš poudaril, da z njo dokazujemo, da smo moderna država, ki gleda v prihodnost in verjame, da bo otrokom in prihodnjim generacijam omogočila najmodernejše povezave in s tem razvoj po najboljših močeh. Ob slovesnosti je nastala tale fotografija. MAXIMILIAN WERATSCHNIG, 1. RAZRED; Tihožitje

20 Otroci so v vrtcu svoja doživetja z veseljem naslikali. Jeni Benko, 6 let David Geza Soos, 5 let Nik Laco, 5 let Julija Kerčmar, 4 leta Kakovost pridelka in uspeh čebelarjev temelji na izobraževanju Ko je govora o čebelah in čebelarstvu je pogosto možno slišati oznako, da je čebelarstvo poezija kmetijstva. Kaj točno je mišljeno s tem, da je čebelarstvo kot ena izmed kmetijskih panog»poezija«? Poskusimo ponuditi nekaj odgovorov na to vprašanje. Izmed možnih razlogov so gotovo raznoliki čebelji pridelki, ki jih čebelarju nudi ena sama žival čebela, očitna drugačnost čebel od ostalih živali v kmetijstvu, njeno brenčanje kril, ki je prijetna melodija čebelarjevim ušesom, nepredvidljivost čebelarskega uspeha v posamezni sezoni in podvrženost številnim dejavnikom, ki vplivajo na uspeh, ki se pozna na kakovosti in količini pridelka ter ohranitvi zdravih čebeljih družin. Jasno postaja, da to ni povsem»lahkotna«poezija. Čebelarstvo je poezija tudi zaradi številnih izzivov in neznank, ki terjajo več čebelarjeve pozornosti, sposobnosti razumevanja, predvidevanja, pravilnega in pravočasnega odzivanja. Ključnega pomena je torej znanje. Znanje pridobljeno tako iz praktičnih izkušenj kot

21 iz izobraževanja, je tisto, ki čebelarju omogoči uspeh. Številni izkušeni čebelarji z več let prakse, ki so doživeli neuspehe in tudi predvsem uspeh, pravijo, da o čebelah pravzaprav ne vedo nič. Ne gre za manko znanja, ampak za realistično ponižnost pred poezijo čebelarstva. Znan je tudi t.i.»začetniški sindrom«čebelarjev, ki imajo komaj nekaj let izkušenj in so prepričani, da so popolnoma obvladali čebelarjenje. Sindrom običajno izzveni po nekaj letih in bridkih izkušenj, ki prinesejo streznitev, ki pa čebelarja, če ne obupa, popelje na pot vseživljenjskega učenja. Sad neuspehov je zavedanje, da ne vemo nič oz. zagotovo še premalo in da je potrebno izobraževanje. Modrost na kateri je mogoče zgraditi uspeh je torej Sokratova misel»vem, da nič ne vem«. Ena izmed vrhunskih slovenskih čebelarjev čebelarska mojstrica Marija Sivec, predavateljica ter mentorica čebelarskega krožka o tem pove naslednje:»pri čebelah je tako, da potrebuješ zelo veliko znanja, ne moreš začeti kar tako, potrebno je izobraževanje, da začetnik sploh spozna s čim se bo ukvarjal. Če hočeš biti čebelar moraš biti priden za delo, moraš biti resen, moraš biti vztrajen, moraš biti pripravljen na to, da boš delal napake in napake popravljal, da se boš izobraževal. Jaz sem že trideset let čebelar, izobražujem mlajše od sebe, pa še vedno grem na predavanja svojih kolegov, še vedno prisluhnem kolegom čebelarjem, ker še vedno ne vem vsega.«velika večina slovenskih čebelarjev deli to prepričanje z go. Sivec. To se pozna v redni in številčni udeležbi na čebelarskih izobraževanjih, ki so na razpolago čebelarjem po vsej Sloveniji. Izobraževanja za čebelarje potekajo v organizaciji čebelarskih društev, institucij, ki delujejo na področju čebelarstva npr. Kmetijski institut Slovenije, Nacionalni veterinarski institut pri Veterinarski fakulteti idr., predvsem pa v organizaciji krovne čebelarske organizacije Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). Na Čebelarski zvezi Slovenije organiziramo številna predavanja, delavnice, seminarje in tečaje na različne teme, ki se tičejo čebelarstva. Od oskrbe čebeljih družin, apitehničnih ukrepov, smernic dobrih higienskih navad pa vse do čebelarskega turizma in medene kulinarike. Poleg tega smo v zadnjih nekaj letih izdali več strokovnih čebelarskih knjig in brošur iz katerih se čebelarji poučijo o marsičem. Mesečno že 118 leto zapored neprekinjeno pod istim imenom izhaja glasilo Slovenski čebelar. Na razpolago za svetovanje so čebelarjem tudi svetovalci specialisti in terenski svetovalci, ki delujejo pri Javni svetovalni službi v čebelarstvu. Navsezadnje lahko čebelarji številne koristne informacije, filme, gradiva pridobijo na spletni strani ČZS Na ČZS smo v preteklih letih največ poudarka namenili usposabljanju čebelarjev iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu na osnovi sistema HACCP, po katerih čebelarji lahko pridelajo varne čebelje pridelke vrhunske kakovosti za katere so produktno odgovorni. V obdobju je bilo izvedenih po vsej Sloveniji več kot 350 usposabljanj iz Smernic dobrih higienskih navad (osnovnih in obnovitvenih), udeležilo pa se jih je skupaj preko udeležencev, ki so brezplačno prejeli knjigo Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu ( Posledica tega so poleg doseganja visokih higienskih standardov med drugim tudi vrhunski rezultati na ocenjevanjih medu. Z usposabljanji smo se odzvali tudi na pereč problem čebelarstva varoje. Varoje so se v Sloveniji pojavile v začetku 80 let in od takrat ogrožajo zdravje in obstoj čebeljih družin. Čebelarje usposabljamo, kako lahko varoje ohranijo pod nadzorom s pomočjo tehnoloških ukrepov oz. t.i. apitehničnih ukrepov s katerimi se brez uporabe zdravil zmanjšuje število škodljivih varoj v čebelji družini. Večina slovenskih čebelarjev je prejela knjigo z naslovom Varoja, čebela, čebelar, kjer so ti postopki opisani skupaj z ostalimi načini zdravljenja z uporabo sonaravnih sredstev, ki ne znižujejo kakovosti čebeljih pridelkov ali jih onesnažijo. V obdobju je bilo po vsej Sloveniji izvedenih preko 200 usposabljanj iz apitehničnih ukrepov, udeležilo pa se jih je preko 7500 udeležencev. Zgodba o uspehu so tudi tečaji za čebelarje začetnike, ki jih v sedanji obliki izvajamo od leta 2009 dalje in se jih je do sedaj udeležilo preko 3000 čebelarjev začetnikov. Posledica začetnih tečajev je zvišano vstopno znanje ob pričetku čebelarjenja. Ugodno pa so vplivali tudi na starostno strukturo v čebelarstvu z znižanjem povprečne starosti Slovenskih čebelarjev pod 60 let. Po vsej Sloveniji smo jih v tem času izpeljali že 64. Zanimivo pri vsem tem pa je, da kljub številnim izvedbam, v povprečju sedem začetnih tečajev na leto, povpraševanje še vedno presega vpisne zmožnosti. Kljub vsemu je to pozitiven podatek, saj nakazuje, da je ljudem mar za okolje in obstoj čebel in da prihodnost čebelarstva in z njim slavne tradicije ter zagotavljanja ekosistemske storitve opraševanja po vsej

22 Sloveniji ter navsezadnje oskrba s kakovostnimi čebeljimi pridelki in prehranska varnost v naši domovini ni ogrožena. Ne preseneča torej dejstvo, da je ravno iz Slovenije prišla pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel pri Organizaciji združenih narodov. Ker postopki za razglasitev potekajo brezhibno si obetamo razglasitev konec leta 2017, prvo praznovanje pa 20. maja Na ČZS se izobraževanja čebelarjev lotevamo sistematično. Vseživljenjsko, od vrtca dalje. Vertikala se prične z akcijo medeni zajtrk, ki poteka po številnih vrtcih in osnovnih šolah, katere namen je predvsem ozavestiti otroke o pomenu čebel. Na osnovnih in srednjih šolah deluje v Sloveniji preko 160 čebelarskih krožkov, katere obiskuje preko 3000 otrok. Znanje o čebelah učenci izpopolnjujejo tudi na dnevih dejavnosti in aktivnostih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Poleg že omenjenega začetnega tečaja od letos dalje nudimo tudi nadaljevalni tečaj za začetnike. Od uvedbe sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) dalje obstaja tudi poklicni standard za poklic čebelarja. Na ČZS izvajamo svetovalne postopke za pridobitev NPK čebelar. S številnimi predavanji pokrivamo različne teme v vsebinskih sklopih kot so: biologija čebel, tehnologija čebelarjenja, vzreja, čebelje paše, čebelji pridelki in izdelki, zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov ter podjetništvo in trženje. Z več urnimi (5-15 ur) seminarji na določene teme nudimo bolj zaokroženo in celovito znanje o tej temi, tako teoretično, kot praktično. Vrhunec čebelarske izobraževalne vertikale je izobraževanje za pridobitev naziva čebelarski mojster. Vrhunec izobraževanja čebelarjev na letni ravni pa je državni čebelarski posvet z nazivom ApiSlovenija, ki poteka v Celju z vzporednim čebelarskim sejmom. ApiSlovenije se vsako leto udeleži več tisoč čebelarjev. Na posvetu lahko prisluhnejo najnovejšim strokovnim dognanjem, najboljših predavateljev iz Slovenije in sveta kot tudi predstavitvam lastne prakse izkušenih čebelarjev. Nadejamo se, da bi v letu 2021 v Celju potekal tudi kongres svetovne čebelarske organizacije Apimondija, za izvedbo katerega smo kandidirali nedavno. Slovenski čebelarji se zavedajo pomembnosti izobraževanja, ki je eden od glavnih smotrov društvenega povezovanja v čebelarska društva in zveze. Z vseživljenjskim učenjem skrbijo, da se jim šum čebel ne sprevrže v žalostno poezijo. Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja pri Čebelarski zvezi Slovenije FOTOGRAFIJE V visoki resoluciji lahko želene fotografije dobite na e-naslovu: marko.borko@czs.si Otroci na čebelarski učni poti na Brdu pri Lukovici v okviru dneva dejavnosti na temo čebelarstva pod vodstvom predstavnic CŠOD Foto: MB Čebelarski krožek pri OŠ Jurija Dalmatina Krško Foto: Arhiv ČZS Strokovno predavanje na ApiSloveniji v Celju Foto: MB

23 Nadaljevalni tečaj za čebelarje začetnike v Velikih Laščah pod vodstvom Braneta Borštnika Foto: Arhiv ČZS Tečaj za čebelarje začetnike na Brdu pri Lukovici Foto: MB Kandidati za čebelarske mojstre pri polaganju izpitov praktični del Foto: MB Izjava za javnost: Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev Čebelarske zveze Slovenije v sodelovanju s čebelarskimi društvi in čebelarji organizira Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev. Letos bo odprlo vrata več kot 150 čebelarskih društev, kar pomeni, da gre za najbolj množično predstavitev čebelarstva, kar jih je bilo v Sloveniji. Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev bo potekal v petek Nekatera društva bodo odprla vrata že pred oziroma po uradno določenem datumu, zato spodaj navajamo točen termin dogodkov po društvih. Predvsem želimo lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem ter širši javnosti predstaviti čebelarsko dejavnost, prikazati postopke pridobivanja medu, saj še vedno veliko ljudi tega ne pozna. Ljudem želimo povedati, da so čebelji pridelki popolnoma naravno živilo, saj jim čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajamo niti ne odvzemamo. Poudarili bomo pomen kranjske čebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. Čebelarji bodo obiskovalcem predstavili čebeljo družino, njeno bivališče, člane čebelje družine, satje, kje čebele skladiščijo med, cvetni prah, propolis, čebelarske pripomočke in čebelarjeva opravila. Čebelarji bodo poudarili pomen sajenja medovitih rastlin, glavne paše na posameznem območju in aktivnosti s katerimi lahko vsak posameznik pripomore k ohranitvi čebel. Napovedujemo, da se bodo Dneva odprtih vrat slovenskih čebelarjev udeležili tudi pomembni predstavniki državnih organov in inštitucij, ki jih najavljamo: - Predsednik vlade dr. Miro Cerar bo obiskal čebelarstvo Veselič v Metliki, ki ga organizira ČD Metlika med in uro. - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan bo obiskal čebelarstvo Žerjal na turistični kmetiji pri Lazarju ob uri, v organizaciji ČD Ljubljana Moste Polje in kmetije pri Lazarju. - Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša bo obiskala čebelarstvo Šercelj, ob uri, v organizaciji čebelarskega društva Straža Dolenjske Toplice. - Poslanec evropskega parlamenta g. Franc Bogovič bo obiskal čebelarja Miha Planinca iz Krškega od ure dalje, ki ga organizira ČD Krško. - Poslanka Državnega zbora ga. Iva Dimic bo obiskala Čebelarstvo Marinke Ivančič iz Unca ob uri, v organizaciji ČD Rakek in bo nadaljevala z obiskom ČD Logatec, ki se bo predstavil na Trgu pred cerkvijo v Dolnjem Logatcu.

24 - Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Marjan PODGORŠEK bo ob obiskal čebelnjak v parku Psihiatrične bolnice v Begunjah, Begunje na Gorenjskem 55, ki ga organizira ČD Begunje Karavanke. Vljudno vabljeni, da se udeležite Dneva odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev in na ta način izrazite podporo čebelarjem za prizadevanje ohranitve čebelarstva, naše kranjske čebele in tudi zadostnega opraševanja različnih rastlin, ki so bistvenega pomena za lokalno samooskrbo s prehrano. Slovensko čebelarstvo ima bogato zgodovino, tradicijo, znanje, avtohtono kranjsko čebelo, dobro razvejano mrežo čebelarjev, ki je še kako pomembna za zagotavljanje opraševanja in vzpostavljanja ravnovesja v naravi, pa čebelji pridelki in izdelki,. Zato vas vabimo, da se pridružite najbolj množični predstavitvi čebelarstva, kar jih je bilo v Sloveniji in se prepričate o upravičenosti reka, ki pravi, da je Slovenija dežela odličnih čebelarjev. Na naši spletni strani je objavljen seznam lokacij, kjer bodo potekali Dnevi odprtih vrat slovenskih čebelarjev2016. dodani vrednosti. Obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, torej vse štiri temelje trajnostnega turizma. Prav elementi trajnostnega razvoja so največja konkurenčna prednost. Osnova za uspešen razvoj apiturizma je povezovanje čebelarstev, ponudnikov turističnih proizvodov, turističnih društev, lokalnih skupnosti in države ter partnerski nastop pri oblikovanju ponudbe, pozicioniranju in trženju. Apiturizem ali čebelarski turizem Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in velik pomen, je del slovenske kulturne dediščine. V svetu je Slovenija poznana kot dežela čebelarjev. Čebelarska zveza Slovenije, kot ena od najbolje organiziranih nacionalnih čebelarskih organizacij, uživa izjemno spoštovanje in priznanje v svetu v tem, da čebelarji pri nas čebelarijo»z dušo«, da so naši čebelji pridelki naravni, da ohranjamo in ščitimo našo avtohtono Kranjsko sivko kot eno od najbolj zaželenih vrst čebel na svetu. Obiski čebelarstev in predstavitve pomena čebel so postajali vse pogostejši in porodila se je ideja o razvoju novega produkta čebelarskih oz. apidoživetij. S pojavom in razvojem apiturizma se oblikuje povsem nova dimenzija pojmovanja turizma, potovanj in počitnic ter pomembno - njihovih učinkov. Apiturizem predstavlja razvoj in promocijo zelenega, ekološkega, trajnostnega turizma. Predstavlja ključni segment zelenega gospodarstva in s tem turistični produkt, ki temelji na inovativnosti, razlikovalni prednosti in visoki (S-52) in (S-53) Pri ponudnikih apiturizma obiskovalci spoznajo od čebelarske kulturne dediščine, medovitih rastlin, pomena čebel za okolje, življenje in člane čebelje družine ter njihovo vlogo v panju, Apiturizem je tako priložnost osveščanja otrok, mladine, kot tudi širše javnosti o pomenu ohranjanja okolja, čebel in čebelarstva, kulturne dediščine,.. kot tudi o pomenu lastne pridelave hrane in pomena celotnega kmetijstva. Organizirane so številne delavnice risanja panjskih končnic, peke medenjakov in izdelave lecta, dražgoških kruhkov, izdelave sveč in drugih izdelkov iz čebeljega voska, itd.

25 Gibanje - pot do zdravja (S-54) Slovenija je prva in trenutno edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov apiturizma. Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbujajo konkurenčnost. Trenutno imamo uspešno certificiranih 31 ponudnikov. Certificiranje pomeni presojo specializiranosti in usmerjenosti dejavnosti različnih ponudnikov kot npr. kmetij, muzejev, prodajaln in ocena izpolnjevanja kriterijev za pridobitev certifikata dobrega ali odličnega ponudnika api turizma. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti Apidoživetje, elementi presenečenja ipd. Ponudniki apiturizma v Sloveniji so povezani v Sekciji za apiturizem, ki deluje pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije. Vodi jo Blaž Ambrožič, ki je eden od ponudnikov čebelarskega turizma. Cilj sekcije je povečati prepoznavnost slehernega ponudnika in s tem obisk ponudnikov apiturizma. To bi prispevalo tudi k večji prepoznavnosti čebelarstva, povečanju osveščenosti širše javnosti, odnosa do čebel in okolja ter na drugi strani prepoznavnosti odličnih čebeljih pridelkov. Obiščite ponudnike apiturizma in presenečeni boste nad njihovo ponudbo. Naj si gre za ležanje na panjih, izdelovanje izdelkov iz čebeljega voska, peko medenjakov ali pa klepet ob medici naši čebelarji se vam bodo posvetili z ljubeznijo in znanjem. Obiščite jih, ne bo vam žal! Tanja Magdič Čebelarska zveza Slovenije Javna svetovalna služba v čebelarstvu Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica Tel , fax Gibanje je osnovna človekova potreba, tako kot potreba po zraku, hrani, vodi in svetlobi.podatki o gibalni športni dejavnosti nas opozarjajo, da smo tako kot drugje v Evropi, premalo telesno dejavni. Današnji način življenja je pospešen, zato skušamo opraviti čimveč stvari v čim krajšem času. Veliko dela opravljamo pretežno sede, način življenja zmanjšuje potrebe po dnevnem gibanju. Za večino odraslih ljudi se je izrazito zmanjšala telesno aktivnost pri vsakdanjem delu, prihodu in odhodu z dela, pri hišnih opravilih. Čeprav raste zavest in želja po gibanju, se nam včasih kljub dobri volji težko pripraviti, da bi začeli s telesnimi aktivnostmi. Izkoristimo čas ki je pred nami. Meseci ki so pred nami so kot za nalašč primeren letni čas, da nas zvabi v naravo in da na lastni koži občutimo kako gibanje blagodejno vpliva na naše počutje. Hoja na svežem zraku, kolesarjenje, ples, sprehod v naravo, tek, različne športne igre z družinskimi člani in s prijatelji, vrtnarjenje, planinarjenje poskušajmo vriniti v naš vsakdan. Imeti moramo jasen cilj in željo, da spremenimo svoj način življenja in da hočemo storiti nekaj zase. Za krepitev in varovanja zdravja je pomembno, da smo telesno dejavni vse življenje od otroštva do pozne starosti. Če imamo zdravstvene težave in ne vemo kakšne vrste telesnih dejavnosti bi bile primerna za nas, je dobro da se posvetujemo s svojim zdravnikom. Pred vadbo se izogibajmo težkim obrokom hrane in ne pozabimo na dovolj tekočine. Najboljša pijača za žejo je voda. Preden začnemo z gibanjem se moramo rahlo ogreti, in postopno povečevati telesno aktivnost. Pozorni moramo biti pri uporabi ustrezne opreme in zaščite ( čelada, copati). Izogibajmo se napak pri vadbi, posebej moramo biti previdni, v kolikor smo bili že poškodovani. Pri vadbi moramo prisluhniti svojemu telesu. Telesna aktivnost naj bo tako intenzivna, da privede do rahle zadihanosti in povečanega srčnega utripa. Lahko se tudi nekoliko oznojimo. To so lahko tudi vsakodnevna različna domača opravila. Datum: Brdo,

26 Zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II. Zmanjšuje tveganje za razvoj raka, predvsem debelem črevesju in dojki. Pomaga zniževati povišan krvni tlak. Pomaga zgraditi in ohranjati zdrave kosti, močne mišice in gibljive sklepe. Pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjševati tveganje za zlom kolka. Zmanjša tveganje za razvoj bolečin v križu in v kolenih. Vsem ljudem, posebno pa tistim s kroničnimi boleznimi, povečuje življenjsko energijo. Pomaga ohranjati normalno telesno težo. (S-55) Če imamo pri vadbi občutek utesnjenosti ( premajhen prsni koš), moteče dušenje, pekoči občutek v grlu, močno razbijanje srca moramo takoj zmanjšati intenzivnost vadbe. Gibajmo se vsaj 30 minut dnevno ali 2 x po 15 minut. In kakšne so koristi telesne dejavnosti? Koristi redne telesne dejavnosti za zdravje so neprecenljivega pomena.redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za nastanek številnih bolezni. V kolikor nismo bili telesno dejavni začnimo počasi, telesno dejavnost povečujmo postopoma. Odločimo se za telesno aktivnost, ki nas veseli, pri kateri uživamo in so primerne za našo starost in telesno sposobnost.to je lahko hoja, nordijska hoja, kolesarjenje, plavanje, ples, tek, aerobika in še bi lahko naštevali. Poskusimo: Zakaj pa ne bi bilo gibanje družaben pohod v naravo, kot začetek? Povabimo še koga; prijatelja soproga, soseda. Gibanje naj nam bo zabava in užitek, obenem pa zdrav način življenje. Ne iščemo izgovore, da nimamo časa, sem prestar, rekreacija preveč stane. Zmanjšuje tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni in možganske kapi. Ema Mesarič, NIJZ OE Murska Sobota REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA Policijska uprava Murska Sobota Policijska postaja Gornji Petrovci Zadeva: POROČILO O DELU PP GORNJI PETROVCI ZA LETO 2015 V OBČINI HODOŠ ZNAČILNOSTI DELA POLICIJSKE POSTAJE Na podlagi načrtovanega dela in dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo smo v letu 2015 policisti PP Gornji Petrovci strmeli k zagotavljanju čim večje stopnje varnosti vsem prebivalcem na območju naše enote.

27 Namen je povečati zadovoljstvo in zaupanje ljudi v naše delo ter izboljšali medsebojno sodelovanje. Glede na izkazano problematiko je bilo zagotavljanje varnosti na območju občine Hodoš na visokem nivoju. Na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete nam je uspelo»obvladati«problematiko po premoženjski kriminaliteti, predvsem zmanjšati število manjših tatvin. Uspelo nam je preiskati več kaznivih dejanj uspešni smo bili prav na področju premoženjske kriminalitete, ki je tudi najštevilčnejša. Kot storilci premoženjskih kaznivih dejan so še vedno najpogosteje tujci iz sosednje Madžarske. Prioriteta našega dela je bila namenjena varovanju človekovih pravic, zagotavljanju varnosti na javnih shodih in prireditvah, odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini, drugih oblik nasilja, vandalizmu in aktivnemu sodelovanju pri razvijanju partnerskih odnosov z lokalno skupnostjo. Posebna pozornost je namenjena tudi preprečevanju in ugotavljanju vseh oblik nestrpnosti do madžarske narodnostne skupnosti in romske populacije, vendar tovrstnih nezakonitih ravnanj nismo beležili. Stanje na področju varnosti cestnega prometa z vidika prometnih nesreč in njihovih posledic je zelo ugodno. Na območju policijske postaje ne beležimo prometne nesreče s smrtnim izidom, niti drugih prometnih nesreč s hujšimi posledicami. Več pa je bilo obravnavanih prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami. Sodelovanja z lokalno skupnostjo pri izvajanju policijskih nalog v skupnost usmerjeno delo se kaže kot pozitivno pri zagotavljanju varnosti občanov na območju celotne policijske postaje. Odraz dobrega sodelovanja z občani se kaže v aktivnem sodelovanju občanov, saj se pri ugotavljanju odklonskih ravnaj tudi odzovejo, dajejo pobude in so pripravljeni nuditi pomoč policiji. K tovrstnemu reševanju težav bomo strmeli tudi v bodoče. KRIMINALITETA V letu 2015 ( v oklepajih leto 2014 ) smo policist PP Gornji Petrovci na območju občine Hodoš obravnavali 6 (5) kaznivih dejanj od tega smo podali 6 (4) kazenskih ovadb in 0 (1) poročil na Okrožno državno tožilstvo. Od 6 kaznivih dejanj nam je uspelo raziskati vseh 6 kaznivih dejanj. V letu 2015 smo obravnavali s področja premoženjske kriminalitete 4 Velike tatvine vse z vlomom v stanovanjske hiše in v zvezi zakonsko zvezo, družino in otroke 1x kaznivo dejanje Neplačevanje preživnine (RKD). Vsa kazniva dejanja so bila izvršena v naselju Hodoš. Celotno območje občine Hodoš je je zajeto v sklopu varnostno obremenjenega območja. Z vidika varnosti je pomemben podatek oz. naše ugotovitve, da se še vedno pojavljajo tujci iz Madžarske in ostali prodajalci raznih artiklov oz. uslug in zbiratelji starega železa, vendar manj kot v prejšnjih letih. Z pogostimi kontrolami, našo prisotnostjo ter dosledno kaznovanostjo kršiteljev smo zmanjšali prisotnost tujcev in posledično temu tudi možnosti izvrševanja kaznivih dejanj ( tatvine, vlomi, ). Skupni cilj nas vseh je, da tem potencialnim storilcem zmanjšamo priložnost za izvršitev kaznivih dejanj. V tej zvezi je potrebno samozaščitno ravnanje vseh prebivalcev občine, v primeru pojava sumljivih oseb ali vozil pa takojšnje obveščanje interventne številke policije 113. Kot oškodovanci takšnih kaznivih dejanj so predvsem izpostavljeni starejši občani, ki živijo sami in so odmaknjeni od naselij. Naš cilj je tudi v občanih prebuditi soodgovornost za izboljšanje varnosti v občini. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN MIRU TER ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA Kršitev predpisov o javnem redu in drugih predpisov Policisti smo v letu 2015 na območju občine Hodoš obravnavali 13 prekrškov ugotovljenih po predpisih s področja vzdrževanja javnega reda in miru od tega 2 prekrška s področja Zakona o varstvu javnega reda in miru, 2 prekrška s področja Zakona o zaščiti živali, 2 prekrška po Zakonu o prijavi prebivališč, ter 7 kršitev po Zakonu o tujcih. Vseh sedem tujcev je nezakonito vstopilo v R Slovenijo in so bili izsledeni pri kontroli mednarodnega vlaka na ŽP Hodoš.

28 V smislu zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja, večjih javnih prireditev, ki bi izstopale od povprečja ne beležimo, prav tako ne večjega števila obiskovalcev na nogometnih tekmah, predvsem na igrišču na Hodošu. Kakih težav prav tako ne beležimo na manjših prireditvah, ki jih občina prireja v sklopu občinskih dnevov oz. obletnic, bodisi posameznih gasilskih društev ali drugih društev, ki delujejo v občini. Na področju varstva okolja posebne problematike zaenkrat ne beležimo. Sicer so bile prijave zaradi kurjenja, in posledično temu gostega dima in smradu, vendar konkretnih kršitev nismo zaznali. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Splošne značilnosti S prometno-varnostnimi razmerami smo v letu 2015 v občini Hodoš lahko zadovoljni, glede na to, da skozi naselje vodi regionalna cesta št. 232, ki povezuje R Slovenijo in R Madžarsko, opažamo pa tudi povečan tranzitni promet, predvsem v poletnih mesecih. Prometne nesreče V občini Hodoš smo v letu 2014 obravnavali 2 prometni nesreči, dočim v letu 2015 prometnih nesreč v občini ne beležimo. V letu 2015 je število kršitev v cestnem prometu identično letu 2014 in sicer je bilo obravnavanih in ugotovljenih 145 kršitev - leta kršitev. Od tega je bilo v letu 2015 izrečenih 114 (115) glob, 3 x podan obdolžilni predlog OS (1), 1x poročilo (0) ter izrečenih 31 (30) opozoril. Cilje, ki smo si jih zadali na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v letu 2015 in sicer zmanjšanje prometnih nesreč s hujšimi poškodbami in smrtnim izidom, je bil dosežen. Prav tako smo dali poudarek na ugotavljanju kršiteljev povratnikov in ugotavljanju hujših prekrškov s strani kršiteljev cestno prometnih predpisov. NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH Splošne značilnosti V letu 2015 smo na področju nadzora državne meje obravnavali sedem kršitev po Zakonu o tujcih. To je bila posledica povečanega migrantskega toka skozi sosednje države in posledično temu, so tujci potovali tudi skozi R Slovenijo. Kršitve so bile ugotovljene ob naših kontrolah na bivšem mejnem prehodu Hodoš in kontrolah mednarodnega vlaka na ŽP Hodoš. Kljub povečani pozornosti in spoštovanju Zakona o tujcih, je prišlo do več kršitev kot v prejšnjem letu, kar je posledica pogostejših kontrol na regionalni cesti z R Madžarsko in vsakodnevne kontrole potniškega mednarodnega vlaka. Še naprej bomo strmeli k izboljšanju migrantske problematike in večji varnosti naših občanov. Pripravil: Franc Krančič Vodja policijskega okoliša Viljem Trplan Komandir policijske postaje Višji policijski inšpektor III.

29 P O L I C I J A S V E T U J E PREVIDNO Z NEZNANCI! Ljudski rek pravi:«od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo«. Vendar pazite:tudi vam se lahko zgodi, morda so nepridipravi za svojo žrtev izbrali ravno vas. Popazite na soseščino in soseščina bo popazila na vas. Tako na območju Slovenije, kot tudi na območju Pomurja narašča število vlomov, ki so izvedeni na dobro pripravljen način. Svetujemo vam: -večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma. -ne odpirajte vrat neznancem. -zapirajte in zaklepajte vhodna vrata. -pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo, zelo priporočljiva je senzorska luč -vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in kukalom -namestite domofon ali videofon. VLOMILCI NIMAJO DOPUSTA! Svetujemo vam: - zaklenite vrata in zaprite okna - klljučev ne puščajte na»skritih mestih (lončki za rože ) - ne puščajte doma dragocenosti in denarja - poskrbite, da bo videti, kot da je vedno nekdo doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete ) - ne puščajte predmetov in drugih vrednejših stvari v okolici hiše - svojega odhoda ne obešajte na veliki zvon - sosedom oz. prijateljem povejte, kako in kje ste dosegljivi. V najhujšem primeru oz. primeru ropa ali vloma, lahko tudi sami pomagate k uspešni izsleditvi storilca oz. storilcev, predvsem če takoj pokličete Policijo in si dobro zapomnite ali zapišete osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo), registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila, ter smer odhoda oz. pobega. Do prihoda policije ničesar ne premikajte in pospravljajte, da ne boste uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. Varen dopust Vam želijo policisti PP G. Petrovci

30 KURJENJE V NARAVNEM OKOLJU Pomlad je tu. Urejanje okolice, vrtov, njiv je v polnem teku. Pri tem pa se znajdemo pred zagato, kam z vsemi zelenimi oziroma biološkimi odpadki. Najhitrejša rešitev se nam zdi kurjenje na kraju samem. In potem se gost dim vije po naselju in smradi ter duši vse živo. Danes se ekologiji in varstvu okolja namenja vse večjo vlogo, zato je treba tudi miselnost o kurjenju zelenja spremeniti. Evropske direktive narekujejo in opravičujejo prepoved kurjenja odpadkov v naravnem in bivalnem okolju Slovenije. Kot opažamo, je požarov v naravi v zadnjih letih (zaradi toplih in suhih obdobij) vse več. Najpogostejši povzročitelj je človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo. Požare največkrat zanetijo lastniki zemljišč sami, ki želijo s kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega obdelovanja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevel in zemljo pognojijo s pepelom. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja kot z vidika agrotehnike neprimerna in neutemeljena. Prepoved kurjenja v naravnem in bivalnem okolju v Sloveniji ureja več predpisov, z globami celo do 6000 evrov. Mogoče nas bodo vsaj zagrožene in že izrečene kazni počasi spametovale. To pomeni, da je tudi kurjenje odpadkov v naravi kot način njihovega nenadzorovanega odstranjevanja prepovedan. PRIPOROČILA ZA KOPANJE V POTOKIH, REKAH IN JEZERIH Kopanje v potokih, jezerih priporočamo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode in ne na nenadzorovanih divjih kopališčih. Ne kopajmo se po dežju, saj se poveča mikrobiološka onesnaženost in naravne kopalne vode pogosto niso primerne za kopanje. Med plavanjem ne požirajmo vode, še zlasti otroci. Po kopanju se čim prej stuširajmo s pitno vodo. Kopalne vode ne uporabljajmo za pripravo hrane. Okužba z virusom mišje mrzlice je povezana tudi z izpostavljenostjo izločkom glodavcev pri dejavnostih v naravi, kot je kopanje. Kopalcem zato priporočamo, da so na bregovih kopalnih območij, naravnih kopališč pozorni na prisotnost izločkov glodavcev in se jih izogibajo. Obrazložitev Kopanje v rekah, potokih, jezerih lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi zaradi različnih dejavnikov. V ospredju je mikrobiološka fekalna onesnaženost površinskih vod zaradi neposrednih odpadnih komunalnih izpustov. Kopanje ni povsod varno. Tako imenovana divja kopališča so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Tako na kopalnih območjih kot na naravnih kopališčih se kopamo na lastno odgovornost! Program preventiva padcev v Hodošu 5. in V Hodošu je od 5. do 6. aprila 2016 v okviru projekta»potenciali prebivalcev in institucij Pomurja v zmanjševanju zdravstvenih in socialnih neenakosti starejših v lokalnih okoljih«z akronimom NAZDRAVJE potekalo srečanje širiteljev zdravega in aktivnega življenja, ki so v sodelovanju z Inštitutom Emonicum iz Ljubljane organizirali dvodnevni program preventive padcev s sloganom Vsak padec je en padec preveč! Srečanje je v sodelovanju z občino Hodoš in Društvom upokojencev Šalovci ob prijaznem gostoljubju potekalo v prostorih občine Hodoš. Udeleženci so bili člani Društva iz Hodoša in Šalovcev.

31 (S-56) Projekt NAZDRAVJE, ki je sofinanicran preko Programa Norveškega finančnega mehanizma , je namenjen vključevanju prebivalcev in ustanov Pomurja v zmanjševanje zdravstvenih in socialnih neenakosti med starejšimi v lokalnih okoljih. Med projektnimi partnerji je Inštitut Emonicum - zavod za zdravo in aktivno življenje iz Ljubljane - zadolžen za usposabljanje širiteljev zdravega in aktivnega življenja v lokalnih okoljih občin Črenšovci, Hodoš, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. V prvem delu programa je v uvodnem predavanju dr. Voljč predstavil problematiko padcev med starejšimi občani, glavne razloge za njihovo pojavljanje ter prisotnim svetoval, kaj lahko sami naredijo za to, da bo padcev čim manj. Predavanju je sledila krajša razprava, v okviru katere je dr. Voljč odgovarjal na vprašanja udeležencev v zvezi s padci in njihovo preventivo. V drugem delu je sledilo preizkušanje udeležencev glede moči, okretnosti in ravnotežja in s tem povezanim tveganjem za padce ter vadba po sklopih vaj za ohranjanje moči, okretnosti in ravnotežja. lahko širili različne oblike zdravega in aktivnega življenja ter staranja. S tem bodo med njimi zmanjševali razlike v zdravstveni poučenosti, s krepitvijo njihovih stikov pa vzdrževali njihovo socialno povezanost. Program je potekal na preprost, vsakomur razumljiv in zanimiv način. Udeleženci so ga bogatili z izmenjavo lastnih izkušenj in pri tem spoznavali, kako je aktivno in zdravo življenje mogoče uresničevati v njihovih okoljih. Neenakosti med občani bodo zmanjševali tako, da se bodo v aktivnosti lahko brez razlike vključevali vsi občani. Ob zaključku je udeležence obiskal tudi župan občine Hodoš, gospod Ludvik Orban in se vsem zahvalil za organizacijo in sodelovanje z željo, da bi se podobna srečanja v dobro občanov Hodoša in drugih prebivalcev tega območja Slovenije še kdaj organizirala. POROČILO O MLADINSKEM RAZISKOVALNEM TABORU GORIČKO 2016 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in ZOTKS Regionalni center Maribor že več kot deset let v počitniškem času uspešno organizirata mladinske raziskovalne tabore. Njihov namen je razvijanje ustvarjalnosti pri mladih, promocija znanstveno-raziskovalnega dela in ustvarjalno preživljanje prostega časa. Letos smo tabor preselili na Goričko, natančneje v Mladinski dom Hodoš. Vodja tabora in mentor dveh skupin je bil dr. Igor Žiberna z Oddelka za geografijo FF v Mariboru, mentor skupine za obremenjevanje agroekosistemov pa je bil podiplomski študent geografije Tomaž Koltai, sicer pa domačin iz naselja Lončarovci. Udeleženci tabora (15 študentov) so bili pretežno študenti geografije mariborske Filozofske fakultete, zato so bile tudi vsebine tabora geografsko obarvane. (S-57) Z znanjem, ki so ga udeleženke in udeleženci različnih starosti in izobrazbe med usposabljanjem pridobili, bodo v svojih okoljih med prebivalci (S-58)

32 Ker je naš namen geografsko raziskovanje celotnega Goričkega, smo delo zastavili projektno: v naslednjih letih želimo geografsko preučiti celotno Goričko. V letošnjem letu smo se osredotočili na severovzhodni del Goričkega oziroma na območje občin Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš. Delo je potekalo v treh skupinah. Prva skupina je s pomočjo geografskih informacijskih sistemov analizirala spremembe rabe tal na obravnavanem območju v obdobju Skupina je analizirala spremembe enajstih kategorij rabe tal in preučevala smeri spremembe rabe tal. Ob tem je ugotavljala zveze med izbranimi naravnogeografskimi dejavniki kot so nadmorska višina, naklon, usmerjenost pobočij, sončno obsevanje, kamninska zgradba, tipi prsti z rabo tal. Druga skupina se je ukvarjala z lokalno klimo. V ta namen je na dnu doline Velike Krke in v naselju Dolenci postavila dve avtomatski meteorološki postaji z namenom ugotoviti, ali se pojavlja inverzija na dnu dolin oziroma termalni pas v gričevju. Spreminjanje temperature z višino je merila tudi s pomočjo drona, na katerega smo pritrdili digitalni termometer in GPS napravo. (S-59) Tretja skupina je na obravnavanem območju preučevala vpliv kmetijstva na okolje. S pomočjo Slesserjeve metode je ugotavljala porabo energije, naravnega gnoja, fitofarmacevtskih sredstev, elektrike in mineralnih gnojil na kmetijah in te vnose s pomočjo energijskih ekvivalentov izrazila v giga joulih. Te vrednosti je nato primerjala z obdelovalnimi površinami in tako izračunala energijsko gostoto posameznih kmetij. Po tej metodi vrednost 15 GJ/ha že predstavlja mejo, onkraj katere bi lahko govorili o obremenjevanju okolja. Rezultati prve skupine kažejo na neugodne procese spreminjanja rabe tal. V obdobju so se površine njiv in vrtov zmanjšale za 379,5 ha (v povprečju za 22,3 ha na leto), travnikov za 337,8 ha, medtem ko so se površine zemljišč v zaraščanju povečale za 604,8 ha (v povprečju za 35,6 ha na leto), gozdne površine pa za 416,7 ha (24,5 ha na leto). Spremembe neobdelovalnih površin v obdelovalne so v tem obdobju zajele 603,6 ha, obraten proces pa kar 970,5 ha. Povedan drugače: na vsak hektar sprememb neobdelovalnih površin v obdelovalne smo zabeležili 1,6 ha sprememb obdelovalnih površin v neobdelovalne. Najpogosteje so se njive spreminjale v travnike, travniki v zemljišča v zaraščanju, travnik v gozd, njive v zemljišča v zaraščanju itd. Meritve temperatur zraka na vsakih deset minut med nedeljo 19. junija 2016 in sredo 22. junija 2016 so dokazale obstoj termalnega pasu. Gre za pojav, pri katerem se ponoči hladen zrak nabira na dnu dolin in ravnin, pas nekaj deset metrov nad dnom dolin pa se ne ohladi tako, zaradi česar so minimalne temperature v termalnem pasu višje, kot posledica tega pa se tam pojavlja manj slane in megle, pa tudi pozeba je redkejša. Ker je tabor potekal blizu poletnega solsticija, ko je noč najkrajša (s tem pa tudi čas ohlajanja dna dolin), smo bili presenečeni nad rezultati, saj so temperaturne razlike med dnom doline Velike Krke in Dolenci v sredo 22. junija 2016 znašale kar 2,5 C, seveda v prid Dolencem. Tudi meritve spreminjanja temperature z višino s pomočjo drona v torek 21. junija 2016 ob 5:04 zjutraj so nakazovale izrazito temperaturno inverzijo. V pasu zraka 144 m nad nogometnim igriščem v Hodošu je temperatura naraščala s stopnjo +1,7 C/100 m. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi kazalo razmisliti o boljši izkoriščenosti termalnega pasu, saj so tam kjer to dopuščajo

33 prsti ugodni mikroklimatski pogoji za vinogradništvo. Tretja skupina je na osnovi 23 opravljenih anket po kmetijah na območju obravnavanih treh občin ugotovila, da sta izmed vseh anketiranih sta bili pod mejo 15 GJ/ha zgolj 2 kmetiji. Nižjo energijsko gostoto imajo večje kmetije. Opazna je razlika med ekološkimi in neekološkimi kmetijami. V Gornjih Petrovcih in Hodošu ima naslednike večina kmetij, v Šalovcih je delež teh manjši od tretjine. Kmetije v vseh občinah imajo nadpovprečno število traktorjev, res pa je, da so nekateri že starejši. Večina kmetij namerava v prihodnosti kmetovati v enakem obsegu. Anketirani kmetje so kot glavni problemi kmetovanja na obravnavanem območju navajali divjad, neprimerno kmetijsko politico, nizke odkupne cene, nizke odškodnine in nespoštovanje poklica kmeta. Ob deklarativnem navajanju po višji samooskrbnosti Slovenije so to podatki, pri katerih bi pričakovali aktivnejšo vlogo države in ustreznih ministrstev, ki bi morali ustvariti pogoje, da bi bilo do kmetovanja kot gospodarske panoge prijaznejši. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da kmetovanje ohranja poselitveni vzorec države in ohranja kulturno pokrajino pred zaraščanjem. V naslednjih letih želimo podobne raziskave razširiti še na preostale dele Goričkega. Gre za izjemno privlačno pokrajino za geografsko raziskovanje, za katero pa lahko ugotovimo, da njeni potenciali neizkoriščeni. (S-60) Udeleženci tabora bi se želeli iskreno zahvaliti gospel Darji Kozar Balek z ZOTKS Regionalni center Maribor za finančno in siceršnjo podporo raziskovalnega tabora ter županu občine Hodoš gospodu Ludviku Orbanu, ker je prijazno omogočil, da je tabor potekal v Mladinskem domu Hodoš. Najlepše se zahvaljujemo tudi našemu kuharju gospodu Jožefu Nemetu, ki nas je vse dneve tabora razvajal z odlično hrano. Dobrodelni tek Slovenska diagonala od Hodoša do Sečovelj»Tečem, ker se mi ne da hoditi,«že leta pravi logaški ultramaratonec Ambrož Jakop. Lani je odtekel svoj najdaljši tek, ultramaraton okoli Blatnega jezera (221 km) v zgolj 27 urah in 45 minutah, za letos pa se je odločil, da če že teče, naj ima od tega kdo korist. Že od nekdaj si je želel preteči Slovenijo od skrajne severovzhodne pa do skrajne jugozahodne točke, zato si je zamislil etapni tek Slovenska diagonala in se odločil, da bo dobrodelne narave. Zbrana sredstva je namenil letovanju otrok iz dnevnih oddelkov CUDV Dolfke Boštjančič, Draga, saj je med njimi tudi njegov nečak, dobrodelni projekt pa je izpeljal v sodelovanju s štajerskim Humanitarnim društvom Križemrok. Te dni je na morje odšlo več kot 15 otrok s posebnimi potrebami, česar ne bi uspeli doseči, če nam ne bi pri zbiranju sredstev pomagali številni posamezniki, organizacije, ustanove in mediji. Prvi, ki se je prijazno odzval na našo prošnjo za sodelovanje, je bil župan Občine Hodoš-Köszég Ludvik Orban, ki je ultramaratonca prvič sprejel že neko nedeljsko popoldne v aprilu, mu razkazal krajevni Mladinski dom, ki je nudil prenočitev spremljevalni ekipi, in slovesno odprl tek v petek, 29. aprila, v ranih jutranjih urah. Tek se je namreč začel že ob štirih zjutraj, v trdi temi, kljub temu pa se je Ambrožu poleg hodoškega župana pridružilo še nekaj varovancev in zaposlenih CUDV Draga ter nekaj prekmurskih in štajerskih tekačev. Ambrož je prvi dan pretekel 140 km in malo pred deseto pritekel v Celje, kjer ga je sprejel županov pooblaščenec Marko Zidanšek. Naslednje jutro ob šestih je v spremstvu štajerskih tekačev pot nadaljeval proti Logatcu, cilju druge etape. Na tek se je podal z oteklim levim gležnjem in kljub bolečinam v spremstvu domžalskega ultramaratonca Boruta Ložarja pretekel vseh 105 km do domačega Logatca, kjer mu je zvečer priredil sprejem logaški župan Berto Menard. Naslednji dan je zaradi zdravstvenih razlogov tekaško štafeto predal logaškim tekačem in se sam pridružil spremljevalni ekipi, v kateri so bili Sabina Burjak, Žiga Menard, Miran in Karmen Antončič ter Breda Biščak. Logaška ultramaratonca Sara Kavčič in Miran Nagode sta odtekla celotno pot do mejnega prehoda Sečovlje (105 km), kjer je vse tekače pričakal piranski župan Peter Bossman. Dobrodelni tek se je zaključil s kratko slovesnostjo, piranski župan, sicer zdravnik po izobrazbi, pa je Ambrožu

34 diagnosticiral šen, akutno okužbo kože z bakterijami. Svoje občutke in misli po končanem teku je Ambrož strnil v zahvalnem pismu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, saj je tek potekal pod njegovim častnim pokroviteljstvom:»slovensko diagonalo sem si zamislil v treh etapah (Hodoš-Celje, Celje-Logatec in Logatec- Sečovlje). Lepo mi je bilo odteči prvi dve (skupaj 250 km), tudi v spremstvu številnih tekačev in tekačic, ki so se mi pridružili. / / Od Hodoša do Sečovelj je dolga pot. Veseli me spoznanje, da sem se nanjo zadostno pripravil in bi jo uspel preteči, če ne bi staknil bakterijske okužbe (šen) na levi nogi. / / Prelepo je bilo spoznanje, da je v mojem imenu za dobro otrok s posebnimi potrebami pripravljeno teči več oseb / / in da smo Slovenci še vedno pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, kar me navdaja z veseljem in upanjem na boljše čase. Veliko novih prijateljstev se je stkalo na celotni trasi, veliko novih dolžinskih rekordov je bilo doseženih (samo na zadnji etapi več kot deset) in, kar je najpomembnejše, zbrali smo dovolj denarja, da skupaj s Humanitarnim društvom Križemrok popeljemo na morje otroke iz CUDV Dolfke Boštjančič, Draga. Nekateri bodo prvič v življenju noge namočili v morje in verjamem, da jim bo letovanje za vedno ostalo v spominu. / / Vseh vtisov še nisem uspel predelati, saj jih je preveč: to je bil tek poln čustev, bil je drugačen, kot so teki sicer, bil je tek za druge, in ne zase, in lahko rečem, da bodo vse bolečine in napori ter čas, ki je bil vložen v ta projekt, več kot poplačani z nasmehi na obrazih otrok, ko bodo odšli na letovanje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pri teku pomagali na kakršenkoli način. Vse nas je presenetil topel odziv posameznikov: tekačev, ki so tekli z Ambrožem; predstavnikov lokalnih oblasti, ki so Ambroža toplo sprejeli v svojem kraju; novinarjev, ki so naklonjeno poročali o teku in s tem posredno pripomogli k zbiranju denarja; Ambroževi družini, prijateljem, znancem in nezancem, ki so nam stali ob strani s takšnimi in drugačnimi dejanji. Dobrodelni tek Slovenska diagonala je bil za vse, ki smo pri njem sodelovali, posebna, večplastna izkušnja, o kateri še vedno premišljamo. V nas so ostali spomini na mnoge lepe kraje, ki smo jih z Ambrožem»pretekli«, z veseljem pa se bomo vrnili predvsem v Hodoš, ki ga pred tem nismo poznali in nas je presentil s svojo lepo naravo in človeškim gostoljubjem. Breda Biščak, članica organizacijske in spremljevalne ekipe Fotografije (S-61) Župan Hodoša Ludvik Orban in ultramaratonec Ambrož Jakop; foto Breda Biščak (S-62) Na štartu Slovenske diagonale, nekdanjem mejnem prehodu Hodoš; foto Miran Antončič (S-63) Ultramaratonec Ambrož Jakop z novinarko Murskega vala Mihaelo Kalamar; foto Miran Antončič

35 želi uresničiti tudi v praksi, je prof. dr. Copus, kot eden največjih evropskih strokovnjakov s področja proučevanja lokalne demokracije, želel delovanje takšne občine tudi osebno spoznati in občutiti. (S-64) Ultramaratonec Ambrož Jakop, kolesarsko spremstvo Sabina Burjak in ultramaratonca Zmago Horvat in Zlatko Rajh; foto Miran Antončič Skupaj z red. prof. dr. Mirom Hačkom in doc. dr. Simono Kukovič iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je tako v nedeljo, 5. junija 2016, obiskal Občino Hodoš, kjer se je srečal z županom g. Ludvikom Orbanom. (S-65) Skupinska slika Majhne občine posebnost, ki si je želijo tudi v Veliki Britaniji V nedeljo, 5. junija 2016, je župan najmanjše slovenske občine g. Ludvik Orban gostil prof. dr. Colina Copusa z De Montfort University, Leicester, Velika Britanija. Župan g. Orban je najprej razkazal občinske prostore ter predstavil organizacijo in delovanje občine; nato pa nas je zapeljal po občini, kjer sta se urejenost in učinkovitost delovanja občine pokazali tudi v praksi. Da imamo v Sloveniji preveč občin, ki so (pre)majhne, je trditev, ki jo lahko pogosto zasledimo v sloveski politiki in medijih; le redki pa na to posebnost gledajo s pozitivnega vidika. Tako je prof. dr. Copus, ki je predstojnik ene zgolj dveh angleških Local Governance Research Unit (LGRU) ter predavatelj na De Montfort University Leicester, osupnil nad dejstvom, da imamo v Sloveniji občino z okoli 370 prebivalci, v kateri občani poleg neposredno izvoljenega župana izvolijo tudi sedem občinskih svetnikov. Ker slednje predstavlja fenomen, ki si ga država, ki sicer velja za zibelko (lokalne) demokracije,

36 Glede na obseg proračunskih sredstev, ki jih ima na voljo Občina Hodoš, ter drugih omejenih kapacitet, lahko zapišemo, da se lahko s skupnim složnim delom tudi v majhni občini dosežejo veliki cilji. Po zanimivem ogledu občine nas je župan g. Orban tudi pogostil s tradicionalnim prekmurskim kosilom, kjer se je še enkrat pokazala gostoljubnost Prekmurcev. Županu g. Ludviku Orbanu se za njegov čas in gostoljubje iskreno zahvaljujemo; hkrati pa mu želimo veliko uspeha in dobre volje pri vodenju najmanjše, a kljub temu uspešne občine. Zapisala: doc. dr. Simona Kukovič Prof. dr. Colin Copus je profesor za lokalno politiko in direktor Local Government Research Unit na De Montfort University Leicester, Velika Britanija. Profesionalno se ukvarja z lokalnimi oblastmi, demokracijo na lokalni ravni, lokalnimi strankarskimi politikami, lokalnim političnim vodenjem, lokalnim razvojem, vlogami lokalnih svetnikov, neodvisnimi kandidati, neposredno izvoljenimi župani ter velikostjo občin. Prof. Copus je avtor številnih mednarodno prizananih člankov in znanstvenih monografij ter ekspert s področja lokalnih sistemov pri številnih mednarodnih in nacionalnih projektih. Od leta 2001 je urednik mednarodne znanstvene revije Local Government Studies. Poleg tega prof. dr. Copus sodeluje s ponudniki in tudi z uporabniki lokalnih storitev, z različnimi akterji lokalnih oblasti in tudi nacionalnim združenjem Local Government Association (LGA). Svojo akademsko kariero je izgradil tudi na temelju lastnih izkušenj, saj je bil svetnik v London Borough, v občinskem in okrajnem svetu ter v treh različnih župnijskih svetih. Več o prof. dr. Copusu na:

37

38 Dela v občini Hodoš Munkálatok Hodos községben (S-66) (S-67) (S-68) (S-69) (S-70) (S-71) (S-72) (S-73)

39 (S-74) (S-75) Pohod - Gyalogtúra (S-76) (S-77) (S-78) (S-79)

40 Srečanje pri mejnem kamnu 180 Találkozás a 180-as határkőnél (S-80) (S-81) (S-82) (S-83) Skupna gasilska vaja - Közös tűzoltó gyakorlat (S-83) (S-84)