Odlok o prostorskem načrtu Občine Dobrovnik. I. Uvodne določbe

Átírás

1 Na podlagi 1. odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10, 57/12, 109/12 in 35/13) ter 16. člena Statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS št. 35/07, 2/09 in 66/10) je Občinski svet Občine Dobrovnik na 23. seji dne sprejel Odlok o prostorskem načrtu Občine Dobrovnik I. Uvodne določbe 1. člen (podlaga za prostorski načrt) (1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dobrovnik (v nadaljevanju: prostorski načrt). (2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Prostorski načrt je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor. (3) Prostorski načrt je usklajen z mnenji nosilcev urejanja prostora, oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. (1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. 2. člen (vsebina odloka) (2) V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Dobrovnik določijo: - izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, - zasnova prostorskega razvoja občine, - zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, - usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, - usmeritve za razvoj v krajini, - usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, - usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, - koncept prostorskega razvoja naselja Dobrovnik. (3) V izvedbenem delu prostorskega načrta so po posameznih enotah urejanja prostora določene: - enote urejanja prostora, - območja namenske rabe prostora, - prostorski izvedbeni pogoji, - območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. (4) Sestavni deli prostorskega načrta so: - besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe, - grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela in grafični prikazi izvedbenega dela, - priloge prostorskega načrta: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage, smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev prostorskega načrta, povzetek za javnost in okoljsko poročilo. II. Strateški del prostorskega načrta 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 3. člen (stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini) (1) Razmere v Občini Dobrovnik ne odstopajo od razmer širšega območja Prekmurja. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami in močvirnimi travniki, ki zavzemajo kar 61 % območja občine. Vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 5 % prebivalstva, neposredno pa v kmetijstvu dela le 2,14 % prebivalstva. V občini so tri naselja, sedež občine je naselje Dobrovnik, ki zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje. V občini je prisotno pomanjkanje delovnih mest, ki jih želijo zagotoviti v naseljih bivanja.

2 (2) Območje Občine Dobrovnik je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, ter zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje usmerjeno predvsem v gradnjo infrastrukture za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, katere gradnja je bila v preteklosti zanemarjena. Ostala infrastruktura, kot je: prometna, vodooskrbna in telekomunikacijska infrastruktura, so bili izvedeni pred časom po celotnem območju Občine Dobrovnik. Pretežni del lokalnih cest je urejenih, predvideva se ureditev cest, ki so v fazi odmere in povezujejo območja poselitve. Skoraj vse lokalne ceste in poti v obravnavanem območju so asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnimi centri in z občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večje centre (Mursko Soboto in Lendavo) in ostala sosednja območja. K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino pa prispeva tudi avtocesta, ki poteka južno od občine s priključkom regionalne ceste Dobrovnik-Turnišče. (3) Vsa naselja v Občini Dobrovnik so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj, kar pomeni, da so stanovanjski objekti združeni z gospodarskim delom. Po funkciji so naselja bivalna območja, kmetije so ohranjene v manjšem številu. Posebna naselja so vinogradniška naselja v gričevnatem delu občine, kjer se nekdaj izrazito vinogradniška območja spreminjajo v območja stanovanj. Območja družbene infrastrukture so le v lokalnem centru Dobrovnik v centralnem delu naselja. Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine ter lokalne ceste. (4) V vseh strnjenih naseljih so še prosta nezazidana zemljišča. Skupna površina cca 19 ha predstavlja v povprečju 11 % površine naselij. Zaradi neurejenega trga zemljišč, zasebnih zemljišč in še prisotne potrebe po večjih funkcionalnih zemljiščih ob kmetijah ter zaradi lege v poplavnem območju pa navedena površina ni v celoti primerna za pozidavo. (5) Občina želi zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Na južnem delu naselja Dobrovnik nastaja večja gospodarska in kmetijsko poslovna cona, v kateri že delujejo kmetijski objekti za vzgojo cvetja, piščančja farma in bioplinarna, v bližini je tudi nadzemni pridobivalni prostor za gramoz s podeljeno rudarsko pravico. (6) V občini so podani pogoji za razvoj turizma. Večje turistično območje se razvija ob akumulaciji Bukovniško jezero, kjer so poleg že razvitega izletniškega turizma zagotovljene dodatne površine za nastanitev in športne površine. Načrtovano je tesnejše sodelovanje med ponudbo ob jezeru in ponudbo na območju vinorodnih goric, kjer so poudarjene dopolnilne kmetijske dejavnosti. (7) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Za nelegalne kope se predvidijo ustrezni sanacijski ukrepi, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov. (8) V zadnjih letih so se obnovile raziskave vrtin termalne vode za gospodarske in turistične namene, izkoriščanje v gospodarske namene se že izvaja (ogrevanje rastlinjakov). Celotno območje občine sodi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike in geotermični energetski vir, za katerega je podeljena rudarska pravica. 4. člen (možnosti in cilji prostorskega razvoja občine) (1) V občini je dovolj površin za individualno stanovanjsko gradnjo, zato občina prostorski razvoj naselij usmerja na proste površine znotraj naselij. Zaradi neurejenega trga zemljišč in zaradi potreb po večjih funkcionalnih zemljiščih pri obstoječih kmetijah, se dopušča tudi razširitev naselij. Za gospodarske dejavnosti so rezervirane površine v gospodarski coni v Dobrovniku, dodatno se zagotovijo površine za bivanje in dopolnilne turistične dejavnosti v Strehovskih in Dobrovniških goricah. (2) V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode. V občini so tudi možnosti za razvoj živinoreje, pri čemer se bo širitev in razvoj novih kmetij usmerjala na robove naselij in v odprti prostor. (3) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja na Bukovniško jezero in z njim povezane vinorodne Strehovske in Dobrovniške gorice ter na gramoznico, kjer se bodo rekreacijske dejavnosti razvile po končanem izkopu ob predhodni sanaciji. 5. člen (razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) (1) Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. (2) V občinskem središču Dobrovnik, ki je urbano naselje na podeželju, se spodbuja razvoj delovnih mest v gospodarski coni in v kmetijstvu, in s tem se zmanjšuje vsakodnevna delovna migracija.

3 (3) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, z dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe z vodo, z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja, ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. (4) V Občini Dobrovnik ni posebnih ogroženih območij, ki bi ovirala prostorski razvoj ali predstavljala oviro za razmeščanje dejavnosti. Poplavna območja segajo pretežno v odprti prostor. Občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče, v primeru, da pa to ni mogoče, pa zagotavlja ustrezne ukrepe. (5) Razvojne potrebe države so na območju Občine Dobrovnik omejene le na gradnjo daljnovoda 110 kv Murska Sobota-Lendava, za kar je že sprejet državni prostorski načrt. 6. člen (medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) (1) Občina Dobrovnik je povezana s sosednjimi občinami Moravske Toplice, Kobilje, Turnišče in Lendava z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je med večjimi lokalnimi centri omejen na avtobusne povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah. (2) Dodatna povezava na prometnem področju je nastala z izgradnjo avtoceste, saj čez občino Dobrovnik poteka tranzitni promet iz zahodnih občin (Moravskih Toplic, Kobilja) do avtocestnih priključkov v Občini Turnišče. Za boljšo povezanost Občina Dobrovnik načrtuje dodatne cestne povezave do avtocestnih priključkov. 7. člen (cilji prostorskega razvoja občine) Cilji prostorskega razvoja Občine Dobrovnik so : - zagotoviti delovna mesta v občini in ustvariti kvalitetne pogoje bivanja. To bo zagotovljeno z razvojem gospodarskih dejavnosti v razširjeni gospodarski coni v Dobrovniku, z ohranitvijo in širitvijo obstoječih obrtnih dejavnosti, z novimi bivalnimi površinami in opremljenostjo vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo, - kmetijsko dejavnost usmerjati v intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo, - razviti že pričeto turistično dejavnost ob Bukovniškem jezeru in na vseh območjih ohranjanja narave, - dopolniti funkcijo lokalnega središče Dobrovnik z razvojem dopolnjujočih centralnih dejavnosti, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem v naselju, - ohranjati dopolnilno gradnjo v naseljih; zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja kulturne krajine v krajinskem parku in v demografsko ogroženem območju Goričkega in zaradi ohranjanja kmetijske dejavnosti se ohranja tudi dopolnilna gradnja v Strehovskih in Dobrovniških goricah, - ohranjati prostorska identiteta naselij, predvsem vinogradniških območji Strehovskih in Dobrovniških goric, - v skladu z občinskim energetskim konceptom izkoriščati obstoječe energetske potenciale, predvsem geotermalno vodo ter alternativne vire energije (biomasa, bioplinarne, sončna energija, energija okolja), - celostno ohraniti in varovati objekte in območja kulturne dediščine, - ohranjati biotsko raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh območjih varstva narave. 2. Zasnova prostorskega razvoja občine 8. člen (zasnova prostorskega razvoja občine) Zasnova prostorskega razvoja občine izhaja iz razvojnih potreb, ki temeljijo na obstoječem stanju prostora in na naravnih danostih. Zasnova prostorskega razvoja določa: - prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, - omrežje naselij, z njihovo vlogo in funkcijo, - temeljne smeri prometnega povezovanja, - razvojno pomembna območja in - območje urbanističnega načrta. 9. člen (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) (1) Poselitev se prioritetno usmerja na proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture

4 pa tudi na nova območja na robovih. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih vinogradniških naselij se omogoči gradnja v vrzelih. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih. Razširita se romska zaselka v Dobrovniku. (2) Na področju kmetijstva se spodbuja pridelava pod rastlinjaki z možnostjo uporabe geotermalne vode. Za postavitev rastlinjakov so primerna vsa zemljišča. Razvoj živinoreje se usmerja na robove naselij in v odprti prostor. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji. (3) V namen razvoja gospodarskih dejavnosti se poveča gospodarska cona v Dobrovniku. Razširi se na južno stran za umestitev dodatnih kmetijskih in turistično rekreativnih dejavnosti. Razširi se tudi območje gramoznice, ki po končani eksploataciji postane športno-rekreacijski center. Manjše območje gospodarskih dejavnosti v Žitkovcih se nameni mirni obrtni, servisni ali trgovski dejavnosti. (4) Turistične dejavnosti se prioritetno usmerjajo na Bukovniško jezero, v vinorodne gorice ter na vsa območja varstva narave. (5) Športno-rekreacijske dejavnosti se razvijajo na obstoječi lokaciji ob Bukovniškem jezeru. Po prenehanju izkopa gramoza pa se športno-rekreacijske dejavnosti usmerjajo tudi na gramoznico, kjer se predhodno izvede sanacija. 10. člen (omrežje naselij z njihovo vlogo in funkcijo) (1) Občinsko središče Dobrovnik je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, osnovno zdravstveno oskrbo, informiranje in druženje. Ostale družbene funkcije prebivalcem zagotavljata regijska centra Lendava (13 km) in Murska Sobota (15 km). (2) Ostala naselja v območju obdelave so funkcijsko manj pomembna. So bivalna strnjena naselja, z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi, vzgojo rastlin pod rastlinjaki ter obrtjo. Tudi posebna naselja v vinorodnih goricah nimajo posebne funkcije, v njih se poleg gospodarske vinogradniške dejavnosti razvija turistična dejavnost, spreminjajo pa se tudi v stanovanjska območja. 11. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji) Prometno je občina Dobrovnik navezana na sosednje občine in pomembnejša lokalna središča (Lendavo, Mursko Soboto) preko državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane še do Občine Turnišče, kjer je tudi priključek na avtocesto, ter do Občine Moravske Toplice in Občine Kobilje. S širšim območjem Slovenije in sosednjo Madžarsko je občina posredno povezana z avtocesto. Načrtovana je dodatna povezava na avtocestni priključek na vzhodni strani naselja Turnišče. 12. člen (druga razvojno pomembna območja) V Občini Dobrovnik so območja varstva narave na severnem delu vinorodna območja Strehovskih in Dobrovniških goric, ki so del Krajinskega parka Goričko. Na južni strani občine pa so ekološko pomembna območja z naravno vrednoto in sicer Dobrovniški log. Vsa območja varstva narave se prioritetno ohranjajo v obstoječem stanju, ob upoštevanju naravovarstvenih usmeritev se lahko namenijo za turistične namene. 13. člen (območje urbanističnega načrta) Izdelan je urbanistični načrt za naselje Dobrovnik, ki sicer ni urbano središče, je pa lokalno središče, v katerem se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja. Območje urbanističnega načrta zajema stavbna zemljišča, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja in zemljišča, ki so predvidena za širitev naselja. 3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena 14. člen (prometna infrastruktura) (1) Državne ceste v Občini Dobrovnik so regionalne ceste, ki povezujejo Občino Dobrovnik s sosednjimi občinami. Z izgradnjo avtoceste se je povečal promet po priključni regionalni cesti Dobrovnik-Turnišče, zato je načrtovana rekonstrukcija regionalnih cest v naselju Dobrovnik. Uredi se pločnik in kolesarska steza. Načrtovana je dodatna cestna povezava ob potoku Ledava s priključkom na avtocesto v Občini Turnišče.

5 (2) Občinske ceste so lokalne ceste in javne poti, in povezujejo naselja v občini. Občina načrtuje postopno rekonstrukcijo in obnovo lokalnih cest. (3) Turistične pešpoti so v občini urejene, načrtovane so dodatne povezave v območju Dobrovniških in Strehovskih goric, predvideno je sprotno vzdrževanje. (4) Kolesarske poti potekajo po javnih cestah, ločenih kolesarskih poti ni. Zaradi porasta prometa na lokalnih in državnih cestah, ki so posredno ali neposredno povezane z avtocesto, je načrtovana ureditev ločenih kolesarskih poti ob regionalnih in lokalnih cestah, ter po poljskih poteh izven naselij, ki so tudi turistične in rekreacijske poti. (5) Javni potniški promet je v upadanju. Občina novih povezav ne načrtuje, po potrebi se vzpostavijo lokalne turistične linije. (6) Pri načrtovanju novih prometnih površin se le-te umeščajo tako, da pri tem niso prizadete varovane vrednote in substance kulturne dediščine, ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. 15. člen (telekomunikacije) Občina bo na svojem območju spodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine. 16. člen (energetika) (1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine. (2) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov, ki nastajajo na kmetijskih gospodarstvih. (3) Plinovod v Občini Dobrovnik še ni zgrajen, zato bo občina spodbujala gradnjo in izvedbo priključkov v vseh naseljih. (4) Spodbuja se izkoriščanje geotermalne vode. Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo še naprej uporabljala predvsem v kmetijstvu in turizmu. Dodatno se bo toplotna energija za ogrevanje objektov proizvajala v bioplinarnah. (5) Po območju Občine Dobrovnik je vzporedno z Lendavo načrtovan daljnovod 110 kv Murska Sobota-Lendava, za katerega je sprejet državni prostorski načrt. (6) Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščine, objektov in naprav za izrabo obnovljivih virov energije ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna postavitev na notranjih dvoriščih objektov kulturne dediščine, v kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in je k tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 17. člen (vodooskrba) (1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire v občini, in spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode. (2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda, je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. (3) Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Občina Dobrovnik sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja. Nova omrežja se umešča izven zavarovanih območij kulturne dediščine. 18. člen (čiščenje in odvajanje odpadnih voda) (1) Zaradi povečanih potreb po vodi narašča tudi potreba po čiščenju komunalnih odplak, zato je v vseh strnjenih delih naselij

6 urejeno kompleksno zbiranje in čiščenje, v razpršeni poselitvi pa se bo čiščenje izvajalo z individualnimi sistemi. Po potrebi se poveča centralna čistilna naprava v Dobrovniku. (2) Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se preko zadrževalnikov spelje v površinske odvodnike (potoke). (3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda se izvaja v skladu s predpisi o varstvu voda in s predpisi s področja varstva okolja. 19. člen (odpadki) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. 20. člen (vodno gospodarstvo) (1) Po Občini Dobrovnik teče potok Ledava, ki je vodotok 1. reda in Bukovniški potok, ki je vodotok 2. reda ter ostali manjši potoki. Vodne površine so še gramoznice in akumulacija Bukovniško jezero. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upoštevajo naravni procesi. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. (2) Na področju vodnega gospodarstva občina ne načrtuje večjih posegov, saj so vsi vodotoki v pristojnosti države. Načrtovana je sanacija brežine Bukovniškega potoka v naselju Dobrovnik in v območju turističnega območja ob Bukovniškem jezeru. 4. Določitev okvirnih območij naselij 21. člen (določitev območij naselij) (1) Naselja v Občini Dobrovnik so vsa strnjena naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci ter strnjena obcestna vinogradniška naselja v Dobrovniških, Strehovskih in Žitkovskih goricah. (2) Posebnih območji razpršene gradnje v občini ni. Posamezni objekti razpršene gradnje v območju Dobrovniških in Strehovskih goric, ki mejijo na naselje se vključijo v naselje, ostali pa se prikažejo kot stavbno zemljišče v razpršeni poselitvi ali kot fundus brez stavbnega zemljišča. 5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve 22. člen (določitev območij razpršene poselitve) V nižinskem delu občine ni pojava razpršene poselitve. Evidentni so le redki posamični objekti izven strnjenih delov naselij, zgrajeni pred letom Tudi v Dobrovniških in Strehovskih goricah se poleg strnjenih slemenskih obcestnih zaselkov pojavljajo posamični objekti ali manjše skupine v večjih vrzelih. Nekateri se lahko z dopolnilno gradnjo povežejo z naselji oziroma zaselki, ostali posamični objekti pa se glede na leto izgradnje opredelijo kot del razpršene poselitve ali pa se prikažejo kot zemljišče pod stavbo (fundus). Območja razpršene poselitve so v Občini Dobrovnik le v Strehovskih in Dobrovniških goricah. 6. Usmeritve za prostorski razvoj občine 6.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 23. člen (usmeritve za razvoj naselij) (1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. Pri tem imata notranji razvoj in prenova prednost pred širitvijo. (2) Notranji razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih zemljišč v vrzelih ob krajevnih cestah v vseh naseljih. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov v notranjosti parcel ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ter objektov za dopolnilne servisne in obrtne delavnice. V naselju Dobrovnik je v centralnem delu naselja možna tudi gradnja javnih in večstanovanjskih objektov.

7 (3) V naseljih ni degradiranih površin, prenova je omejena le na večjo izkoriščenost nepozidanih površin in prenovo gospodarske javne infrastrukture. Nepozidana zemljišča so predvsem v lokalnem središču, kjer sta dve nepozidani območji, kjer zaradi še ohranjene kmetijske dejavnosti ni interesa za gradnjo stanovanjskih objektov. (4) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti na robovih naselij in v nepozidanih vrzelih, ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Razširi se romski zaselek v Dobrovniku, ki se opredeli kot samostojni zaselek. (5) Občina dopušča tudi širitve vinogradniških naselij, ki se mestoma spreminjajo v stanovanjska območja. S tem se racionalneje izkoristi že zgrajena gospodarska javna infrastruktura, ohranja se vinogradniška dejavnost in s tem povezane dopolnilne in turistične dejavnosti. 24. člen (usmeritve za razvoj dejavnosti) (1) Razvoj gospodarskih dejavnosti je vezan na interes posameznih investitorjev, zato občina načrtuje širitev gospodarske cone v Dobrovniku, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti, prednostno pa so zemljišča namenjena kmetijski proizvodnji pod rastlinjaki. Manjša gospodarska cona v Žitkovcih je namenjena obrtni, servisni in trgovski dejavnosti. (2) V odprtem prostoru je načrtovan razvoj kmetijskih dejavnosti z možnostjo postavitve rastlinjakov ter razvoja turističnih dejavnosti, ki so vezane na danosti v prostoru, npr. ob Bukovniškem jezeru. Izven poselitvenih območij je gradnja možna, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo potrebam kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanju voda, potrebam športa in rekreacije, pridobivanju energije in izkoriščanju drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambi, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in potrebam javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje, ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti in kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne rabe namenskih površin. (3) Centralne dejavnosti se razvijajo le v lokalnem centru, kjer se za morebitne širitve zagotovijo dodatna zemljišča na severni strani naselja. 25. člen (ohranjanje razpršene poselitve) Razpršena poselitev je v Občini Dobrovnik omejena na posamične objekte izven strnjenih naselij v vinorodnem območju Strehovskih in Dobrovniških goric, ki se ohranjajo kot obstoječe stanje stavbnih zemljišč ob lokalni infrastrukturi. 26. člen (urbanistično oblikovanje naselij) (1) Pri vseh naseljih, njihovih strnjenih delih in naseljih v vinorodnih goricah se pri notranji prenovi in pri širitvah upošteva obstoječa morfologija naselja. Predvsem je to obcestna pozidava z obcestno gradbeno linijo, značilno razporeditvijo objektov (stanovanjski del ob cesti, pomožni objekti v notranjosti parcele). Nove širitve so načrtovane vzdolž obstoječih vaških ulic, ob katerih je tudi zgrajena gospodarska javna infrastruktura, v vinorodnih goricah pa ob obstoječih cestah, kjer se prav tako nadaljuje obcestna oblika naselij. (2) V vseh naseljih, vključno z naseljem Dobrovnik, se upoštevajo tudi značilnosti prekmurske arhitekturne tipike, predvsem so to nižji gabariti (tudi pri javnih objektih), enakostranične dvokapne strehe z napušči, opečna kritina, svetli fasadni opleski, itd Usmeritve za razvoj v krajini 27. člen (razvojna območja na temelju naravnih virov) (1) Razvoj v krajini se usmerja v ohranjanje in razvoj naravnih potencialov. V Občini Dobrovnik so to predvsem kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se spodbuja intenzivna pridelava cvetja, vrtnin in poljščin z možnostjo uporabe geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Poleg že izvedenih hidromelioracij so predvidene dodatne kmetijske operacije na preostalih zemljiščih, na celotnem območju občine pa tudi zložba kmetijskih zemljišč (komasacije). (2) Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozdov, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na mešanih območjih. Gozdove se ohranja v obstoječem stanju.

8 (3) Turistično območje je ob Bukovniškem jezeru, kjer so že definirane posamezne ureditve. Gramoznica na južnem delu občine se po izvedenem izkopu in sanaciji ter z izgradnjo pripadajočih površin in objektov opredeli kot športno-rekreacijsko območje. (4) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Osrednja športno-rekreacijska površina je v občinskem središču ob šoli. Ob vseh igriščih je načrtovana dodatna komunalna oprema. Večja športno-rekreacijska območja se razvijajo na obeh vodnih površinah: ob Bukovniškem jezeru in na gramoznici. (5) Na območju občine Dobrovnik je podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine za delujočo gramoznico na južni strani naselja Dobrovnik. Zaradi izkazanega interesa za dodatno raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin je občina opredelila dodatna območja kot območja mineralnih surovin v neposredni bližini obstoječe gramoznice. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). 28. člen (posebna razvojna območja) (1) Posebno območje, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so gričevnate Dobrovniške, Strehovske in Žitkovske gorice, ki so v Krajinskem parku Goričko. Na vseh območjih se ob upoštevanju varstvenih pogojev spodbuja nadaljnji razvoj vinogradništva in kmetijskih dopolnilnih in turističnih dejavnosti. V Strehovskih goricah se z ohranitvijo in širitvijo poselitve spodbujajo rekreativne in turistične dejavnosti v povezavi z Bukovniškim jezerom. (2) V ostalih območjih varstva narave in v celotnem odprtem prostoru občine se z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje vseh krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ohranja se ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Ohranjajo in ponovno se vzpostavijo»obmejki«, živice in gozdni otoki. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranjajo se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se tudi priobalni pas vodotokov in vodnih površin. Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, posebna varstvena območja - območja Natura 2000), se komasacije in agromelioracije načrtujejo in izvajajo na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov in v soglasju pristojnega zavoda za varstvo narave. (3) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerjajo tako, da se ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini, ki predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto. 29. člen (usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo) (1) Poplavna območja so v Občini Dobrovnik ob Bukovniškem potoku in na južnem delu občine ob Ledavi. V poplavnih območjih niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavna območja so zunaj naselij in so po namenski rabi kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. V izvedbenem delu prostorskega načrta se na poplavnih območjih prepovejo vse dejavnosti in vsi posege, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni bodo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanja voda in vodnega režima oziroma se z njimi zagotovijo izravnalni ukrepi. Ohranjajo se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja se njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. (2) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone v Dobrovniku. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost 14 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli v Dobrovniku. (3) V Občini Dobrovnik ni posebnih požarno ogroženih območij, razen posamičnih proizvodnih obratov v gospodarski coni (npr. bioplinarna). V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. V izvedbenem delu akta se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa zakonodaja o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.

9 (4) Gričevnato območje občine je v območju zahtevnejših zaščitnih ukrepov zaradi erozije in plazov, zato se pri načrtovanju prostorskih ureditev upoštevajo varstveni ukrepi oziroma se izogne načrtovanju ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. (5) Območje Občine Dobrovnik je v območju VII. stopnje potresne varnosti oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, to je [g], kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov. (6) V Občini Dobrovnik ni območij za potrebe obrambe Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč 30. člen (usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) (1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planskih aktov Občine Dobrovnik, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča in vodna zemljišča. (2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter območjih razpršene poselitve. Stavbna zemljišča se delijo na območja podrobne namenske rabe glede na pretežnost rabe. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve: - vsa naselja, razen osrednjega dela naselja Dobrovnik, se opredelijo kot podeželska naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti, - osrednji del naselja Dobrovnik od šole do občinske zgradbe se opredeli kot urbani center z mešano centralno in stanovanjsko funkcijo, - območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti v naselju Dobrovnik se opredelijo kot stanovanjska območja z možnostjo umestitve pripadajočih servisnih in obrtnih dejavnosti, - proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo v gospodarsko cono v Dobrovniku. (3) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Dobrovnik kar 61 % celotnega območja občine. Občina na kmetijskih zemljiščih načrtuje kmetijske operacije za izboljšanje kvalitete in zložbo zemljišč kot posledico reorganizacije kmetij. Spodbuja se tudi usmeritev posameznih kmetijskih gospodarstev in njihovo povečanje ob upoštevanju prostorskih in okoljskih pogojev glede odmikov od stanovanjskih in drugih občutljivih območij. (4) Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti iz prostorskih sestavin planov Občine Dobrovnik in podatkov o gozdovih pristojnega zavoda za gozdove. Večje strnjene gozdne površine so gozdovi ob Bukovniškem jezeru na severni strani občine in Dobrovniški log na južni strani. V gozdovih se ohranja ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranjajo pa se tudi vse gozdne površine v kmetijski krajini: zaplate, obmejki, biokoridorji. (5) Vodna zemljišča se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev 31. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) (1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora. (2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upoštevajo značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih - stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele. (3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja. (4) Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilna obstoječa parcelacija in tipologija zazidave ter lastniška struktura zemljišč. (5) Na vseh območjih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi načrti, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki, ipd). Na teh območjih je v izvedbenem delu prostorskega

10 načrta zapisan tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel. 32. člen (usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naselju Dobrovnik) (1) Ohranja se temeljna struktura naselja, to je strnjena obcestna pozidava. V naselju se vzpostavi dodaten ulični sistem, vse dovozne ceste in ulice se formirajo tako, da je omogočena dopolnilna gradnja ob ulicah. Objekti se gradijo v ulični gradbeni liniji, pri čemer se upošteva značilna zaporednost: stanovanjske in javne objekte se gradi ob cesti, gospodarske pomožne objekte pa v notranjosti parcele. (2) Ker je naselje pretežno namenjeno individualni stanovanjski gradnji, se omeji višinska gabarita: višina objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad terenom. Višje objekte se lahko gradi le v urbanem centru. V urbanem centru se objekte kombinira z javnimi funkcijami (lokali), v tem delu je možna tudi gradnja večstanovanjskih objektov (blokovska gradnja). (3) V gospodarski coni je možno svobodnejše oblikovanje objektov, saj je to pogojeno z namembnostjo in velikostjo posameznega objekta ali naprave. Nepozidana območja med objekti se v največji možni meri ozelenijo. Ozeleni se tudi celoten rob gospodarske cone. (4) Vse zelene in javne površine se povežejo v zeleni sistem naselja. 13

11 II. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Določitev enot urejanja prostora in podrobne namenske rabe zemljišč 33. člen (enote urejanja prostora) (1) Enote urejanja prostora so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja, zaselki in deli naselij Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci ter ostala območja stavbnih zemljišč, območja režimov in območja krajine. V prostorski enoti so za posamezne površine določene osnovna in podrobnejša namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. (2) Pregled enot urejanja prostora v občini Dobrovnik: Naselje k.o. Dobrovnik/ Strehovci Opis enote Turistično območje ob Bukovniškem jezeru Oznaka enote DO 1 Dobrovnik Lovski dom DO 2 Dobrovnik Dobrovnik Rastlinjaki ob vodnem zajetju Stanovanjski del ob cesti DO 3 DO 4 Dobrovnik Centralni del DO 5 Dobrovnik Vzhodni del naselja DO 6 Dobrovnik Osrednji del naselja DO 7 Dobrovnik Šola z igriščem DO 8 Dobrovnik Del naselja ob pokopališču DO 9 Dobrovnik Pokopališče DO 10 Dobrovnik Zahodni del naselja DO 11 Dobrovnik Obrtna cona DO 12 Dobrovnik Zahodni del naselja DO 13 Dobrovnik Ob potoku DO 14 Dobrovnik Južni del DO 15 Oznaka podenote DO 1/1 DO 1/2 DO 1/3 Šifra in opis podrobnejše namenske rabe IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo BT - površine za turizem ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest PO - ostale prometne površine VC - celinske vode VI - območja vodne infrastrukture G - gozdna zemljišča BT - površine za turizem CD - druga območja centralnih dejavnosti G - gozdna zemljišča BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC - površine cest SS - stanovanjske površine ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest CU - osrednje območje centralnih dejavnosti PC - površine cest SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest SS - stanovanjske površine PC - površine cest CD - druga območja centralnih dejavnosti ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport SK - površine podeželskega naselja ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča SS - stanovanjske površine ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest IG - gospodarska cona PC - površine cest SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest SK - površine podeželskega naselja ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest VC - celinske vode SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest Režimi* KD NV - del Pp - del erozija - del Pp - del VVO (3) - del erozija-del KD erozija Način urej. PIP v členu OPPN 53 OPPN 53 OPPN VVO (1,2) - del OPPN 53 KD 37 KD VVO (2) - del KD Pp - del KD VVO (3) - del VVO (3) - del Pp - del Pp - del HMO - del Pp - del OPPN OPPN Pp - del 38

12 Naselje k.o. Opis enote Oznaka enote Oznaka podenote Šifra in opis podrobnejše namenske rabe Režimi* Način urej. PIP v členu Dobrovnik Kmetijsko zemljišče DO 16 K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča HMO - del 50 Dobrovnik Vzhodni del DO 17 SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest Dobrovnik Čistilna naprava DO 18 O - območja okoljske infrastrukture OPPN 53 Dobrovnik Širitev rastlinjakov DO 19 Dobrovnik Kmetijsko poslovna cona in gramoznica DO 20 Dobrovnik Širitev gramoznice DO 21 Dobrovnik Kmetijski center DO 22 Dobrovnik Mešana kmetijska cona DO 23 DO 20/1 DO 20/2 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IG - gospodarska cona IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo E - območja energetske infrastrukture VC - celinske vode IG - gospodarska cona VC - celinske vode LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo PC-površine cest IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo VC - celinske vode Dobrovnik Romski zaselek DO 24 SS - stanovanjske površine 38 HMO - del OPPN 53 - del NV - del HMO - del NV HMO - del HMO - del Obst. LN Obst. LN OPPN 53 - del OPPN 53 NV - del - del OPPN 53 Dobrovnik Zaselek DO 25 SK - površine podeželskega naselja - del 39 Dobrovnik Zaselek DO 26 SK - površine podeželskega naselja Dobrovnik Vodno zajetje DO 27 O - območja okoljske infrastrukture VVO (1,2) - del 46 Dobrovnik Romski zaselek DO 28 SS - stanovanjske površine PC - površine cest Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 1 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 2 SP - površine počitniških hiš DG 3/1 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 3 DG 3/2 SP-površine počitniških hiš DG 3/3 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 4 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 5 DG 5/1 DG 5/2 SP - površine počitniških hiš SP - površine počitniških hiš del 41 erozija - del erozija erozija VVO (3) erozija erozija VVO (3) erozija-del VVO (3) erozija-del erozija

13 Naselje k.o. Opis enote Oznaka enote Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 6 Oznaka podenote DG 6/1 DG 6/2 DG 7/1 Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 7 DG 7/2 DG 7/3 Šifra in opis podrobnejše namenske rabe SP - površine počitniških hiš SP - površine počitniških hiš SP - površine počitniških hiš K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča SS - površine počitniških hiš PC - površine cest SP - površine počitniških hiš G - gozdna zemljišča Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 8 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 9 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 10 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 11 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 12 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Vodohran v goricah DG 13 O - območja okoljske infrastrukture Dobrovnik Turistična kmetija DG 14 SP - površine počitniških hiš BT- površine za turizem Dobrovnik Turistična kmetija DG 15 SP - površine počitniških hiš Dobrovnik Dobrovniške gorice DG 16 SP - površine počitniških hiš Strehovci Naselje ST 1 Strehovci Pokopališče ST 2 Strehovci Turistično počivališče ST 3 Strehovci Zaselek ob cesti ST 4 Strehovci Gozdarska hiša ST 5 SK - površine podeželskega naselja CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest SS - stanovanjske površine CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča BT - površine za turizem SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest CD - druga območja centralnih dejavnosti K2 - druga kmetijska zemljišča Strehovci Kmetija ST 6 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo Režimi* - del - del - del VVO (3) VVO (3) - del KD - del -del - del - del - del - del erozija erozija - del VVO (2) - del Pp - del HMO - del KD - del - del - del VVO (2,3) - del erozija Pm - del Pp - del HMO Način urej. PIP v členu OPPN OPPN 53

14 Naselje k.o. Strehovci Strehovci Opis enote Med cesto in naseljem Strehovci Vodno zajetje Strehovci Oznaka enote ST 7 Strehovci Strehovske gorice SG 1 Oznaka podenote Šifra in opis podrobnejše namenske rabe PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča Režimi* - del - del - del ST 8 O - območja okoljske infrastrukture VVO (1,2) - del 46 SG 1/1 SG 1/2 SG 1/3 SP - površine počitniških hiš SP - površine počitniških hiš SP - površine počitniških hiš Strehovci Strehovske gorice SG 2 SP - površine počitniških hiš Strehovci Strehovske gorice SG 3 SS - stanovanjske površine Strehovci Strehovske gorice SG 4 SP - površine počitniških hiš Strehovci Strehovske gorice SG 5 SS - stanovanjske površine Žitkovci Žitkovci Naselje Žitkovske gorice Riganoc ŽI 1 ŽI 2 Žitkovci Pokopališče ŽI 3 SK - površine podeželskega naselja CD - druga območja centralnih dejavnosti SP - površine počitniških hiš CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča VVO (3) VVO (3) KD erozija - del KD erozija KD erozija - del Način urej. PIP v členu KD 38 Žitkovci Kmetijski center ŽI 4 IG - gospodarska cona OPPN 53 Žitkovci Karavla ŽI 5 BT - površine za turizem 49 Žitkovci Igrišče ŽI 6 BC - športni center ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport Žitkovci Hiša ob cesti ŽI 7 SS - stanovanjske površine 40 Žitkovci Rastlinjak ŽI 8 IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo OPPN 53 Žitkovci Hiša ob cesti ŽI 9 SS - stanovanjske površine 40 Žitkovci Gostišče ob cesti ŽI 10 SS - stanovanjske površine 40 Dobrovnik Dobrovniški log EUP 1 Krajina Čez Ledavo EUP 2 Krajina Zahodno od gramoznice do ceste za Turnišče EUP 3 PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča VC - celinske vode PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča KD - del NV - del Pp - del - del Pp - del HMO - del KD - del - del NV - del Pm - del Ps - del Pp - del POPL - del HMO - del

15 Naselje k.o. Krajina Opis enote Med regionalno cesto in cesto za Turnišče Oznaka enote EUP 4 Oznaka podenote Šifra in opis podrobnejše namenske rabe PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča Režimi* KD - del - del - del Pm - del Pp - del HMO - del Način urej. PIP v členu 54 EUP 5/1 PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča VVO (2)-del HMO - del 55 Krajina Zahodno od Strehovcev pod cesto EUP 5 EUP 5/2 PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča VVO (2,3) - del HMO - del 55 Krajina Zahodno od Strehovcev nad cesto EUP 6 EUP 5/3 K1 - najboljša kmetijska zemljišča K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča VVO (3) HMO - del KD VVO (3) Krajina Krajina Zahodno od Strehovskih goric Strehovske, Dobrovniške gorice EUP 7 EUP 8 G - gozdna zemljišča A - površine razpršene poselitve K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča VVO (3) KD VVO (3) - del Pp - del erozija - del Krajina Dobrovniške gorice EUP 9 A - površine razpršene poselitve K2 - druga kmetijska zemljišča VVO (3) 55 Krajina Dobrovniške gorice EUP 10 K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča - del - del VVO (3) - del 56 Krajina Gozd ob Bukovniškem jezeru EUP 11 PC - površine cest G - gozdna zemljišča KD NV - del erozija - del 57 Krajina Nad Dobrovnikom EUP 12 EUP 12/1 EUP 12/2 PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča K1 - najboljša kmetijska zemljišča - del - del - del Pp - del VVO (3) - del erozija-del - del - del - del VVO (3) Krajina Žitkovska šuma, Žitkovske gorice v območju varstva narave EUP 13 EUP 12/3 EUP 13/1 EUP 13/2 EUP 13/3 PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča VVO (2) - del 55 - del - del HMO - del

16 Naselje k.o. Opis enote Oznaka enote Krajina Žitkovska šuma EUP 14 Oznaka podenote Šifra in opis podrobnejše namenske rabe K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča Režimi* Način urej. PIP v členu KD 57 Krajina Vzhodni del občine - Žitkovci EUP 15 K1 - najboljša kmetijska zemljišča - del - del HMO - del 54 Krajina Severno od Dobrovnika do regionalne ceste EUP 16 PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča KD - del - del - del HMO - del 54 Krajina Krajina Ob Žitkovcih do regionalne ceste Vzhodno od Dobrovnika pod regionalno cesto EUP 17 EUP 18 K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča KD - del Pp - del HMO - del krajina krajina Med potokom in goricami Koridor DV M. Sobota- Lendava EUP 19 EUP 20- DPA VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča Pp - del erozija - del - del - del NV - del Pp - del HMO - del DPA 56 DPN 51 Krajina Med DV in Ledavo EUP 21 PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča - del - del Pp - del HMO - del 54 Krajina Med DV in Ledavo EUP 22 VC - celinske vode G - gozdna zemljišča 54 krajina Koridor DV M. Sobota- Lendava EUP 23- DPA PC - površine cest VC - celinske vode K1 - najboljša kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča POPL - del DPA DPN 51 *Kratice v rubriki režimi pomenijo: KD - območja in objekti nepremične kulturne dediščine, - Krajinski park Goričko, - ekološko pomembna območja, - območja Nature 2000, NV - območja naravnih vrednot, POPL - poplavno območje na podlagi opozorilne karte poplav (ARSO, januar 2011), Pm - območje majhne nevarnosti, Ps - območje srednje nevarnosti, Pp - območje preostale nevarnost (Pm, Ps in Pp so razredi poplavne nevarnosti določeni na podlagi elaborata Analiza poplav v Občini Dobrovnik - strokovna podlaga za OPN), VVO (1,2,3) - vodovarstveni pasovi na občinskem nivoju, erozija - erozijsko ogrožena območja na podlagi SPRS, HMO - območja hidromelioracij, DPA - območja državnih prostorskih aktov. Celotno območje občine se nahaja na območju raziskovalnega prostora za nafto, zemeljski plin in geotermične vire.

17 2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju stavbnih zemljišč v posameznih enotah urejanja prostora v naseljih 2.1. Splošni pogoji na stavbnih zemljiščih 34. člen (splošni prostorski izvedbeni pogoji) (1) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo: - namembnost in vrsto posegov v prostor, - lego, velikost in oblikovanje objektov, - parcelacijo, - priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, - celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, - varovanje zdravja ljudi, - drugo. (2) V vseh enotah urejanja prostora so na območjih stavbnih zemljišč z oznakami podrobnejše namenske rabe SS, SK, SP, CU, CD, BC, BT, O, IK in IG, razen če za posamezno območje podrobne namenske rabe ni drugače določeno, dovoljeni naslednji posegi: izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta, sprememba namembnosti objekta, vzdrževanje objekta in gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. 35. člen (centralni del naselja Dobrovnik) a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor (1) V enoti urejanja DO 5 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo, odstranitev in spremembo namembnosti ter vzdrževanje teh objektov: stanovanjske stavbe: - enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe; nestanovanjske stavbe: - gostinske stavbe (gostilne, restavracije, točilnice, stavbe za začasno bivanje), - upravne in pisarniške stavbe (javna uprava, banke, pošta, zavarovalnica), - trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, - stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, muzeji, knjižnice, stavbe za izobraževanje, zdravstvo, kulturni spomeniki), - druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih stavb); gradbeno-inženirski objekti: - objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste), mostovi, podhodi, - prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo), - drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inženirski objekti; nezahtevni objekti: - objekti za lastne potrebe: garaža ali nadstrešek, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti, - ograje, - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, objekt za spremljanje stanja okolja, - spominska obeležja, - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji; enostavni objekti: - objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, - pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, varovalne in proti-

18 hrupne ograje), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek, hidroforna postaja, prečrpališče, kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), objekti za spremljanje stanja, vrtina ali vodnjak za raziskave, - začasni objekti: odprt sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor, - športno igrišče z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, cirkus, - prireditveni prostor v montažnem šotoru (arena s tribunami za gledalce in ograjeno zunanjo površino), začasna tribuna, - spominska obeležja na fasadah, - urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave. (2) Na območjih prometne infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe PC in na pripadajočih varovalni pasovih so dovoljeni naslednji posegi: - tekoča vzdrževalna dela in rekonstrukcije, - gradnja oz. postavitev avtobusnih postajališč, - gradnja kolesarskih in peš površin, - gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij. Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dovoljeni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. b) Pogoji glede lege objektov (1) Pri umeščanju novih in nadomestnih objektov se upoštevajo tipologija zazidave in regulacijske črte ter lega in velikost obstoječih objektov. Stanovanjski in družbeni objekti se locirajo vzdolž cestne gradbene linije obstoječih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti se prednostno locirajo v notranjost parcele, lahko so samostoječi ali prizidani k osnovni stavbi. (2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m. Odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovijo ustrezna osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter drugi tehnični pogoji pri vseh sosednjih objektih. Ob glavni ulici velja za objekte zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču ter zagotavljati ustrezno požarno varnost. Pri posegih v bližini potokov se upošteva odmik 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. (3) Nezahtevni in enostavni objekti na zemljiških parcelah se lahko gradijo le na parcelah, kjer je že zgrajen osnovni objekt in za vsako stanovanje največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežen faktor zazidanosti 0,6. (4) Spominska obeležja in urbana oprema se postavijo tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom, oziroma pohodno površino. Namestitev novih velikih reklamnih panojev na fasade ni dovoljena. c) Pogoji glede velikosti (1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike z eno stranico vzporedno s cesto. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele), ki znaša 0,6. (2) Višina stanovanjskih objektov je največ tri stanovanjske etaže nad urejenim terenom, vključno z izkoriščenim podstrešjem. Kota tal pritličja je na višini 0,30 m nad urejenim terenom (višina stanovanjske etaže je do 3,0 m). Višina javnih ali mešanih stanovanjsko-poslovnih objektov je prav tako 3 etaže nad terenom, višina objekta pa ne sme presegati višine 9,5 m do kapi oziroma do višine ravne strehe. (3) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in se jih šteje v površine za izračun faktorja zazidanosti.

19 č) Pogoji glede oblikovanja (1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna, kvadratna ali lomljena. Strehe na eno in dvostanovanjskih objektih so praviloma dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj in s poljubno kritino. Smeri slemen se določijo glede na pretežno smer ob ulici. Na stanovanjskih objektih ob ulicah so lahko tudi štirikapne ali ravne strehe. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne tudi pri večjih javnih objektih in na enostavnih ter nezahtevnih objektih. Strešni napušči pri strehah v naklonu morajo biti široki od 30 do 80 cm ali več, oziroma do linije sosednje parcelne meje. Na strehah se lahko uredijo frčade, zatrepi in čopi. Na vse strehe se lahko namestijo tudi sončni kolektorji ali drugi energetski objekti in naprave, pri čemer se ne smeta spremeniti oblika in višina strehe. (2) Okenske odprtine na fasadah so praviloma pokončne, razporedijo se simetrično. Na uličnih fasadah niso dovoljeni balkoni izven linije fasade, možne so pokrite terase in balkoni v liniji fasade. Fasada se opleska v svetlih barvah, lahko je obdelana z opeko in lesom, ni dopustna obdelava s keramiko in plastičnimi oblogami. Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani enako ali podobno, kot osnovni objekt. (3) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25 % parcele namenjenih za ureditev zelenih površin. (4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavijo tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob ulicah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. d) Pogoji in merila za parcelacijo in ureditev parcele (1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom. Na vseh deljenih parcelah morajo biti zagotovljeni pogoji o dopustnem izkoristku ter ostali pogoji, ki veljajo za gradbene parcele. (2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Zagotavljati se morajo odprte bivalne površine in površine za spremljajoče dejavnosti (parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu ob cestah so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Širina novih parcel za samostojne stanovanjske objekte ne sme biti manjša od 14 m, razen če gre za strnjeno zazidavo. (3) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na javno gospodarsko infrastrukturo na predmetni parceli. (4) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer: Dejavnost Večstanovanjski objekti Poslovni in javni prostori Prodajni prostori Gostišča s prenočišči Obrt, servisi Število parkirnih mest (PM) na enoto 1,5 PM na stanovanje 1 PM na 30 m 2 neto površine 1 PM na 30 m 2 koristne površine 2 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže 1 PM na 2 zaposlena (5) Najmanj 1 parkirno mesto, oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu ali objektu, ki je namenjen javnosti, mora biti namenjeno za parkiranje vozil invalidnih oseb. e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro Vsi objekti v enoti urejanja se priključijo na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Odpadne vode s streh in z utrjenih površin se odvajajo ločeno. Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 58., 59. in 72. člena tega Odloka.

20 f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb (1) V enoti urejanja je enota kulturne dediščine EŠD 2944 in njegovo vplivno območje - cerkev Sv. Jakoba starejšega, ki je spomenik sakralne dediščine. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev SV. Jakoba se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe. Dovoljeni so le posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. Pri posegih na objektu in v vplivnem območju se upoštevajo še pogoji iz 60. člena tega odloka. (2) Del enote urejanja je v varstvenem območju vodnega zajetja Dobrovnik, zato se pri posegih upoštevajo pogoji iz Odloka o varovanju pitne vode (Uradni list RS, št. 34/00). (3) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji iz 62. in 63. člena tega Odloka. g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi Za enoto urejanja veljajo splošni pogoji iz 64., 65., , 68., 69., 70. in 71. člena tega Odloka. a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor 36. člen (šola) (1) V enoti urejanja DO 8 je na območjih stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe CD, ki so območja centralnih dejavnosti namenjena za izobraževanje (šola), dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov: nestanovanjske stavbe: - stavbe splošnega družbenega pomena (za izobraževanje, kulturo, razvedrilo, športne dvorane); gradbeno-inženirski objekti: - objekti transportne infrastrukture: ceste (glavne ceste in regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste), mostovi, podhodi, - prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (vodovodi in pripadajoči objekti, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, cevovodi za toplo vodo, cevovodi za odpadno vodo), - drugi gradbeni inženirski objekti: objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča), drugi gradbeni inženirski objekti; nezahtevni objekti: - objekti za lastne potrebe: garaža, nadstrešek, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozne poti, - ograje, - pomožni infrastrukturni objekti: pločnik in kolesarska steza, postajališče, - spominska obeležja, - objekti za oglaševanje: stolpi, panoji; enostavni objekti: - objekti za lastne potrebe: nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjeno dvorišče, - pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje), energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko električno omrežje, priključni plinovod, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk), telekomunikacijske antene in oddajniki, komunalni objekti (vodovodni priključek na kanalizacijski priključek, ekološki otok, cestni priključek), - začasni objekti: oder z nadstreškom, začasna tribuna, - spominska obeležja na fasadah, - urbana oprema: nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, transparent, skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu javne razsvetljave. (2) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene rekreaciji z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dopustna ureditev in vzdrževanje igrišč ter gradnja oziroma postavitev: gradbeno-inženirskih objektov: - objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (igrišča, zelenice, parki); nezahtevnih objektov: