Zahvale kandidatov...

Átírás

1 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH LETO XXIII. ŠT. 10 (340) 300 SIT / 1, OKTOBER - vinotok 2006 UPAM DA V NEDELJO 29. OKTOBRA OB 3. URI ZJUTRAJ NISTE POZABILI URE POMAKNILI ZA ENO URO NAZAJ... Zahvale kandidatov... strani 3-4 Foto: R. Š. KAKO SMO VOLILI... stran 2 PROJEKT MERJENJA REALNIH EMISIJ PROMETA... strani 5 KMETIJSTVO - REFORMA SE JE ZAČELA... stran 6 ŠPORTNI INTERVJU - TONI PILETIČ... stran 18 NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MESECA NOVEMBRA 2006

2 AKTUALNO BOGATA LETINA Kaže, da bo letina 2006 v občinah osrednjih Slovenskih goric bogata. Kar smo posejali, bomo želi naslednja štiri leta. Letos smo začeli sejati že sredi zime januarja so se krajani Krajevne skupnosti Sv. Trojica odločili usodo vzeti v svoje roke in so se ločili od mačehe občine Lenart. Že aprila so Trojičanom sledili Jurovčani, sklenili so sami pobirati plodove, ki bodo dozoreli v njihovi samostojni občini. Nastopila je doba izbiranja novega semenja. Predvolilna doba. Navadni občani smo se spraševali, kako najti dobre voditelje novih občin. Lahko je bilo onim, ki so že imeli uspešne župane, župane vseh občanov, neglede na strankarsko pripadnost. Kaj pa mi, ki po mnogih destletjih orjemo ledino, uspešen referendum, s katerim smo se odcepili od mačehe res ni bil vprašljiv. Kaj pa vodja, župan? Smo se spraševali in ugibali. Ali imamo sposobnega, za začeti z delom pri temeljih, ali če hočete, zarezati prvo brazdo. Nimamo ga, se je slišalo na cestah. In v gostilnah. In se je začelo. Si že slišal, A bo kandidiral za župana v novi občini? Da, tudi B se je odločil, saj misli, da je pravi za to. Potem pa plaz. Menda je šlo celo do M. Do štirinajstega! Nekateri so se po nekaj prespanih nočeh le streznili tako, da je na pobudo predlagateljev (strank) vložilo kandidaturo šest Novoobčanov. V zadnjem trenutku še sedmi. V eni novonastali občini. Tik pred volitvami so županski kandidati širom Slovenije predstavljali sebe in svoje programe. Za lepšo in bogatejšo pot naprej, ali za uspešen začetek v občinah, ki začenjajo svojo pot. Tudi v novi občini Sveta Trojica. Novi kilometri asfalta, kanalizacija, čistilne naprave, šole, razvoj turizma, skrb za starejše, zdravstvo, obrtne cone, razvoj drobnega gospodarstva (menda ne tako, da bomo naročali storitve pri podjetnikih, daleč od naše občine), zaposlovanje na novih delovnih mestih, pridobivanje sredstev iz države in evropskih skladov Vse to so nam kandidati ponujali s svojimi programi. In še več. V naših majhnih občinah. Kaj šele bodo postorili večji, bogatejši? In potem setev. Lokalne volitve V občini z največjim številom kandidatov presenečenje. Volivci, velika večina njih, so namenili svoj glas kandidatu, ki se je zadnji spusti v tekmo, ki so ga krajani nagovarjali za ta korak, ki je opozarjal, da pot ne bo lahka in da bo potrebno veliko ZNANJA! Ali so volivcem, ko so obkrožali številko 7 v ušesih še zvenele besede, ki smo jih prebrali že davno pred kampanjo?»tisti, ki ni sposoben poskrbeti zase, tudi za druge ne bo«. Ali Drnovškova misel, da bi morali biti župani tisti sposobni, ki to ne želijo biti. Zdaj je kar je. Darko čestitamo ti za izvolitev. Potreboval boš to, kar je izpostavila občanka na predstavitvi povezanost vseh občanov, slogo. Neglede na strankarsko, ideološko in ne vem kakšno pripadnost. In dobro, sposobno, majhno ekipo brez posedanja na kazenski klopi. Bodi župan vsem občanom. In naslednja štiri leta bomo pobirali plodove iz semena, ki smo ga izbrali predzadnjo oktobersko nedeljo. Ivo Štrakl Minulo nedeljo smo v osrednjih Slovenskih goricah tako kot v celi državi volili lokalna vodstva ali oblast, katera bodo krmarila naslednja štiri leta šest občin. Na željo in zahtevo krajanov sedaj že bivših Krajevnih skupnosti Sv Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah, ki sta bili»le«del občine Lenart, sta se ti Krajevni skupnosti preoblikovali v samostojni občini in se na tem osrednjem prostoru pridružili občinam Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Volilni rezultati, ki so bili ob nastajanju tega teksta seveda še neuradni so podobni rezultatom v drugih občinah po Sloveniji. Tudi v Slovenskih goricah beležimo porast števila in izvolite kandidatov Slovenske demokratske stranke SDS, ter Slovenske ljudske stranke SLSin občuten poraz kandidatov, ki jih je predlagala Liberalna demokracija Slovenije LDS. Volivce so uspešno prepričali tudi»neodvisni«kandidati, ki so jih predlagale skupine volivcev. ŽUPANI DVA PONOVNO, DVA NOVOUSTOLIČENA V dveh občinah se bodo za županski stolček pomerili v drugem krogu volitev. V Lenartu Janez Kramberger SLS, ki je uspel zbrati 1255 glasov kar je 37,34 % in Marjan Bezjak SDS, 980 glasov ali 29,16%. Iz tekme za oblast so izpadli Karl Vogrinčič (Maja Vogrinčič in skupina volivcev) 579gl., Sabina Markoli SD 458gl. in Jožef Rajšp NSi 89gl. Tudi v novonastali Občini Sv. Jurij niso uspeli ustoličiti župana v prvem krogu. Ko bomo praznovali Martina se bosta v Juriju spopadla Miroslav Breznik (Franc Črnčec in skupina volivcev), ki je v prvem krogu zbral 527 glasov ali 42,99% in Jožef Škrlec SDS s 465 glasovi (37,93%). Mariji Šauperl SD je uspelo zbrati 117 glasov, Ivanu Špindleru SLS 97 glasov, Karlu Toplaku (Marija Črnčec in skupina volivcev) pa 20 glasov. V štirih občinah so župani že izvoljeni: v Občini Benedikt je edini kandidat Milan Gumzar LDS s 783 glasovi seveda dosegel vseh 100%, v Občini Cerkvenjak je Jožef Kraner SLS s 657 glasovi dosegel 62,93% in s tem prehitel Jakoba Matjašiča, Skupina volivcev (257 gl. 24,62%) na drugem mestu ter Janka Magušo LDS (70gl.- 6,70%) in Franca Bratkoviča SD (60gl.- 5,75%), v Občini Sv. Ana sta se za župansko mesto potegovala dva kandidata. Zmagal je Silvo Slaček (Lista za povezovanje in razvoj Sv. Ane) saj je zbral 801 glas ali 59,51%, za njim je zaostal Feliks Berič SLS in SDS, ki je zbral 545 glasov (40,49%). V novonastali Občini Sv. Trojica se je za županovanje potegovalo največ kandidatov sedem jih je menilo, da lahko postavijo novo občino na noge a volivci so bili prepričani, prepričljivo je zmagal Darko Fras SLS, ki je zbral neverjetnih 788 glasov ali 59,88% in s tem prehitel drugouvrščenega Petra Leopolda SDS (184 gl.), Srečka Lešnika SD (91gl.), Cvetko Bunderla LDS (84gl.), Aleksandra Gungla NSi (70gl.), Draga Lipiča SNS (62gl.) in Franca Rojka (Lidija Štandeker in skupina volivcev 37gl.). KAKO SMO VOLILI OBČINSKI SVETI Ta čas še neuradno, občinske svete sestavljajo izvoljeni svetniki: V Občini Benedikt: Damijan Rajšp (Damijan Rajšp), Saša Lovrenčič LDS, Jožef Maurič LDS iz volilne enote 01, Janez Kaučič SDS in SLS, Janez Fekonja SDS in SLS, Janez Rajšp SDS in SLS iz volilne enote 02, Milan Repič SDS in SLS, Janez Zorko LDS in Dragica Lipnik SDS in SLS iz volilne enote 03. V Občini Cerkvenjak: Primož Čuček (Primož Čuček), Mirko Kozar SDS, Lidija Šipek SLS iz volilne enote 01, Franc Fekonja SD, Franc Markovič SLS iz volilne enote 02, Ivan Simonič SLS, Vojko Gajšek SD iz volilne enote 03, in Roman Ploj SLS iz volilne enote 04. V Občini Lenart bodo občinski svet sestavljali svetniki, ki so jih predlagale in bodo imenovale stranke. Tako so v dveh volilnih enot pridobile: Slovenska demokratska stranke SDS - 5 mandatov, Slovenska ljudska stranka SLS 4 mandate, Liberalna demokracija Slovenije LDS 3 mandate, Socialni demokrati SD 1 mandat, Nova Slovenija NSi 1 mandat, Demokratična stranka upokojencev DeSUS 1 mandat. (Imena občinskih svetnikov in članov Sveta Krajevne skupnosti Lenart ter članov Sveta Krajevne skupnosti Voličina, bomo objavili v eni prihodnjih številk Domačih novic). V Občini Sv. Ana: Franc Jerebic (Tom-Nino Kastelic in skupina volivcev), Drago Grinaver LDS iz volilne enote 01, Franc Bruher SLS in SDS, Breda Špindler (Dušan Derganc in skupina volivcev - lista za povezovanje in razvoj Sv. Ane), Anton Škamlec SLS in SDS iz volilne enote 02, Drago Ruhitel ( Vinko Ketiš in skupina volivcev lista za povezovanje in razvoj Sv. Ane), Robert Ornik SLS in SDS iz volilne enote 03, Dušan Kokol SLS in SDS in Marjan Kramberger SLS in SDS iz volilne enote 04 V Občini Sv. Trojica: Janez Voglar SLS, Daniel Tušek SD iz volilne enote 01, Albin Postružnik SDS, Karel Čuček NSi iz volilne enote 02, Srečko Poštrak SLS iz volilne enote 03, Dušan Malek SD iz volilne enote 04, Drago Lipič SNS iz volilne enote 05, in Branko Žel iz volilne enote 06 V Občini Sv. Jurij v Slov. Goricah: Peter Škrlec SDS, Marija Šauperl SD iz volilne enote 01, Gregor Nudl SDS, Drago Korošec SD, Ludvik Dajčman SLS iz volilne enote 02, Roman Črnčec SDS, Branko Črnčec SDS iz volilne enote 03 in Dejan Simonič iz volilne enote 04. Ivo Štrakl Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/ , fax:02/ Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:strakldoo@siol.net Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT (1,25 ), za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/ Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

3 IZ NAŠIH OBČIN Spoštovane volivke in volivci! Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi s svojim glasom na županskih volitvah izrazili zaupanje. Ponosen sem, da je tako veliko število volivcev glasovalo zame in s tem pokazalo, da verjame v moj program in razvoj naše občine. O dokončnem izboru župana pa boste volivke in volivci odločali v drugem krogu volitev, ki bo 12. novembra. Ne zapravite priložnosti, da s svojim glasom odločite, kako bo v bodoče delovala in se razvijala naša občine. Vabim vas, da se volitev zagotovo udeležite! Skrbno pretehtajte svojo odločitev in si oglejte moj predlog razvojnega programa občine na Program temelji na gospodarskopodjetniškem razvoju, a hkrati pokriva vsa področja od kmetijstva, turizma, urejanja komunalnih vprašanj, varovanja okolja, sodobne informacijske tehnologije, ureditve prometa, zagotavljanja in varovanja zdrave pitne vode, pa vse do kakovostne predšolske vzgoje, šolstva, športa, kulture in zdravstva. Program posveča tudi posebno skrb vprašanjem mladine in starejših občanov. Še posebej se zavzemam za izgradnjo infrastrukture, ki je potrebna za razvoj posameznih področij. Verjamem, da lahko s povezovanjem in odločnimi koraki uresničimo cilje, ki sem jih zastavil v programu razvoja občine. Vabim vse volivke in volivce, da se 12. novembra opredelijo zame in s tem glasujejo za napredek in razvoj občine. Jaz pa vam obljubljam, da se bom županovanja lotil s vso odgovornostjo in v uresničevanje zastavljenih ciljev vložil vso svojo energijo. Svež veter v Slovenskih goricah za lepši JUTRI v naši občini! Vaš Marjan Bezjak Miroslav BREZNIK Neodvisni kandidat za župana Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Drage občanke in občani, zahvaljujem se Vam, ker ste prišli na volišča v tako velikem številu in mi namenili kar 42,99 odstotkov svojih glasov. Prosim Vas, da mi tudi 12. novembra 2006 ponovno izkažete svoje zaupanje. Marjan Bezjak član Območne obrtne zbornice Lenart kandidira za župana Občine Lenart Območna obrtna zbornica Lenart obvešča volivke in volivce Občine Lenart, da v 2. krogu lokalnih volitev za župana Občine Lenart kandidira tudi član Območne obrtne zbornice Lenart, samostojni podjetnik posameznik, Marjan Bezjak, s firmo: A V T O P R E V O Z N I Š T V O BEZJAK MARJAN S.P., ZAVRH 44, 2232 VOLIČINA. Marjana Bezjaka odlikuje aktivno delovanje v organih Območne obrtne zbornice Lenart in v Sekciji za prevoz pri OOZ Lenart. Novo izvoljena skupščina OOZ Lenart za mandatno obdobje je imenovanega izvolila za člana Nadzornega odbora, v preteklem mandatu pa je Marjan Bezjak opravljal funkcijo podpredsednika Območne obrtne zbornice Lenart. Območna obrtna zbornica Lenart OBISK STAREJŠIH Kandidat za župana občine Lenart, Marjan Bezjak, je skupaj s predsednikom Slovenske demokratske mladine Markom Šilcem , na mednarodni dan starejših obiskal in simbolično obdaril nekaj starejših občanov Lenarške občine. V Slovenski demokratski mladini se zavedamo, da so mladostna energija, ideje in izkušnje starejših prava kombinacija za uspeh. Zato bi se radi ob MEDNARODNEM DNEVU STAREJŠIH starejšim državljanom zahvalili za ves trud in delo, na podlagi katerega danes gradimo uspešno prihodnost. Slovenska demokratska mladina Lenart v Slov. goricah, skupaj s kandidatom za župana Občine Lenart Marjanom Bezjakom. A. U. Marko Šilec, predsednik SDM Lenart, Marjan Bezjak, kandidat za župana občine Lenart ter štefan Fras na obisku pri gospe Štefki Tomažič. Spoštovane Trojičanke in Trojičani! Izredno prijetno sem presenečen nad visokim odstotkom dobljenih glasov in zmago že v prvem krogu kljub šestim protikandidatom. Očitno vas je prepričalo moje dosedanje delo in program, ki sem ga ponudil. Iskreno se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem za izkazano podporo. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi pomagali v volilni kampanji, še posebno svoji družini, sorodnikom in prijateljem. Čestitam tudi vsem ostalim kandidatom za dosežene rezultate in korektno volilno kampanjo. Z spoštovanjem! Župan Občine Sveta Trojica Darko Fras Kdor drugemu jamo koplje lahko sam pade vanjo To se je zgodilo pri volitvah v Avstriji in se lahko ponovi Da v današnjih časih ni tako lahko vladati in bo zmeraj težje, tega se bodo morali politiki navaditi in se s tem sprijazniti. Demokracija je drugačna kot diktatura. Narodi bodo zmeraj bolj izobraženi in se ne bodo pustili prevarati. Preveč iskati napake pri drugih, sebe pa hvaliti ne prinese ničesar. Avstrijska ljudska stranka se je preveč ukvarjala z afero Bavak in tako mobilizirala socialiste, ki so bili en čas res na dnu, glede Bavak korupcije, ki so jo povzročali voditelji socialističnega sindikata. Ker je ljudska stranka v Avstriji sredinska in bolj desna, so nekateri volilci volili FPO ali BZO kot pa svojo stranko. Kar pa zadeva Koroško je pa izjema, ki jo povzročajo drugi, ki se preveč vmešavajo in politizirajo v avstrijsko koroške zadeve. Kdor na ogenj nafto poliva se lahko sam posmodi. Tudi v politiki je zelo škodljivo preveč iskati napake pri drugih, sploh pri tistih, ki nosijo veliko odgovornost v svoji državi. Kritizirati je lahko narode, politizirati in delati med njimi razlike ni nobena pametna ideja, saj se dobro razumejo, imajo vsi enake pravice pa tudi dolžnosti v svoji državi. Se mirno pogovarjati, en drugega spoštovati, to pa nekateri ne znajo, niso dovolj zreli za pravo demokracijo. Vsak pošten in dober politik mora delati za svoje državljane in nositi odgovornost v svoji državi, ki je zelo težka. Politiki bi se morali med seboj pred narodom spoštovati četudi so v različnih strankah, vsak pošten človek, ki se ukvarja s politiko mora razumeti, da dela za svojo državo, ne pa samo za sebe. To pa zahteva veliko zrelost, zdrav razum in poštenost v pravi demokraciji. Na visoki ravni se politiki dobro razumejo, mali se pa samo kregajo in zmerjajo drug drugega, manjka jim politična zrelost in inteligenca. Franc Pučko 30. oktober DOMAČE NOVICE

4 VOLITVE BORUT PAHOR V SV. TROJICI VOLITVE STATISTIČNO Volilna udeležba za Slovenijo Število volilnih upravičencev: Skupaj glasovalo po imeniku: Število oddanih glasov (za župane): Število neveljavnih glasov (za župane): Glasovalo s potrdilom (za župane): 21 Volilna udeležba (skupaj): 58,22 % Volilna udeležba (mestne občine): 55,53 % Volilna udeležba po občinah Občina Udeležba Število volilnih upravičencev Odstotek udeležbe BENEDIKT ,86 % CERKVENJAK ,60 % LENART ,92 % SVETA ANA ,03 % SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH ,78 % SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH ,74 % Mariborska LDS za Kanglerja Mariborska LDS bo v drugem krogu županskih volitev podprla kandidata SLS Franca Kanglerja, ki so ga že pred prvim krogom podprli tudi SNS, Stranka mladih Slovenije, Mladi Maribora in Lista upokojencev Maribor. Kot je danes na novinarski konferenci povedal predsednik mestnega odbora LDS Andrej Verlič, stranka s Kanglerjem ni podpisala nobene pogodbe, ampak podpora temelji na medsebojnem zaupanju. Po besedah Verliča imajo programski cilji LDS in Kanglerja (v drugem krogu se bo pomeril z neodvisnim kandidatom Gregorjem Pivcem, ki so mu doslej izrekle podporo SDS, NSi in Lista Maribor naš dom) mnogo stičnih točk. Kangler se je izkazal kot mestni svetnik, ki zna prisluhniti argumentom in podpreti pozitivne projekte ne glede na politično poreklo predlagateljev, je poudaril Verlič in dodal, da LDS zaupa politikom, ki igrajo z odprtimi kartami in so sposobni delovati v interesu mesta. Kandidatu Pivcu, ki ga osebnostno spoštujemo, ne izrekamo podpore zaradi sprenevedavega priseganja na neodvisnost ob hkratnem sprejemanju izrecne podpore najbolj konzervativnega dela slovenske politike, katerega razvojna usmerjenost je zgolj deklarativna, medtem ko s kadrovskimi in lastniškimi potezami izvaja prav tisto, na kar je sama pred volitvami opozarjala - to je brezkompromisni klientelizem, je dejal Verlič. Kot je poudaril predsednik mestnega odbora LDS, želi stranka tudi v prihodnje tvorno sodelovati pri delu mestnega sveta in ne zgolj igrati vlogo opozicije. Pri tem se zavedamo umeščenosti Slovenske ljudske stranke na pretežno desno stran političnega prostora in zato izjavljamo, da bodo načela in vrednote Liberalne demokracije Slovenije v ospredju vseh oblik našega sodelovanja z bodočim županom, je opozoril Verlič. Novinarske konference mestnega odbora LDS se je udeležil tudi Kangler. Zahvalil se je za podporo, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bodo Mariborčani znali pravilno ovrednotiti njegovo dosedanje delo v politiki in vizijo prihodnjega razvoja štajerske prestolnice, ki jim jo ponuja. Kangler pričakuje podporo še nekaterih strank in list, ki bodo v novem mariborskem mestnem svetu. Verlič je sicer zanikal govorice, da naj bi zaradi pritiskov v stranki že odstopil s funkcije predsednika mestnega odbora. Volilni rezultati, ki so slabši od pričakovanih, zagotovo terjajo preverjanje zaupanja v vodstvo mestnega odbora, je dejal Verlič in napovedal, da bodo organi stranke o zaupnici odločali ko bo v stranki končana temeljita analiza volilnih rezultatov. Zbirni podatki o uspehu strank na volitvah županov - Slovenija Mesto Predlagatelj Št. predlaganih županov Št. izvoljenih županov 1. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SOCIALNI DEMOKRATI NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA STRANKA MLADIH SLOVENIJE AKTIVNA SLOVENIJA DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE SLOVENIJA JE NAŠA 0 0 ostale politične stranke 83 3 koalicija strank skupine volivcev in samostojni kandidati Če kandidata predlaga več predlagateljev, se kandidat upošteva kot koalicija strank. Rezultati so neuradni. Zbirni podatki o volitvah županov - Slovenija Skupaj Mestne občine Ostale občine Število občin z izvoljenim kandidatom: Število občin brez kandidata s potrebno večino: Število občin, kjer ni podatka: Lenart v Slovenskih goricah: Delo išče 485 ljudi Na območju Upravne enote Lenart, je po najnovejših podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Republike Slovenije, od tukaj živečih ljudi, od tega je aktivnih, 485 iskalcev dela. Tako je na območju, ki ga sestavljajo občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, le 8,5 odstotna nezaposlenost. Tovrstna nezaposlenost je celo za 1,1 odstotek nižja od slovenskega povprečja. Število nezaposlenih v mesecu septembru leta 2003 je bilo na območju Upravne enote Lenart za 292 višje kot je ta čas. Lani ob istem času pa je bilo tukaj 116 iskalcev več, kot jih je sedaj. Med tokratnimi nezaposlenimi prijavljenimi pri Uradu za delo je 58,5 odstotkov žensk. Med nezaposlenimi ob koncu septembra vse Slovenije, je nezaposlenost žensk za 2,7 odstotka nižja. Prav gotovo se bo na območju Upravne enote Lenart nezaposlenost po končanih sezonskih delih nekoliko zvišala. Franci Klemenčič 4 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

5 PROJEKT MERJENJA REALNIH EMISIJ PROMETA Priprave na projekt preliminarne meritve na poti od Maribora do Barcelone in nazaj Težki tovorni promet predstavlja v evropskem prometnem prostoru pomemben delež, vzporedno s tem pa obstaja veliko polemik o tem koliko je vplivov na okolje z njegove strani. Poleg tega pa naraščajoči promet predstavlja tudi posebno težavo ker so prometnice preobremenjene, posledica preobremenjenosti so večji vplivi na okolje. Spoznanje, da je potrebno iz dneva v dan več pozornosti nameniti vplivom na okolje je čedalje bolj prisotno. Tu pa je potrebno biti previden, ker ocenjevanje vplivov na okolje s strani različnih onesnaževalcev ne sme biti narejeno»na prst«, ampak mora biti natančno izmerjeno. Prav v prometu so te meritve precej zapostavljene, saj se meri večinoma v laboratorijih, ne ve pa se natančno, kaj se dogaja v dejanskem življenju na cesti. Sedanji modeli za določanje emisij temeljijo na parametrih povprečja (povprečje porabe goriva, povprečna hitrost, povprečni tip vozila )namreč Podjetje F.A.Maik d.o.o., katerega je direktor Marjan Bezjak, je v okviru svojih mednarodnih prizadevanj sprejelo povpraševanje po partnerstvu v raziskovalnem projektu Skupnega raziskovalnega centra Evropske Unije, natančneje Inštituta za okolje in trajnost v katerem ima Slovenija tudi svojega predstavnika preko Ministrstva za promet mag. Miloša Pregla. Gre za projekt merjenja realnih emisij, ki jih povzročajo različni načini prevozov, cilj pa je izmeriti, oceniti in primerjati realne emisije različnih načinov prevozov. Področje kjer se bo to merilo pa je t.i. trasa koridorja 5, kjer je naraščanje prometa najvišje v zadnjih nekaj letih. Izkušenj z meritvami v takem obsegu (cca 3200 km v obe smeti) na terenu praktično ni in samo preliminarne meritve z enim tovornjakom na relaciji Maribor Barcelona zahtevajo ekipo treh ljudi, ki bodo predvidoma angažirani tri tedne za meritve same in še nadaljnja dva tedna za obdelavo podatkov. Izkušnje iz preliminarnih meritev so potrebne za nadaljnjo razdelavo korakov v zvezi z vzorčenjem meritev, parametrov ki bodo vplivali na nadaljevanje raziskave, oblikovanje vhodnih podatkov za model ker se bodo zbrani podatki ekstapolirali in oblikovale simulacije in razmerja (vpliv različnih vrst prevoznih sredstev na okolje, zgostitev emisij, prostorska dimenzije vplivov na okolje ) GOSPODARSTVO Predstavniki občine Lenart in podjetja Letnik-Saubermacher v srbskem Arilju OBISK V ARILJU Od 1. do 4. oktobra sta se na štiridnevnem strokovnem obisku v srbski občini Arilje, kjer v okviru evropskega projekta Exchange izvajajo projekt»nov način zbiranja odpadkov korak bliže k Evropi«, mudila predstavnik Občine Lenart Avgust Zavernik in predstavnik lenarškega podjetja za ravnanje z odpadki Letnik-Saubemacher Janez Letnik. Po sprejemu pri predsedniku občine in poslancu srbskega parlamenta, Zoranu Mićoviću, sta se v razgovoru s predstavniki komunale, okoljske in veterinarske inšpekcije seznanila s sedanjim stanjem in njihovimi načrti za prihodnost. V okviru obiska sta obiskala še podjetja Jasmil, Miteks, Frukom in Javno komunalno podjetje Zelen. Sicer pa se občina Arilje nahaja na zahodnem delu Republike Srbije, v sotočju rek Rzave in Moravice. Predstavlja sestavni del Zlatiborskega okrožja. Od Beograda je oddaljeno 195 km, najvišji vrh občine je planina Kukutnica z 1328 m nadmorske višine. V občini, ki se razteza na 349 km 2 površine, prebiva prebivalcev. Od leta 1970 je Arilje znano po tem, da predstavlja eno od središč svetovne proizvodnje malin. S proizvodnjo malin se ukvarja domala vso prebivalstvo, od kmetijskih proizvajalcev, ki jim je to osnovna dejavnost do zdravnikov, profesorjev in ostalih uslužbencev, ki si na ta način ustvarjajo dodaten zaslužek. Trenutno pridelujejo maline na okrog ha, letno pa pridelajo preko vagonov jagodičevja ekstra kvalitete. Na področju občine se nahaja tudi več velikih hladilnic, v družbeni in zasebni lasti, od koder to sadje v zamrznjenem stanju skozi celo leto razpošiljajo na tuja tržišča. A. L. Projekt bo na koncu lahko dal bolj podroben pregled nad prispevki emisij s strani prometa, še posebej na daljše razdalje. Identificirana bodo možna področja, kjer prihaja do prekomernih vplivov bodisi zaradi neoperabilnosti prometnega sistema Merilna naprava za emisije vozil (PEMS portable emission measurement system) bodisi zaradi drugih vzrokov. Poleg vsega gre tudi za dokaj drugačen pristop ki temelji na neposrednem merjenju vplivov in ne na podlagi že omenjenih metod. Ravno v tem tednu je v Mariboru ekipa strokovnjakov iz Skupnega raziskovalnega centra, ki montira posebno napravo na tovornjak podjetja F.A.MAIK.d.o.o. Gre za zelo občutljivo in drago napravo ki bo med vožnjo vozilo pozicioniralo, merilo emisije in jih shranjevala za nadaljnjo obdelavo. Na koncu se bodo lahko analizirale meritve in natančno se bo lahko vedelo za vzroke povečanja emisij med vožnjo (zastoji, Mejni prehodi, zgostitve,..) Montaža sonde na izpušni sistem tovornjaka Od leve Avgust Zavernik iz Občine Lenart, župan Arija in poslanec srbskega parlamenta Zoran Mićović, predstavnik podjetja Letnik-Saubermacher Janez Letnik in dr. Ljubica Bogosavljević, predsednica skupščine občine Arilje Iz lenarškega območja 181 ton grozdja v Radgonske gorice Trgatev letošnjega vinskega letnika je bila na območju Slovenskih goric zaključena ob koncu prve polovice oktobra. Šlo je torej zopet za en bolj zgodnji letnik, seveda ne tako zgodenj, ko je bilo denimo leta 2003, ko je tu trgatev stekla že ob koncu avgusta. Večina vinogradnikov tega območja, razne tam, kjer je škodo povzročila zimska in pomladanska pozeba, toča in rumenica, ugotavlja, da je letošnji vinski letnik med boljšimi. Seveda bo stroka dala dokončno ocena šele čez čas. V družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone, ki opravlja z okrog 300 ha vinogradov območju Radgonsko Kapelskih goric, so letos natrgali kg grozdja. Poleg tega je ta odkupili še 650 ton grozdja s strani zasebnikov območja Radgonsko Kapelskih goric in 181 ton iz družb z območja Upravne enote Lenart. Za vse količine mošta, ki je natekel iz skoraj 3 milijone kg grozdja, imajo dovolj v družbi Radgonske gorice, dovolj ustrezne posode v lastnih kleteh. Franci Klemenčič 30. oktober DOMAČE NOVICE

6 KMETIJSTVO REFORMA SE JE ZAČELA! PRVI VLAK ODPELJE ! NEPOSREDNA PLAČILA V LETIH Vlada RS je na seji sprejela uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu, ki bo veljala za izplačevanje neposrednih plačil v novem programskem obdobju (Uradni list RS št. 98/06). Uvaja nov izraz plačilnih pravic, ki imajo za osnovo regionalno plačilo, nadgrajeno z nekaterimi dodatki. Glede na izbrano shemo reforme kmetijske politike s strani Republike Slovenije, se ohranja tudi del proizvodno vezanih plačil. Z Uredbo o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu so se tudi kmetom začeli odkrivati konkretni rezultati reforme skupne kmetijske politike, ki bo veljala v novem programskem obdobju , Plačilne pravice Prvo in najpomembnejše je razumevanje dejstva, da reforma ukinja večino proizvodno vezanih plačil in uvaja plačilne pravice, ki so vezane na površino, ki jo kmetijsko gospodarstvo obdeluje. Zelo poenostavljeno povedano boste kmetovalci namesto plačil za pšenico, koruzo, prejeli regionalno plačilo za njivsko površino, in regionalno plačilo za travnike. Za ta plačila, tako za njive kot tudi za travnike, pa bo v letu 2007 potrebno pridobiti plačilne pravice. Ločimo tri vrste plačilnih pravic: plačilna pravica, ki je pravica do plačila na hektar upravičene površine, do katerega je upravičeno kmetijsko gospodarstvo, plačilna pravica z dovoljenjem, za pridelavo sadja, zelenjave in krompirja in plačilna pravica za praho. Plačilne pravice vseh treh vrst za spodaj navedene upravičene površine za vseh 7 let programskega obdobja se bodo pridobile z vložitvijo zahtevka za plačilne pravice v letu 2007, v nadaljnjih letih pa bo moč plačilne pravice pridobiti le iz nacionalne rezerve. Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic so površine grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) z rabo: 1100 njiva/vrt, 1160 hmeljišče, 1230 oljčnik, 1300 trajni travnik, 1321 barjanski travnik in 1222 ekstenzivni sadovnjak (Ekstenzivni sadovnjak mora imeti dvonamensko rabo (sadovnjak in košnja oziroma paša) in biti vpisan v evidenco pridelovalcev sadja v ekstenzivnih sadovnjakih). Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic z dovoljenjem so že zgoraj navedeni GERK-i ter GERK-i z rabo: 1190 rastlinjak, 1180 trajne rastline na njivskih površinah in 1221 intenzivni sadovnjak. Upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic za praho so GERK-i z rabo: njiva/vrt, 1160 hmeljišče, če gre za hmeljišče v premeni. Plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho se dodelijo za upravičene površine na osnovi stanja evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajete iz digitalnih ortofotov, posnetih v letu Glavni pogoj za dodelitev plačilnih pravic, plačilnih pravic z dovoljenjem in plačilnih pravic za praho je, da morajo biti površine z isto vrsto dejanske rabe vpisane v evidenci GERK-ov na posameznem kmetijskem gospodarstvu vsaj 10 mesecev, z začetkom od 15. novembra To pomeni, da morate vsi upravičenci, ki želite v letu 2007 vložiti zahtevek za dodelitev plačilnih pravic, svoje GERK-e in rabo na njih urediti do 15. novembra Prav tako še enkrat pozivamo vse tiste upravičence, ki do sedaj še niste izrisali svojih GERK-ov, da to do zgoraj navedenega datuma uredite na vaši upravni enoti. Kot je že bilo povedano, bo vložitev zahtevka za dodelitev plačilnih pravic v letu 2007, ki bo možna le z urejenimi GERK-i, osnova za prejemanje plačil v naslednjih sedmih letih. Še vedno pa bo tako kot v prejšnjih letih minimalna površina GERK-a za katero se lahko zaprosi za plačilno pravico 0,1 ha, (izjema so površine v prahi 0,05 ha in površina za konopljo 0,3ha), s tem da mora biti skupna površina na enem kmetijskem gospodarstvu za katero se zaprosi za plačilne pravice vsaj 0,3 ha. Plačilne pravice z dovoljenjem lahko pridobi kmetijsko gospodarstvo, ki je v letu 2003 oziroma v letu 2006 oziroma bo v letu 2007 pridelovalo na upravičenih površinah krompir ali sadje ali zelenjavo iz seznama, ki je v prilogi uredbe. Dodeljevanje teh pravic bo potekalo po prednostnih kriterijih glede na leto prijave teh površin, začenši z letom Upravičenci, ki bodo vložili zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za njive in hmeljišča v premeni, ki bo enaka ali večja od 24,23 ha, morajo vložiti tudi zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za praho. Stopnja obvezne prahe je glede na prejšnja leta znižana na 7,2%. Plačilne pravice vseh treh vrst se bo dalo tudi prenašati (prodajati) drugim kmetijskim gospodarstvom z ali brez zemljišča. Ta prenos bo potrebno prijaviti na posebnem obrazcu od 15. septembra do 31. januarja na agencijo, kar pa še ne velja za letošnje leto, ker plačilne pravice še ne bodo razdeljene. Zakup plačilnih pravic bo možen le v primeru, kjer bo zakup vključeval tudi prenos ustreznega števila upravičenih površin. Višina Plačil Sigurno vse najbolj zanima kakšna bo višina sredstev, do katerih boste upravičeni v prihodnjih letih. Vrednost plačilne pravice je vsota regionalnega plačila in morebitnega dodatka za mleko, dodatka za sladkor, dodatka za sektor govedoreje in morebitnega dodatka za posebne razmere. Višina regionalnega plačila za njive, vrtove, trajne rastline na njivskih površinah, rastlinjake, hmeljišča, oljčnike in intenzivne sadovnjake (le sadne vrste iz priloge) ter površine v prahi, za katere bodo dodeljene plačilne pravice, znaša 332 evrov/ha. Okvirna višina plačil za trajne travnike, barjanske travnike, in ekstenzivne sadovnjake, za katere bodo dodeljene plačilne pravice, pa znaša 133 evrov/ha (dokončna višina je odvisna od števila dodeljenih plačilnih pravic). Dodatki Plačilna pravica je lahko poleg regionalnega plačila sestavljena tudi iz dodatkov: dodatek za mleko, dodatek za sladkor, dodatek za sektor govedoreje in dodatkom za kmete, ki so se znašli v posebnih razmerah. Do dodatka za mleko bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev z individualno referenčno količino mleka (kvoto) na dan 31.marec Plačilo bo znašalo 80% od vrednosti mlečne premije, ki znaša 24,49 evra/tono in dodatnega plačila za proizvajalce mleka, ki znaša okoli 10,34 evra/tono (točna višina dodatnega plačila je odvisna od nacionalne mlečne kvote). Do dodatka za sladkor so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so pogodbeno pridelovali sladkorno peso v letu Do dodatka za sektor govedoreje so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so za leto 2006 prejeli premijo v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih za goveje in telečje meso. Višina dodatka znaša 30% od višine odobrenih premij za goveje in telečje meso v letu Vse dodatke se pri izračunu višine plačilne pravice upošteva tako, da se višino posameznega dodatka deli s številom dodeljenih plačilnih pravic in znesek prišteje regionalnemu plačilu za posamezno plačilno pravico. Primer izračuna za kmetijsko gospodarstvo: Kmetijsko gospodarstvo (KMG) obdeluje 7 ha njivskih površin in 11 ha travnikov ter ima dodeljeno mlečno kvoto 100 ton. Kmetijskemu gospodarstvu bo dodeljeno 18 plačilnih pravic (7 za njivske površine in 11 za trajne travnike). Kot regionalno plačilo bo KMG prejelo v letu 2007 in v naslednjih letih (7 332 evrov + 11 okvirno 133 evrov) evrov. Kot dodatek bo KMG s kvoto 100 ton prejelo ((100 24,49 evra okoli 10,34 evra) 0,8) 2.786,40 evra. Ta sredstva se delijo z dodeljenim številom plačilnih pravic in tako dobimo znesek 154,80 evra na plačilno pravico, ki se prišteje regionalnemu plačilu (2.786,40 18 = 154,80 evra). Tako bo KMG dodeljeno 7 plačilnih pravic z višino 486,80 evra (332 evra + 154,80 evra) in 11 plačilnih pravic z višino 287,80 evra (133 evra + 154,80 evra). KMG bo v primeru, da obdrži plačilne pravice in ustrezno število upravičenih površin, vseh 7 let z naslova neposrednih plačil prejemalo 6.573,40 evra/leto. Proizvodno vezana plačila Kot je bilo že omenjeno se poleg zgoraj opisanega sistema dodeljevanja sredstev ohranja tudi nekatera proizvodno vezana plačila. To so: posebna premija za bike in vole bo znaša 136,50 evra za bika in 97,50 evra za vola, dodatno plačilo za poseben način reje in izboljšanje kakovosti v skladu z 69. členom uredbe 1782/03/ES (podobno bivšim plačilom za krave dojilje), kjer bo okvirna višina dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi znašala 100/žival, premija za ovce in koze, kjer bo višina premije za ovco 10,50 evra, za proizvajalce, ki tržijo ovčje mleko ali izdelke, ki temeljijo na ovčjem mleku, pa bo višina premije za ovco znašala 8,40 evra. Višina premije za kozo bo 8,40 evra. V okviru tega plačila bo možno pridobiti tudi dodatno premijo, ki znaša 3,5 evra na žival, neposredno plačilo na površino hmeljišča v obdelavi, ki bo znašalo 125 evra/ha. Druge sheme pomoči in podpor Uredba predvideva tudi nekatere druge pomoči in podpore za: stročnice, ki znaša 37,89 evrov/ha, energetske rastline, ki znaša 31,5 evra/ha in pomoč za pridelovanje lupinarjev, ki znaša za leto ,52 evrov/ha. Pogoji za pridobitev proizvodno vezanih plačil in drugih shem pomoči in podpor ostajajo podobni pogojem iz prejšnjih let, kljub temu pa še vedno svetujemo, da se upravičenci o njih podrobno informirate v raznih člankih, ki bodo v prihodnjih mesecih objavljeni ali pa se o podrobnostih seznanite na informativnih izobraževanjih (inštruktažah), ki jih bo organizirala kmetijsko svetovalna služba v začetku prihodnjega leta. Vlaganje zahtevkov za pridobitev plačilnih pravic ter zahtevkov za ukrepe, dodatke in pomoči iz uredbe o neposrednih plačilih bo potekalo v predvidenem roku od 1. marca do 15. maja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo kmetijskim gospodarstvom najkasneje do 31. decembra 2007 izdala odločbe o številu in višini plačilnih pravic. Na koncu predlagamo vsem upravičencem, da si zares vzamete čas in dobro proučite vse nove možnosti, ki jih boste imeli na razpolago v novem programskem obdobju, saj bodo dodeljene pravice v letu 2007 osnova za plačilo v naslednjih sedmih letih. Tudi v tem primeru lahko rečem, da je čas, ki si ga boste vzeli za to informiranje in izobraževanje, tudi denar! Cvetka Bunderla, ing. agr. Kmetijska svetovalna služba Lenart 6 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

7 30 let odseka otroške kirurgije Na tiskovni konferenci so predstojnica Odseka za otroško kirurgijo prim. mag. Milojka Molan Štiglic, dr. med. in strokovni vodja Kirurške službe prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. ter organizacijski vodja Kirurške službe Jože Ferk, dr. med. predstavili delovanje otroške kirurgije od leta 1976 in njeno vizijo za prihodnje delovanje. Letos mineva namreč 30 let odkar je vodstvo bolnišnice leta 1976 sprejelo sklep, da se otroke, ki so poprej ležali v posebnih otroških sobah na posameznih kirurških oddelkih, združi v eno enoto pod vodstvo specialista pediatra. Takšna odločitev je predstavljala prednost predvsem za otroke, saj so imeli poleg kirurške oskrbe še specifično pediatrično nego.»ob jubileju želimo namreč pokazati pomembnost otroške kirurgije, ki se je razvijala po konceptu, ki velja za optimalnega za zdravljenje otrok kirurških bolnikov saj za otroke ne skrbi samo kirurg, temveč tudi redno zaposleni pediatri na Odseku za otroško kirurgijo,«je poudarila predstojnica Odseka za otroško kirurgijo prim. mag. Milojka Molan Štiglic, dr. med. in dodala, da so tako kirurgi različnih specialnosti, kakor tudi pediatri vselej sledili sodobnim načelom kirurške oskrbe otrok. Ob pravilni perioperativni terapiji in negi so dosegli tudi pri zapletenih operativnih posegih odlične rezultate.»ob podelitvi naziva Klinični center Maribor bo potrebno razmisliti tudi o položaju otroške kirurgije in njenem razvoju, kakor tudi o urejanju profila otroškega kirurga,«je povedal prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. Gornja Radgona Dom starejših bo sprejel prve varovance v letu 2008 V Gornji Radgoni je bil 4. oktobra na predelu Trate postavljen temeljni kamen za gradnjo novega doma starejših. Dom s kapaciteto 150 postelj in katerega investicija znaša 1,5 milijarde tolarjev, bo zgrajen do konca leta Tako je moč pričakovati, da bodo prvi varovanci v tukajšnji dom nameščeni že v začetku leta Domsko varstvo starejših je slabo rešeno za širše območje Slovenskih goric, zato je moč pričakovati, da bodo v radgonskem domu tudi nameščeni ljudje potrebni tega varstva iz območja, kjer se berejo Domače novice. Ob položitvi temeljnega kamna sta bila navzoča tudi slovenska ministra za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič in obrambo Karl Erjavec Franci Klemenčič PRAZNOVANJE Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Gornji Radgoni ŽIVA JE POVEZAVA MED PROTESTANTIZMOM 16. STOLETJA IN DANAŠNJIMI DNI Primož Trubar:»Stati inu obstati«;»slovenci smo z reformacijo postajali vedno bolj evropski narod«, je dejal akademik Marko Keršovan Ob letošnjem državno - kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.), in 456 letnici prve Slovenske knjige, je osrednja proslava na območju Gornje Radgone, že osma po vrsti, potekala že nekaj dni pred praznikom, in sicer konec minulega tedna, v kulturnem domu Gornja Radgona. V organizaciji Evangeličanske cerkvene občine Apače, ki je ena izmed Evangeličanskih cerkvenih občin v Sloveniji, ter krajevne skupnosti in občine Gornja Radgona, so v programu sodelovali učenci in učenke Glasbene šole in Osnovne šole Gornja Radgona, ter Blejska grajska tiskarna in galerija»manufaktura mojster Janez«, Igralec Anatol Štern pa je premierno uprizoril monodramo dr. Matjaža Kmecla: Trubar pred Slovensko procesijo. Slavnostni govornik na omenjeni osrednji prireditvi, ki je napolnila veliko dvorano kulturnega doma, je bil akademik prof. dr. Marko Keršovan. Vse prisotne, med katerimi so bili tudi številni visoki gostje (škof Geza Erniša, poslanca DZ Feri Horvat in Geza Džuban...) na proslavi pa je pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je med drugim dejal, da se v Sloveniji še vedno premalo zavedamo pomena reformacije, brez katerega na Slovenskem ne bi imeli vse kar imamo. Slavnostni govornik, akademik Keršovan, ki je svojo znanstveno raziskavo posvečal vprašanjem regiološke teorije in sociologije religije ter preučeval posamezna vprašanja obče sociologije in sodobno protestantsko teologijo; odnose med državo in cerkvijo ipd., je med drugim opozoril, da ko so bile še žive stare religije, stara predkrščanska naravna verovanja, so bila praznovanja sveti časi, ko so ljudje s svojimi besedami in obredi na svetih krajih simbolno ponavljali dejanja svojih bogov ali božanskih prednikov, s katerimi so ti v začetkih časov, v mitskih pračasih ustvarjali svet, da je nastal takšen, kakršen je in kakršen so hoteli, da ostane. Verovali so, da brez takega ponavljanja svet ne bi ostal; bili so prepričani, da tako ponavljanje zagotavlja, da se svet ali posamezne njegove lastnosti obnavljajo, da se z leti ne spridijo ali celo izginejo v kaos in nič. Po njegovem ob dnevu reformacije c Sloveniji nismo in ne moremo biti v zadregi, kaj v prvi vrsti ponavljamo in obnavljamo v spominu, kaj so tisti začetki, ki si jih kličemo v spomin zato, da bi nas spodbudili k dejanjem, po katerih bi tisto, kar se je tako začelo, obstalo in se razvijalo naprej. Spominjamo se Trubarja in njegovih, z začetki našega knjižnega jezika, slovenščine kot knjižnega jezika, vsega kar je k njemu privedlo in vsaj posredno vsega k čemer je bistveno prispeval, vse do naše nacionalne zavesti, samozavesti in državnosti. Kljub temu-oziroma prav zato se moramo ob dnevu reformacije spraševati tudi o reformaciji sami. Duh reformacije, duh evangeljskega, protestantskega krščanstva je bil tisti, ki je vodil in spodbujal Trubarja l do takrat nemogočemu početju: preoblikovanju nekega obrobnega ljudskega jezika v knjižni jezik, ki se je in da se je v daljnem 16. stoletju začel pojavljati v evropskih slovarjih takrat še maloštevilnih knjižnih jezikov in bil med nekaj desetimi prvimi modernimi knjižnimi jeziki, v katerih je spregovorila knjiga Biblija. Trubarja je vodilo protestantsko krščansko versko prepričanje, da je božji evangelij veselo oznanilo o človekovi odrešenosti, dan odrešenja vsem ljudem, ki ga slišijo in so mu poslušni tudi ubogemu protestnemu slovenskemu ljudstvu, kot je pisal. Odrešujoča je poslušnost božji besedi evangelija, oziroma sporočilu o božji besedi Jezusu Kristusu samemu tako kot je zapisano v Svetem pismu, ne pa tako kot ga pomnijo po svoji meti njegovi vsakokratni samooklicani monopolni posestniki in glasniki, je med drguim v svojem daljšem nagovoru poudaril akademik Keršovan. Sicer pa je praznik reformacije povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo namreč ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno Reformacija se je sicer začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin Luter ( ) je vlogo ustanovitelja nemškega protestantizma, sorazmerno hitro širil po Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in v druge, vključno s slovenskimi deželami. Protestantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot pravi akademik Ciril Zlobec»sadove, ki jih še zmeraj uživamo«, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 455 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 420 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protestantsko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem. Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so»predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje«kot temelje morale, ki je ustrezala duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi proizvodni način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno... (ob) 30. oktober DOMAČE NOVICE

8 DRUŠTVA IZLET PO SLIKOVITI POKRAJINI POSAVJA Na prijetni sončni četrtek 21.septembra 2006 smo se člani društva diabetikov Lenart zbrali ob 7.uri na avtobusni postaji Lenart, ter se z udobnim avtobusom Turistične agencije LAZE iz Sv.Trojice in s prijaznim voznikom Sandijem peljali po slikoviti pokrajini Posavja. ROMARSKI IZLET DU SVETA TROJICA DU Sv. Trojica izvedlo tradicionalen romarski izlet na Sveto goro v Bistrici ob Sotli Kar 50 udeležencev se je odzvalo na ta zanimivi izlet. Že po nekaj kilometrov vožnje je nas udeležence v pozdravnem nagovoru nagovorila predsednica tega društva Jožica Vračko, ter nam hkrati predstavila program tega enodnevnega izleta. Tako smo se najprej po zastavljenem cilju ustavili v prijazni dolini med Trojanami in Medijo, kjer se nahaja slikoviti trg Izlake. Pri tem velja omeniti, da se je v Izlakah rodil in preživel otroška leta naš predsednik države dr.janez Drnovšek. Nedaleč stran od tega trga se nahajajo Medijske toplice, katere smo si tudi ob tej priložnosti ogledali. V teh toplicah izvira zdravilna vodna kopel ali toplica. Prav pri izviru te tople kopeli, približno 4 ali 5 pedi od tu, izvira iz pečine tudi ledeno mrzla voda, ki je izvrstna za»pitje«. To je že leta 1689 v Slavi Vojvodine Krajnske zapisal Janez Vajkard Valvasor doma iz Vojvodine Na posnetku je polovica izletnikov ostali so še v cerkvi. na bližnjem medijskem gradu. Marmornat obelisk posvečen Valvasorju leta 1877 pa označuje začetek zdravilišča»medijske toplice«. V notranjosti kompleksa toplic smo si med drugim ogledali tudi blagodejno zdravilno vodo, ki prav izvira oziroma je bila odkrita v času delovanja Janeza Vajkada Valvazorja. Od te znamenitosti je avtobus z izletniki krenil na znamenito Zasavsko goro (849 m) obdano še z delnim obzidjem, kar potrjuje, da je ta ostanek obzidja še iz časov turških vpadov na tem ozemlju. Ta sakralni cerkveni objekt je res nekaj posebnega, saj izhaja tako rekoč iz vseh slogovnih obdobij (romantike, gotike in baroka). Od te gorske znamenitosti smo se udeleženci spuščali v slikovito gručasto vas Vače. Prav sredi te vasi kraljuje zanimiva baročna župna cerkev iz leta Notranjost te cerkve je obdana z bogato slikarsko umetnostjo, ter se ponaša z značilnim tako imenovanim božjim grobom. Vse te znamenitosti je izčrpno predstavila tamkajšnja mlada turistična delavka Lidija Mulej. Od tod smo se, že pozno v popoldanskih urah, ter v lepo obsijanem dnevu pričeli vračati proti osrčju Slovenskih goric. Na avtobusu je bilo poskrbljeno za dobro voljo za katero je skrbel harmonikar Stanko Vidovič. Za morebitno prvo pomoč pa medicinska sestra gospa Štefka Rajšp iz zdravstvenega doma Lenart - skratka izlet društva diabetikov nam bo ostal v lepem spominu. Rudi Tetičkovič Dva avtobusa po petdeset sedežev sta v sredo 11. oktobra 2006 krenila na pot v smeri Svete gore. Naklonjeno vreme je prispevalo k dobremu vzdušju. Po malici iz avtobusnega prtljažnika v Bistrici ob Sotli smo se podali do podnožja Svete gore. Zelo strmo asfaltirano cesto smo premagovali eni lažje, drugi pa so svoj cilj dosegli z večjo vztrajnostjo. Po opravljenem programu v cerkvi, smo si v Rogatcu ogledali še muzej na prostem. zanimivem ogledu muzeja smo se v bližnji gostilni Grunt Sv. Florjan Rogaška Slatina imeli prijetno, ter se polnii doživetij tega dne in dobro razpoloženi vrnili domov. Tudi za ta romarski izlet je bil lastni strošek nižji (2.700 SIT), saj je DU kot organizator dodalo del dobička iz druženja upokojencev na lokaciji lovskega doma v Dobravi letos v začetku septembra. Žal tokrat nekaterih, ki so bili redni izletniki ali še kaj več ni bilo med nami. Hvala vsem, ki so prispevali za ta izlet.. Hvala vodji skupine Jesensko cvetje Ediju Merzelu in skupini za razvedrilo. Foto in besedilo: Slavko Štefanec Ostali so lepi spomini Vtisi in dogodki v DU Sv.Trojica v Slovenskih goricah in v ZDU Slovenske gorice Na pobudo takratnega predsednika nadzornega odbora DU Sv.Trojica, g. Frenkija Padovnika sem v letu 1998 z veseljem vstopil v članstvo DU Sv. Trojica. Pozneje je postala članica tudi moja življenjska sopotnica. Društvo je bilo na visokem nivoju v času Frenka Padovnika kot PNO. Imeli smo kulturne prireditve, različne razstave doma in pri sosednjih DU. Z velikim veseljem sem sodeloval kot likovni umetnik, recitiral sem rad svoje pesmi, trudil sem se, da nekoliko kulturno prispevam k prestižu mojega DU Sv. Trojica. Imeli smo zelo lepe, čudovite izlete, romanja, ki jih je brez vsake nevoščljivosti organiziral in tudi odlično izvršil naš Frenki. V tem času sem tudi spoznal predsednika ZDU Slovenskih goric g.toneta Kolmana in zelo agilnega tajnika g. Ivana Černčeca, ki zelo suvereno, odlično vodita ZDU Slov. gorice. Bilo je zelo prijetno, spoštovanje je bilo enkratno, ni mi žal, da sem bil v njihovi družbi. Tu sem se počutil vrednega njihovega spoštovanja. To so bili za mene zelo zanimivi, rodovitni in bogati časi, ki mi bodo ostali v lepem spominu. Več priznanj DU v moji dnevni sobi me opominjajo, da so bila leta v DU Trojica in v ZDU Slov. goricah za mene zelo rodovitna in kulturna bogata. K vsemu temu je mnogo prispeval prijatelj Frenki, v njegovi dobi prizadevnega delovanja kot PNO v DU Sv. Trojica. Takrat je bilo DU zelo dobro organizirano, prijazno, pravično. Z mojo prijateljico sva se zelo dobro počutila, rada sva se odzvala vabilom. Frenki je znal govoriti, je nekaj predstavljal, za vsakega je imel lepo besedo, medsebojno spoštovanje ga je odlikovalo kot malokoga. Kaj naj še dodam, Frenki je za svojo DU mnoga delal, z vso dušo, z vsem srcem se je rad žrtvoval, imel je velike uspehe, imeli smo ga zelo radi, ga spoštovali, zelo smo mu hvaležni. Na žalost je Frenki Padovnik iz različnih razlogov v DU odstopil s tega položaja, s tem pa se tudi zaključuje njegova rodovitna doba, konec je lepega delovanja v DU Sv. Trojica. Vsega je enkrat konec tako tudi najino članstvo v DU Sv.Trojica. Zelo sem hvaležen in se prisrčno zahvaljujem prijatelju Frenkiju za zelo lepa in bogata leta delovanja v DU Sv. Trojica. Prav tako se prisrčno zahvaljujeva za lepo in prijazno družbo g. Jani Padovnik v DU, enako se tudi zahvaljujeva Tonetu Kolmanu, Ivanu Černčecu, ki sta naju posebno pa mene spoštovala, ter sprejela v ZDU Slov. goric. Zelo sem ponosen, da sem spoznal v mojem rojstnem kraju, v Slovenskih goricah družino Frenki Padovnika, v ZDU Slovenskih goricah pa Toneta Kolmana in Ivana Černčeca, ki mi bodo ostali v lepem spominu. Prisrčna hvala in mnogo, mnogo sreče vsem, ki ste naju spoštovali, bili odkriti in z nama prijazni. Še enkrat prisrčna hvala in mnogo sreče. Vaša upokojenca Leopoldine Zvonar in Franc Pučko 8 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

9 DRUŠTVA Da bomo kvalitetno živeli je medsebojno druženje starejših zelo pomembno SREČEN SEM, KADAR SEM S PRIJATELJI IN NISEM SAM Vsako življenjsko obdobje lahko živimo kvalitetno, samo volja in želja morata biti v nas, pravijo strokovnjaki. Kvalitetno namreč živimo takrat, ko se zavedamo svojega življenja in skrbimo zanj. Marsikdo pa na to pozabi in se prekomerno razdaja. To je še posebej značilno za ženske v zreli dobi, ko le-te skrbijo za otroke, vnuke, gospodinjstvo, vrt, nekatere še celo za službo. Običajno je to kar dolgo obdobje, ko si ne vzamemo časa za sebe in se ponavadi tolažimo, da bomo potem, ko bomo v pokoju, živeli bolj lagodno in uživali. Starost lahko s seboj prinese tako osamljenost, pešanje zdravja in strah pred prihodnostjo, kot tudi izgubo najbližjih ter pomanjkanje izziva in priložnosti za nadaljnji osebnostni razvoj. Lahko pa je tudi lepa, polna novih nalog, ki človeku omogočajo zadovoljstvo. Res je, ne smemo ostati doma, sami za zapečkom, nezadovoljni, naveličani z nekim občutkom krivde, ali neizpolnjenimi željami iz preteklosti. To še posebej velja za čas, ko se človek upokoji, ko nima več službenih obveznosti, ko se otroci odselijo in ni več vsakodnevnih skrbi zanje. Takrat starejši običajno ostanejo sami, ali s partnerjem, vendar se je potrebno na novo nastalo situacijo privaditi in ne pozabiti, oziroma zanemariti svojega telesa in duše. Za kvalitetno življenje v starosti je potrebno poskrbeti tudi za svoje fizično kondicijo. Tako naj bi starejši človek zahajal v naravo, se sprehajal, telovadil, kolesaril oziroma počel to, kar ima rad. Osvajal in spoznaval naj bi svojo bližnjo okolico in če zdravje dopušča tudi daljno okolico. Skratka - počel bi naj vse to, česar v življenju prej ni mogel, ker ni bilo časa oziroma priložnosti. Da bi bila pozna leta čim lepša, si prizadevajo tudi društva upokojencev, ki se povezujejo v Zvezo društev upokojencev Slovenskih goric, ki izvajajo in širijo program rekreativne dejavnosti (pohodništvo, kolesarjenje, telovadbo, plavanje in drugo). Starejši ljudje radi spoznavajo kulturne in zgodovinske znamenitosti Slovenije, pa tudi kraje onstran državnih meja, zato se organizirajo izleti, romanja in družabna srečanja kot ena od najbolj množičnih dejavnosti. Teh je v mesecu septembru, mesecu, ki naznanja koledarsko jesen, polno lepot in darov, na našem območju, bilo kar nekaj. Tako so Društva upokojencev Sveta Ana, Sveti Jurij in Sveta Trojica organizirala za svoje člane krajše izlete in družabna srečanja v naravi. Lepa udeležba, dobro razpoloženje, prijaznost ljudi so pokazale, da so se upokojenci pripravljeni vključevati v družabno življenje in na posamezna interesna področja. V krogu prijateljev, znancev in bivših sošolcev so bile povedane nekatere izkušnje in modrosti, obnovljeni so spomini s tistimi, ki želijo poslušati in jim je to v veselje. Pridobil se je nov krog prijateljev in znancev. V splošni razpravi, smehu in dobrem razpoloženju se je ugotovilo, da se je vredno družiti in biti v družbi enako čutečih in ljudi z enakimi mladostnimi spomini, izkušnjami in željami. Spomini in spominjanja! Drage upokojenke in upokojenci! S takimi oblikami dela naših društev upokojencev se ustvarjajo pogoji za smiselno in kvalitetno življenje starejših ljudi na področju medčloveških odnosov, ustvarjajo se pogoji za kvalitetno življenje. Vsakdo mora najti nekaj zase. Če nam bo dolgčas, smo krivi sami. Sami smo krivi, če tega ne vidimo, če ne uživamo v tem in se pri tem ne zabavamo. Ob srečanju s prijatelji sem tudi sam ugotovil, da si starost in življenje v njem krojimo sami, zato odprimo oči, srca in duše in zadihajmo s prijatelji s polnimi pljuči. Naša društva upokojencev in njihovi predsedniki ter člani upravnih odborov organizirajo srečanje za nas, zato uživajte v njihovih prizadevanjih tudi vi! Ivan Černčec GASILCI IZ VOLIČINE PRAZNOVALI 70-LETNICO PROSTOVOLJNEGA DELA 23. septembra 2006 na dan gasilcev gasilske zveze Lenart in 70. letnice prostovoljnega gasilskega društva Voličina je tamkajšnjo PGD slovesno obeležilo ta sedemdeseti jubilej. Ob tej priložnosti so predali v svojo funkcijo novo orodno gasilsko vozilo GUM-1-Citroen Jumper in v celoti prenovljeni gasilski dom. Tako celotna investicija društva v tem jubilejnem letu znaša ,00 SIT. Od tega je prispevala Občina Lenart ,00 SIT. Ostala finančna sredstva so bila zbrana iz prostovoljnih denarnih sredstev kot so botri, sponzorji in drugi donatorji. Zahvala v tej smeri je bila dana vsem tistim, ki so kakorkoli podpirali 70-letno delovanje PGD Voličina. Na zaključku se je predsednik PGD Voličina Stanko Šteinbaer skupaj z gasilci PGD Voličina zahvalil vsem za solidarno naklonjenost, hkrati pa si želijo take pomoči tudi v prihodnje. Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič 30. oktober DOMAČE NOVICE

10 DRUŠTVA AKCIJA»DROBTINICA«LETOS ŽE TRETJIČ Humanitarna akcija»drobtinica«je potekala ob Svetovnem dnevu hrane v soboto, v Lenartu, na Sveti Ani in v Benediktu. Območno združenje Rdečega križa Lenart se je v okviru ostalih Območnih združenj Rdečega križa Slovenije vključil v akcijo Drobtinica. Zbirali smo sredstva za malice in kosila v šoli socialno ogroženih otrok. Sredstva smo pridobili s prodajo podarjenega kruha, jabolk in z donatorskimi prispevki. Kruh so podarili: Pekarna Kruh-Pecivo Maribor, Pekarna Petovar Branko Lenart, Pekarna RŽ Fekonja Mirjana, Pekarna ŽITO Maribor, Spar Supermarket Lenart in Pekarna Šijanec iz Benedikta. S podarjenimi jabolki, pridelovalcev Čeh iz Selc, Sadjarstva Lenart, PAF in PITUS smo mimoidočim simbolično animirali zdravo prehrano. Pri tem smo hkrati obeležili svetovni dan lakote in revščine ob spoznanju, da je ta na določenih predelih sveta zastrašujoča in nerazumljiva, če pomislimo, da se ljudje v bogatih državah ukvarjajo z mnogoterimi načini zmanjševanja telesne teže in ohranjanja zdravega načina življenja. Ob akciji smo pridobili prostovoljne prispevke občanov in donatorska sredstva podjetij iz našega območja: Prevent Halog, TBP, OBČINA Lenart, občina Cerkvenjak, Letnik Saubermacher, Letra, N&N, Sabina Markoli, Ida Hafner, Interles, ki se jim še prav posebej zahvaljujemo. Izkazali so se tudi domači pridelovalci olj in medu, in sicer s podarjenimi izdelki, in sicer: Miran Kolarič, Roman Moleh, Jože Vakaj in Miran Vrbnjak, vsi iz občine Sv. Ana. Izkupiček DROBTINICE, ki je letos potekala že tretjič, smo v celoti namenili za kosila in malice šoloobveznih otrok iz socialno šibkih družin iz območij Lenarta, Benedikta, Cerkvenjaka in Sv. Ane. Humanost in pripravljenost podariti delček svojega, drugemu, ki to potrebuje, tokrat ni zatajila, zato še enkrat hvala vsem v našem imenu in v imenu otrok za izkazano radodarnost. PODPISANA LISTINA O PRIJATELJSTVU IN SODELOVANJU DAJE DOBRE REZULTATE Pred dvema letoma sta vodstvi DRUŠTEV UPOKOJENCEV SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH IN ROGOZNICA PRI PTUJU podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju. Takratna vnema, predanost delovanju starejših na področju kulturne dejavnosti je bil razlog in osnova za tesnejše sodelovanje. Res je, takrat so se srečali ljudje z življenjskimi izkušnjami, spoznanji in modrostjo, ljudje seznanjeni z običaji in načinom življenja, ki ga je zaznamovala preteklost in, ki pomembno vpliva na sedanjost in bodočnost ljudi, ki so dočakali oziroma zaslužili upokojitev. Imena kot so: gospod Feliks BAGER, gospod Janko MLAKAR, gospod Stanko MENONI, gospa Marica KLOBUČAR, gospod Frenki PADOVNIK, gospa Francka ŠTEFANEC in še mnoga druga bodo ostala zapisana v kroniki društva kot imena funkcionarjev, ki so se zavedali svojega poslanstva in dragocenosti ljudi, s katerimi živijo na svojih lokalnih območjih. Za mnoge starejše, ki so to sodelovanje spremljali, doživljali, je to bilo obenem tudi vabilo in priložnost, da so odprli vrata iz občutka osamljenosti v prijetno druženje, v druščini sebi enakih, ali vsaj bližnjih. Zastavljen cilj po opredelitvi podpisane listine je nakazoval medsebojno spoznavanje, druženje, razvedrilo, sprostitev, zadovoljevanje kulturnih potreb in ostalega, ki povezuje starejše generacije, se je pričelo uresničevati. Medsebojna izmenjava kulturnih skupin na posameznih prireditvah, udeležba posameznih skupin na rekreacijskih srečanjih, reševanje in dogovarjanje članov upravnih odborov o aktualnih nalogah je dovolj utemeljen razlog za ocene dobro in iskanje odgovora kako naprej. Pridni aktivisti s predsednikom OORK Sv. ANA Martinom Kocbekom ob stojnici s kruhom Obe vodstvi društev se zavedata, da je potrebno svojim članom ponuditi vsebino in oblike dela, s katerimi bodo lahko obogatili ta čas zrelosti, starosti in da bo vsakdo našel nekaj zase. Prisluhniti je potrebno ljudem, ki nas obkrožajo, njihovim željam in jih z organizirano obliko in vsebino izpolniti. Tako si bomo pridobili nov krog prijateljev in znancev. Vredno se je družiti in biti v družbi enako čutečih ljudi. So spoznanja, ki jih ne bomo zanemarili, sta poudarila oba predsednika društev na nedavnem srečanju upravnih odborov obeh društev v Sveti Trojici. Tega ne počenjamo zaradi nas samih. To moramo ohraniti, tudi zaradi tistih, ki še delajo. Njim je treba pokazati, kaj jih čaka, zakaj morajo še delati, čemu je lahko čakati na upokojitev, se je veseliti in se nanjo pripravljati počasi. Skladno z navedenim se prepleta vizija našega bodočega dela sta poudarila gospa Marica Klobučar in gospod Janko Mlakar. Zdaj se veselimo in uživajmo v vsem, kar nam ta čas prinaša in daje. Uživajte z njima tudi vi! Ivan Černčec V NAŠEM KRAJU JE LEPO ŽIVET Ob akciji so se srečali stari znanci, ki se že nekaj časa niso videli in izmenjali svoja doživetja (pred blagovnico v Lenartu ) Tako lepo je živet Na tem svet, Čeprav se nam ta Svet včasih zdi Siv in pust planet. Vem, da življenje drami Najboljše v meni, Čudovito je živeti Na tem prelepem sveti. Živim v prelepem kraju sredi gozdov, Travnikov polnih cvetočih rož, Na oknih hiše čudovite rože, Ki krasijo naš mali dom. Prelep je naš kraj! Sveta Trojica, Na griču kjer farna cerkev stoji, Pod njo pa jezero se v soncu blešči. Zdenka Slaček 10 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

11 Peter Šuput, dr. med. sodi med najboljše slovenske pediatre V SLOVENSKIH GORICAH OTROCI ŽIVIJO ZDRAVO Novo visoko priznanje za uglednega lenarškega otroškega zdravnika; Pomembno je kako se otroci prehranjujejo Ko je Združenje pediatrov Slovenije, pred dnevi, na svojem 4. kongresu kongresu v Rogaški Slatini podeljevalo svoja najvišja priznanja in nagrade, je med nagrajenci, pravzaprav prejemniki Ambrožičevega priznanja bil tudi Peter Šuput, dr. med. specialist pediater iz Otroškega dispanzerja ZD Lenart. Vsekakor to ni nobeno presenečanje, saj je dr. Šuput v skoraj štirideset let svoje zdravniške kariere prejel mnoga visoka priznanja, med katerimi so mnoga izjemno pomembna, ki potrjujejo, da gre za zelo cenjenega in spoštovanega otroškega zdravnika. Kljub vsemu pa mu je tokratno priznanje iz Rogaške Slatine še posebej pri srcu. Vsekakor sem zadovoljen, saj je vsako priznanje pomembno. Vesel sem vsakega priznanja, ko pa ti ga podelijo stanovski kolegi je to še bolj odmevno. To pomeni, da ti kolegi priznajo, da si svoje delo vrsto let dobro opravljal. Sedaj se, po skoraj štiridesetih letih bliža konec delovne kariere in to je ena izmed nagrad za narejeno. Pediatrična sekcija mi je izkazala veliko priznanje za uspešno delo in sem torej nadvse vesel. Vsako jutro, ko sem se odpravljal v službo sem z veseljem pričakoval, da bom v zadovoljstvo majhnih bolnikov in njihovih staršev oz. skrbnikov, svoje delo opravil dobro. In kot kaže mi je to tudi uspelo, saj so otroci večinoma bila veseli, nasmejani. Tudi, ko sem moral otroka temeljito z vsemi čuti pregledati, da bi ugotovil pravo diagnozo, ter predpisal zdravila ali ga občasno poslal tudi na zdravljenje v bolnišnico, nam je razlagal skromni, a priljubljeni 66 letni otroški zdravnik iz Lenarta. Vse svoje življenje je dr. Šuput zaposlen v ZD Lenart, kjer je najprej, skoraj 15 let delal kot zdravnik splošne prakse, leta 1982 pa se mu je izpolnila dolgoletna želja, da sem uspešno opravil specializacijo in postal specialist pediater. Sedaj ga že mnogi sprašujejo, kdaj se bo upokojil. Sam se še vedno dobro počutim in mislim, da bom delal še eno leto, potem pa se bom poslovil od moje velike ljubezni, torej od otrok, ki sem jim se vedno skušal posvečati z vso ljubeznijo in strokovnim znanjem. Lahko se zgodi, da bom odšel že prej ali kakšen mesec pozneje in potem se bom nekoliko več posvetil vnukoma, 13-letni Špeli in 10-letnem Mikiju, s katerimi se še posebej rad družim. Več bo tudi časa za plavanje, saj se pogosto odpeljem v Radence, kjer se izjemno počutim, nam je razlagal oče hčere Nine, sicer Špeline in Mikijeve mame, ter sina Bogdana, ki še nima naraščaja. In kot se za dobrega zdravnika spodobi, tudi Peter Šuput, dr. med. najraje govori o zdravju ljudi, v svojem primeru otrok. Sam ima veliko izkušenj, saj je skoraj 40 let zdravnik na istem območju, in prav nič mu ni tuje. Mislim, da je zdravstveno stanje otrok na našem območju vedno boljše. Prihajajo mlade generacije mamic, ki so vedno bolj izobražene in čedalje lepše skrbijo za otroke. Ti so vedno bolj negovani in hitro prihajajo zdravniku ko je to potrebno. To pa je zelo pomembno, še zlasti do prvega leta starosti. Dojenčke zdraviti brez zdravnika nikakor ni priporočljivo. Pozneje pa, ko se imunski sistem nekoliko spremeni, potem je možna pomoč tudi na daljavo. Sploh naši otroci niso nič več bolni, kot denimo v Mariboru ali kakšnega drugega večjega centra. Še več; Naši otroci živijo na podeželju, kjer je ozračje in okolje bolj zdravo kot v velikih urbanih mestih. Sploh otroci tukaj živijo v boljših pogojih in so zato bolj zdravi. Res je sicer, da obstajajo tudi izjeme in tudi pri nas nismo imuni na določeno zanemarjanje ali zlorabo otrok. Na srečo pa so to izjemno redki primeri. Pa še to naša patronažna in socialna služba hitro odkrijejo in ustrezno ukrepajo. Dobro se dela tudi v vrtcih in šolah, kjer se morebitne negativne pojave hitro odkrijejo. Naš sogovornik, poleg pregledov in zdravljenja otrok, vedno skuša pomagati tudi z nasveti, med katere sodi tudi prehrana otrok. Naš stroka zmeraj priporoča eno čisto normalno prehrano otrok, predvsem brez konzervansov. Predvsem za dojenčke in tudi predšolske otroke je potrebna čimbolj pestra ponudba hrane. Najboljše je, če sploh ne ponujamo hitro prehrano, konzerve in podobne reči. Čeprav različno hrano ponujajo tudi v lekarnah, sem prepričan, da je boljše, če se mamice nekoliko potrudijo in svojemu otroku pripravijo svežo hrano. Izjema naj bi bila samo v primeru, da potuje familija kam na izlet ali na dopust in na potovanju pač ni možno ponuditi sveže pripravljeno hrano. V nasprotnem naj bo vedno sveže sadje, zelenjava in vsi drugi artikli. To je za odraščajoče otroke zelo pomembno in koristno, saj potrebujejo naravne vitamine, minerale in vse drugo, kar najdemo samo v kompletni prehrani. Ni dobra tudi nobena dieta ali morebiti vegetarijanska prehrana, kjer otrok ne dobi vsega kar njegov organizem potrebuje, nam je še zatrdil letošnji prejemnik Ambrožičevega priznanja (prvi slovenski pediater), Peter Šuput, dr. med. specialist pediater v otroškem dispanzerju ZD Lenart v Slovenskih goricah. Besedilo in foto: Oste Bakal LJUDJE Peter Hojnik je zaigral autarja Tisti malo starejši se še spominjajo časov, ko so zoreče grozdje v vinogradih varovali autarji. Tako so rekli stražarjem, ki so v času zorenja grozdja hodili po vinogradih gospodarja in ga varovali pred tatovi. Opremljeni so bili z autarsko palico, na katero so se opirali in»strašili«tatove. Na vrhu palice so imeli pritrjeno rezilo, ki je zbujalo poseben strah. Danes autarov ni več. Mi smo se srečali z njim na nedavni trgatvi Johanezove trte v Cerkvenjaku. Tam je autarja poosebljal Peter Hojnik iz Cogetinec, sicer upokojeni avtobusni šofer. Tam smo ga povprašali, kako to, da se je na trgatvi pojavil v vlogi avtarja?»na trgatev me je povabil predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak Ivan Janez Pučko. Ponudil sem mu, da se na trgatvi pojavim v opremi autarja. Nad mojo idejo je bil navdušen. Ker sem malo starejši se še spominjam autarjev, ki so varovali večje gospodarjeve vinograde. Kot otrok sem se ga zelo bal, saj je s svojo opremo, včasih so imeli tudi puške, zbujal strah tistih, ki bi si želeli odtrgati kak grozd žlahtne trte. Moram reči, da so varovali le vinograde, posajene z žlahtno trto, mi smo rekli z amerikanarom.«besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER Peter Šuput, dr. med. specialist pediater med delom Peter Hojnik iz Cogetinec v vlogi autarja Lenart v Slovenskih goricah Martin Bezgovšek dekan naslednjih pet let Na območju Nadškofije Maribor deluje 26 dekanij. Število župnij, ki so vključene v posamezno dekanijo vse Nadškofije Maribor, je dokaj različno. Najmanj so v eno dekanijo vključene 4 župnije, največ pa 23. Nedavno tega je vsem dekanom in prodekanom mariborske Nadškofije potekel petletni mandat. Tako je ta mandat potekel tudi v dekaniji Lenart v Slovenskih goricah tukajšnjemu dosedanjemu dekanu Martinu Bezgovšku in prodekanu Jožetu Rajnerju. V Dekaniji Lenart deluje v župnijah Benedikt, Lenart, Marija Snežna, Negova, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveti Anton v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Bolfenk (Trnovska vas) Sveti Rupert (Voličina), 13 duhovnikov. Ti so iz med sebe ponovno izvolili za naslednjih pet let za dekana Martina Bezgovška, župnika iz Lenarta. Za prodekana pa je bil imenovan Alojzij Antolič, župnik v Svetem Juriju v Slovenskih goricah. Franci Klemenčič 30. oktober DOMAČE NOVICE

12 LJUDJE Brez nje bi bilo življenje na Ščavnici bolj revno MARICI SIRNIK PRIZNANJE OBČINE GORNJA RADGONA V občini Gornja Radgona, enako kot pri enakomernem razvoju mesta in podeželja, torej vseh območij in krajev v občini, enake možnosti imajo tudi vsi občani, ne glede na to kje živijo in kaj v življenju počnejo. Če so na svojem področju delovanja uspešni pa jim ob občinskem prazniku podelijo tudi ustrezna priznanja. In tako je bilo tudi ob letošnjem, 11. občinskem prazniku občine Gornja Radgona, ko so priznanja prejeli: pedagoginja in kulturna ustvarjalka, potem gospodarstvenik, pa podjetnik in na koncu kmetovalka, društvena aktivistka in kulturna ustvarjalka na svojem področju. Bronasti grb občine Gornja Radgona je namreč letos prejela Marica Sirnik iz Spodnje Ščavnice, sicer uspešna in zagnana kulturnica ter aktivistka v društvu kmečkih žena in deklet. Svojo pevsko pot je začela v letu Od vsega začetka je prepevala v Ženskem pevskem zboru v okviru Kulturnega društva kmečkih žensk Gornja Radgona. Bila je tudi med ustanoviteljicami omenjenega društva, več let aktivna predsednica društva ter gonilna sila pevskega zbora. Z njeno požrtvovalnostjo in trudom je zbor dosegel že veliko uspehov. Vsako leto sodeluje na območni reviji pevskih zborov na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Vsako leto nastopa zbor tudi na Dnevu žetve na Spodnji Ščavnici, katerega glavna organizatorka je dolga leta tudi Marica Sirnik. Največ zaslug ima tudi za snemanje samostojne kasete in zgoščenke... Ob tem so nenadomestljive domače kulinarične dobrote Marice Sirnik, in zanesljivo drži ugotovitev znanca p r i s o t n e g a, k o j e radgonski župan Anton Kampuš podeljeval priznanja, da bi kulturno in društveno življenje na Spodnji Ščavnici brez Marice Sirnik, bilo bolj revno. SKLENJENA JE ŽIVLJENJSKA POT KARLA ŠENEKAR ( ) Besedilo in foto: O.B. Predaja priznanja Marici Sirnik Bil je 1.september 2006, ko smo se v Sveti Trojici v Slov.goricah spoštljivo in množično poslovili od priljubljenega občana Karla Šenekar iz Slovenske ulice 5 v Sveti Trojici. Kadar se človekova pot sklene v njegovi ustvarjalnosti, njegovih zmožnosti, neizpolnjenih načrtih, v pričakovanju življenjskih obetov smo pretreseni toliko bolj. Znal je in vedel kako vzpostaviti neposreden stik z ljudmi. Ni skrival, da je zadovoljen, če je zadostil svojemu poslanstvu. Z ženo Lenčko sta svojim petim otrokom dala dobro popotnico za njihovo uspešno življenje. Njegova delovna opravila so bila s traktorjem, avtobusom, tovornjakom, veliko pa tudi s kombijem. Pri Šenekarjevih je bila in je pripravljenost organizirati večere za domačimi običaji, delovati v društvih in organizacijah prostovoljno. Karl je deloval v PGD, KUD, TD, KORK Sv.Trojica. Njegova ljubezen je bilo tudi zborovsko petje, nazadnje je pel v obrtniškem zboru v Lenartu. Spoštoval in negoval je vinsko trto, na zdravje rad ponudil in spili smo rujnega. Rad je poslušal glas klopotcev, posebno lastnega in tega, ki ga je postavilo vinogradniško društvo Sv.Trojica, kjer je bil tudi aktiven. Odlikovala ga je pokončnost, preprostost, čut do sočloveka. Bo že držalo, če si preveč iščemo utehe in zadoščenje v delu, ni časa misliti na bolezen. Nekje v tebi je bol bila a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Tvoja priznanja, zahvale, plakete so sedaj spomin. Karl naj ti da domača zemlja s katero si bil vse življenje z dušo in srcem tesno povezan miren počitek. Hvala ti. Slavko Štefanec Visoko priznanje za predsednika OOZ Gornja Radgona ZLATI GRB ZA VLADA ROJKA Tako kot vsako leto v začetku oktobra, so v radgonski občini, ob občinskem prazniku, tudi letos podelili občinska priznanja. In drugo najvišje priznanje - Zlati grb občine Gornja Radgona je prejel priznani podjetnik Vlado Rojko iz Negove, ki se samostojnim prevozništvom ukvarja že od leta Takrat je imel samo manjši kamion znamke Zastava, danes pa ima zaposlenih 27 ljudi, ki med drugim upravljajo z 21 sodobnih tovornih vozil. Vztrajnost in izkušnje, ki jih je nabiral kot vodja težkega voznega parka v nekdanji Avtoradgoni sta rodila uspehe in počasi je začel kupovati nova vozila, zaposlovati nove delavce in iskati nova tržišča. Velika prelomnica za njegovo podjetje je leto 2004, ko so svoje poslovne prostore predelili na novo lokacijo, v obrtno industrijsko cono Mele, kjer je tudi zgrajeno prvo ekološko parkirišče za tovorna vozila v občini Gornja Radgona. Vsa Rojkova vozila so danes opremljena po normah Evro, kar pomeni, da izredno malo onesnažujejo okolje. Štiri mandate je poslanec skupščine Območne obrtne zbornice Gornja Radgona in predsednik organizacijsko kadrovske komisije. V lanskem letu je prevzel vodenje sekcije prevoznikov, od letošnjega maja, po smrti predsednika Tomaža Dreslerja, pa tudi vodenje radgonske obrtne zbornice. Za vse mu je zasluženo pripadlo visoko občinsko priznanje, ki mu ga je z velikim zadovoljstvom izročil nekdanji stanovski kolega, ravno tako uspešni podjetnik, danes pa tudi uspešni župan Gornje Radgone Anton Kampuš. Sicer pa, ko gre za transport, zlasti tisti z težkimi tovornjaki, sodi Gornja Radgona med slovenska območja z dolgoletno in uspešno tradicijo, še zlasti pa je bila znana nekdanja Avtoradgona, čigavo poslanstvo je potem nekaj časa v miniaturi nadaljeval AR-avto. Glede tradicije pa to niti ne preseneča, če vemo, da je na območju Gornje Radgone in tudi celega Pomurja, bila razvita tudi industrija, kmetijstvo in druge branže, tako da je bilo veliko reči za transportiranje tako po Sloveniji, kot nekdanji skupni SFRJ in povsod drugam po Evropi. Žal pa že kakšno leto pred osamosvojitvijo Slovenije so se na takratnem trgu začele večje težave, ki so močno zamajale takratne paradne konje gospodarstva v pomurski regiji. Med njimi pa tudi radgonsko Avtoradgono. Takrat so mnogi seveda še vedno upali, da se bodo razmere popravile, a kasnejši dogodki so pokazali, da so podjetja, ki so bila uspešna in so zadostovala na jugoslovanskemu trgu, prevelika za majhno Slovenijo. Prišlo je do mnogih stečajev, likvidacij, poravnav, in zato se je bilo potrebno znajti kakor je kdo vedel in znal. In Vlado Rojko je bil med tistimi, ki so zaslutili, da v teh propadajočih podjetjih iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih, ni več perspektive. Zato se je po 23 letih dela na Avtoradgoni, pred dobrimi 17 leti odločil za samostojno pot. Nabavil si je manjši kamion»zastava«in z njim začel prevažati vse, kar so mu stranke naročile.»dejansko mi sta mi sprva veliko pomagala znanje in izkušnje, ki sem si jih pridobil v Avtoradgoni, potem pa se je Slovenija osamosvojila in pravi problemi so se šele začeli. Zaradi slovenske majhnosti, smo bili prisiljeni iskati druge trge. V tujini pa smo se spopadli z močno mednarodno konkurenco in samo tisti, ki smo se znali prilagajati evropskim zahtevam, smo preživeli. Vedeti moramo namreč, da v Pomurju ni ostala niti ena večja firma, to pa nas je prisililo, da iščemo delo drugod po Sloveniji in predvsem v tujini«, se spominja Vlado Rojko. Vztrajnost in izkušnje, ki si jih je dolga leta nabiral kot vodja težkega voznega parka v Avtoradgoni, sta rodila uspehe in počasi je začel kupovati nova vozila, zaposlovati dodatne delavce in seveda iskati nova tržišča. Tako»Transpor t Rojko«danes zaposluje 27 ljudi in ima 21 tovornih vozil, ki sodijo med najsodobnejše ekološke tovornjake Euro 2 in Euro 3, posluje pa po vsej zahodni Evropi in Angliji. Pravzaprav bi lahko poslovanje še razširil, a ga pri tem omejuje država z dovolilnicami in EKO točkami.»v letu 2002 smo nabavili tri nove avtomobile po normah EVRO-3, vsa ostala vozila pa imajo normo EVRO-2, kar pomeni, da izredno malo onesnažujemo okolje. Pozneje smo dobili še eno vozilo po normah EVRO-3, kar pomeni, da smo sedaj opremljeni z veliko vozili po najstrožjih evropskih normah in najnovejšo tehnologijo, ki ima tudi najmanjšo emisijo škodljivih plinov v okolje«, nam je povedal Vlado Rojko, ki je zelo vesel, da je v njegovem podjetju vseskozi zraven tudi hčerka Mateja, pred časom pa se jim je pridružil tudi sin Gregor, ki bo nadaljeval tradicijo prevozništa v družini Rojko. Sam Vlado se sicer počasi odpravlja v pokoj, a ko se bo za to odločil bo gotovo imel doslednega naslednika, sam pa bo imeli veliko drugih aktivnosti, bodisi med lovci, gasilci, v turističnem društvu, krajevni skupnosti Negova ipd, kjer stalno živi z družino... Besedilo in foto: Oste Bakal 12 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

13 TRGATVE Prva trgatev potomke 400 letne trte v Cerkvenjaku Trta je posajena zato, da se ob njej družimo in poveselimo Tako je ob nagovoru ob prvi trgatvi potomke mariborske trte iz Lenta, Johanezove trte v Cerkvenjaku, ki jo je pred dvema in pol letoma posadilo Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak, v pozdravnem nagovoru povedal župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. Slovesno trgatev je društvo pripravilo na prekrasno sončno nedeljo, 8. oktobra. Udeležence trgatve, teh pa ni bilo malo, saj je trgatev potekala po drugi nedeljski maši, je prvi pozdravil predsednik društva Ivan Janez Pučko, ki je dejal, da je vesel, da se je te njihove prve trgatve udeležilo toliko obiskovalcev, med njimi so bili tudi številni gostje. O pomenu prireditve in zasaditve trte v Cerkvenjaku je spregovoril tudi župan Jože Kraner. Med drugim je dejal, da je vesel, ko so na taki lokacijo skupaj z Društvom vinogradnikov in ljubiteljev vina, posadili trto. Posadili smo jo zato, da bi se ob njej družili in veseli. To nam je tudi uspelo, saj smo ob njej doživeli že mnoga lepa druženja in srečanja. Obiskovalce je nagovoril tudi viničar mariborske 400 letne trte, ki je v Cerkvenjak prinesel cepljenko potomko mariborske trte, mag. Tone Zafošnik. Kot je dejal, so lahko Cerkvenjačani ponosni, da jim trta tako lepo uspeva. So med 70 kraji v Sloveniji, kjer raste potomka najstarejše trte na svetu. Vesel je, da jo imajo zasajeno tudi v Argentini, Avstraliji, na Japonskem, od letos pa tudi v Franciji, v Strasbourgu, v vinski deželi. Ko je ob saditvi trte v Franciji, pesnik v francoščini deklamiral Prešernovo pesem Zdravljico, so se mag. Tonetu Zafošniku, orosile oči. Zahvalil se je tudi predsedniku društva, ki je obenem viničar in skrbnik trte, Ivanu Janezu Pučku, ter županu Jožetu Kranerju gospodarju Trte, ki sta zanjo lepo skrbela, kar je videti v njeni zdravi rasti in razvoju. Trta je letos prvič rodila, pridelek, rodila je 7 grozdov, teža grozdja je bila 1,05 kg, so potrgali predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak Ivan Janez Pučko, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in mariborski viničar, ki je Cerkvenjaško trto posadil, mag. Tone Zafošnik. Grozdja letos niso namenili za mošt, temveč so ga ponudili vsem obiskovalcev prireditve, ki so lahko prvič poskusili jagodo Cerkvenjaške Johanezove trte. To ime so ji dali po svetniku, kateremu je posvečena kapela, ki stoji pod posajeno trto. Trgatvi so sledili še drugi gostje, med njimi dva Viteza vina slovenskega viteškega reda, poslanec mag. Janez Kramberger in predsednik društva vinogradnikov Lenart, Franc Kovačič. Trgatev je vseskozi spremljal varuh grozdja na trti, autar, ki ga je poosebljal, v autarski opravi, v rokah je imel atuarsko palico, na rami pa dvocevno (leseno) lovsko puško, Peter Hojnik iz Cogetinec. Po obrani trti, katere trgatev je potekala ob lepem kulturnem programu, v njem so sodelovali Moški pevski zbor iz Selnice ob Dravi, hramonikarja Marko Breznik in Robi Majerič ter Pihalni orkester Mol iz Lenarta, ob tem pa je v rahlem vetru pel tudi od društva ob trti postavljeni klopotec, so organizatorji vse navzoče povabili v gasilski dom, kjer so jih pogostili z bogračem in vinom članov Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak. Nadvse prijetne prireditve, ki potekala po drugi nedeljski maši, se je udeležilo veliko obiskovalcev, ki so z aplavzi pozdravili prvi rod trte in trgače. Lahko bi rekli, da se je tudi tokrat uresničila županova ideja ob zasaditvi, da je trta kraj kjer se bodo ljudje družili in veselili. Tisti, ki smo sledili zanimivo trgatvi, lahko rečemo, da se so. Zadovoljen je bil tudi predsednik društva Ivan Janez Pučko, ki je iz rok župana Jožeta Kranerja prejel listino, s katero je uradno imenovan za Cerkvenjaškega viničarja, viničarja Johanezove trte. Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER Prvi grozd z Johanezove trte v Cerkvenjaku je utrgal predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina,ivan Janez Pučko V Slovenskih goricah, Prekmurju in Prlekiji je trgatev že od nekoč pravi praznik GOSPODAR MORA V VSAKEM TRENUTKU VEDETI, KOLIKO GROZDJA JE V KLETI Spet se čedalje bolj vračajo stari običaji in navade za čas trgatve; Pri podjetniku Fišrtu je trgalo skoraj 100 ljudi, ki so pojedli več 10 kilogramov hrane in popili nad 100 litrov vina in še enkrat več drugih pijač Minuli konec tedna, drugi v letošnjem oktobru, se je v veliki večini tudi v vinorodni deželi Podravje, končala trgatev vinskega letnika In poleg tradicionalnih kolin, ki je na kmetijah v severovzhodnem delu Slovenije, praktično celodnevni družinski praznik, je trgatev gotovo najpomembnejši kmečki praznik na območju Slovenskih goric, Prlekije in Prekmurju. Ohranilo se je namreč mnenja, da»gospodar velja toliko, kolikor ga v klet pospravi«, in zato vsak vinogradnik, ki da kaj nase, skuša delati skozi vse leto tako, da bi letina bila kar se da uspešna. In vrhunec celoletnega truda prihaja v teh jesenskih dneh, ko je potrebno pridelek v vinogradu pospraviti v klet. Zaradi tega se vinogradniki še posebej skrbno pripravljajo za trgatev, v tem času pa ima bistveno več dela vinogradnikova gospodinja, kajti že od nekoč veljajo v omenjenem delu države»pravila«, kaj je vse treba pripraviti in ponuditi beračem. Z manjšimi»spremembami in dopolnitvami«so se ti običaji in navade ohranjajo tudi danes, ob tem pa je vedno več vračanja na čim starejše običaje, zato pa nihče niti ne razmišlja o strojni trgatvi. In takšno trgatev po tradicionalnem starem običaju, sta minulo lepo in sončno nedeljo, pripravila mlada vinogradnika Irena in Darko Firšt, ki imata vinograde in klet v osrčju kapelskih goric v Kobilščaku, nekaj vinogradov pa je tudi ob Darkovi domačiji v bližnjih Črešnjevcih. Z najbližjimi svojci ter sinoma Matevžem in Matjažem, sta gostila še nad 80 beračev iz širšega območja Slovenije, večinoma s mislinjskega dela Koroške, kjer nimajo veliko grozdja. celotni obred pa je potekal po starih običajih in nedvomno je to bila prava atrakcija, kamor bi kazalo popeljati tudi turiste iz okoliških zdravilišč ter tudi od drugod. Vse skupaj pa je bilo zanimivo za mnoge goste in berače iz drugih delov Slovenije, ki so prijatelji Firštovih preko konjeništva, gasilstva in podobno. Ob vseh obrednih navadah pa so Firštovi pri trgatvi uporabili tudi konje, katere ljubiteljsko redijo. Posebnost pa je bila tudi v tem, da so prav vsi prisotni vedeli kaj je dolžnost vsakega posameznika. In vse skupaj potekalo po starih običajih in navadah, ki veljajo za to območje že priprave na trgatev so trajale vsaj teden dni, vse skupaj pa se je začne ob 8. uri, kajti prej je večinoma rosa in je v vinogradu mokro, tako da bi imeli berači premočeno obutev ter se čez dan ne bi dobro počutili. Vsi berači, putarji in prešarji so se takrat zbrali pri virtu - torej vinogradnikovi hiši, kjer je bil obvezen aperitiv - šlo je za domačo slivovko, borovničevec, jegermaister ali hruškovec. Včasih je zjutraj bila tudi domača pogača kvasenica ali pa orehova potica, pozneje pa se je večinoma ustalila navada, da se že pred začetkom trgatve pripravi pravi zajtrk, in sicer je to kisla štajerska juha z ajdovimi ali koruznimi žganci (Pri Firštovih so se tokrat zadovoljili s prekajenimi domačimi klobasami ter hrenovkami za otroke). Po zajtrku pa virt naredi razpored dela, oz. določi berače, putarje in prešarje, tako da se vse skupaj lahko začne. Začetek dela je na beračih, ki se postavijo v vinogradu v vrste, tako da sta po dva berača v eni vrsti. Začetni krst je tokrat opravil Darkov oče Franjo, in potem ko sta oče in sin nazdravila, so lahko začeli trgati tudi ostali. Pütarji si morajo v tem času vrezati svoj kol, katerega morajo označiti z datumom in letnico ter svojim imenom in priimkom. Kol pravzaprav ima dva namena, in sicer po eni strani pomaga pütarju pri hoji po bregu, ob tam pa putar na njem dela zareze, koliko krat odnese grozdje v prešo. Na ta način virt vsak trenutek zna koliko grozdja je že nabranega in ali bo letina boljša kot je bila predhodno leto. Vso druščino je pri Firštovih, kjer je največ beračev bilo s Koroške, spremljal tudi celotni ansambel sestavljen iz harmonikarja, baritonista, kitarista in trobentača. V stiskalnici - preši, kjer poteka finalizacija pa so gazde prešarji, ki morajo poskrbeti, da se grozdje zmelje, da se listje odstrani in da je v kleti vedno red. Pred tem je kletar pripravil vinske sode, in že po prihodu prvega sladkega mošta, pokušnje in meritve oekslov, se sodi začnejo polniti. In čeprav imajo pri trgatvi vsi prisotni svoje obveznosti, je nekako najvišja funkcija putarja, ki mora nadzorovati tudi delo beračev, saj ti ne smejo puščati grozdja v vinogradu. Ko je bila končana trgatev v polovici vinograda je pa je bila vrsti spet gospodarica - virtinja, ki je v vinograd prinesla pravo kmečko malico. To navadno tvori meso iz kible - tunke, zaseka, domači kruh, čebula, ter spet sirove pogače (Firštova gospodinja je postregla s pečenim odojkom in zelenjavo), za splahovanje pa se pije najboljše vino, ki ga je določeni vinogradnik pridelal in došolal v predhodnem letu. Po južini se spet vse skupaj nadaljuje, od takrat naprej, ko so se dobro najedli pa berači, putarji in prešarji ne smejo več biti žejni, toda tudi napiti se ne smejo. Ko pa je trgatev končana prinese virt ročko vina na konec vinograda, kjer morajo vsi trgači in putarji popiti kozarec vina in tako nazdraviti trsom, da bi dobro prezimela in drugo leto spet dobro obrodila. Takrat je na vrsti bilo pozno kosilo (včasih je to že večerja), odvisno pač kdaj je delo bilo končano. In gospodinja Irena je s pomočnicama iz kuhinje spet ponudila tradicionalne krajevne jedi, nad katerimi so vsekakor vsi zadovoljni. Običajno se je ponudila: goveja juha, bujta repa, koline, pečenka, fižol z ocvirki, restani (praženi) krompir; ocvrti piščanec, pečena kura, riž in zelena solata, za sladico pa sirove kvasenice. Nikakor ni manjkalo niti lanskega rujnega, zanimivo pa je, da so v tem času lahko jedli in pili vsi razen prešarjev, ki so morali svoje delo opravljati do konca. Vse namreč mora biti do konca stisnjeno, tropine morajo ostati čisto suhe, kajti ko pride virt in prime tropine ter zažge s svečo. Če tropine zagorijo pomeni, da so suhe, da nimajo več mošta in se stiskanje lahko zaključi Mimogrede pa sta Firštova natrgala okoli 6000 kg grozdja (predvsem laški in renski rizling ter šipon) iz česa so stisnili dobrih litrov odlične kapljice. Več deset litrov lanskega vina pa so trgači in drugi tokrat popili in če bi letos takšna letina, kot lani, v kar nihče ne dvomi, potem bo zadeva odlična, so mnogi ugotavljali.»ni vse v tem koliko grozdja se bo potrgalo in koliko vina naprešalo, čeprav to nikakor ni zanemarljivo. Glavno nam je tokrat bilo druženje in obujanje spominov iz preteklosti, gostom iz drugih delov Slovenije, predvsem s Koroške kamor tudi prodam največ svojega vina, pa smo pokazali kako lepo je živeti med vinorodnimi goricami. Sicer pa je mošt je vagal blizu 90 (oekselovih stopinj), mošt bomo po 24 urah razsluzili, ga malo dosladkali, obogatili z kvsovkami in potem bo vse lepo vrelo. Okrog sv. Martina ga bomo pretočili in poskusili to mlado vino, saj je znano, da mlado vino je nekaj tako lepega kot mlado dekle «, nam z zadovoljstvom pove gospodar Darko Firšt, sicer ugledni podjetnik iz Kobilščaka. Besedilo in foto: Oste Bakal 30. oktober DOMAČE NOVICE

14 MED DRAVO OSEK Vaščani Oseka obiskali vaščane Oseka V vasi Osek v spodnji vipavski dolini ob cesti Ajdovščina - Nova gorica so nanizana naselja Osek, Vitavlje, Šempas, Ozeljan in Šmikel so pred pol leta ustanovili kulturno turistično društvo»osek«radi bi obudili nekatere običaje. Odločili so se, da na njihovem prvem izletu obiščejo kraj ali vas, ki ima enako ime. Preko interneta so prišli do podatka, da se vas z enakim imenom nahaja v Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Njihov predsednik g. Golob Franc je navezal stike. 14. oktobra 2006 je prišlo do prvega obiska. Cerkev Sv. Trojice je predstavil župnik p. Matej Papež, kraj Sv. Trojice pa g. Andreja Mir (vodič TD Sv. Trojica). Odpeljali smo se z njihovim avtobusom do gasilskega doma v Oseku. Goste je sprejel predsednik KS Sv. Trojica, hkrati tudi predsednik PGD Osek g. Franc Rojko s svojo aktivno ekipo PGD Osek. Nekaj pesmi so zapele pevke ljudskih pesmi PGD Osek. Po nagovorih z obeh strani je bilo prijetno druženje. Postreženi smo bili z okusno gibanico, z zaseko, namazanim kruhom z oblogo in pecivom, ter domačim vinom. Gostje iz Oseka so podarili v okvirjeni sliki vas Osek, primorsko vino in MIP-ov slasten pršut (stegno) katerega smo degustirali na željo gostov. Dogovorili so se, da na dan njihovega farnega patrona Sv. Martina TD in PGD Sv. Trojica organizirata izlet v Osek k novim prijateljem. Za prijeten obisk in darila sta se zahvalila predsednik PGD in KS g. Franc Rojko ter predsednik TD Sv. Trojica g. Jože Ploj (ki jim je tudi med prevozom predstavil ta del kraja Sv. Trojica v Slov.goricah). MALNA IN MURO NA MALNI BLAGOSLOVILI NOVO LUČOVO KAPELO Že v prejšnji številki»domačih novic«je bilo omenjeno, da je v vseh osmih zaselkih kraja, oziroma fare Svetega Jurija v Slovenskih goricah kar nekaj sakralnih znamenj, ki so jih naši predniki postavljali z raznimi priprošnjami v takšno ali drugačno zahvalo. Zanimiva je zahvala, ko je pred 120 leti družina Luc na Malni pri Sv. Juriju postavila kapelo, katera je bila posvečena materi božji»zavetnici«, ker se je omenjena družina Luc, pred 124 leti, torej leta 1882 preselila iz južne Tirolske. Sedaj ta pokrajina spada k Italiji. Kot vemo, se je v času Avstroogrske, še posebej v letih 1850 in do leta 1900 mnogo priseljencev priselilo v naše kraje prav iz te alpsko tirolske pokrajine, še posebej v Slovenske gorice. To nam potrjujejo priimki kot so: Luc-Lutc, Maussaer, Mausser, Tajpaener, Holler, Graufernauer, Hausvald in podobno. Zanimivo je, da so se ti ljudje hitro prilagodili našim razmeram: razni običaji, kultura in obdelovanje zemlje, ki pa je bila tod povsem drugačna kot v alpskih pokrajinah. Kot sta povedala Jožefa Luc in njen sin Franc, se je omenjena družina, oziroma prastarši Luc v zelo kratkem času dobro ujeli s tedanjimi krajani Malne. Le jezik je predstavljal nekoliko težav. V zahvalo je družina Luc po štirih letih bivanja med Slovenjegoričani postavila kapelo in to še preden so na novo postavili gospodarsko poslopje sta še dodala Jožefa in njen sin Franc. Opaziti je bilo, da omenjeno kapelo že načenja zob časa. Tudi temelji so se pričeli posedati, zaradi česar so se odločili, da je bolje ta objekt porušiti in postaviti novo kapelo. Tako so v letu 2005 v grobem postavili in tudi pokrili kapelo. V letošnjem letu pa so jo okoliški obrtniki dokončali. V njenem zvoniku je tudi nameščen nov zvon. Slikopleskarska dela in obnovo kipa»matere božje«ter notranjost z dvema freskama je opravil Rudi Tetičkovič, keramična dela pa je opravil Maks Vrbanič iz Žerjavc pri Lenartu. Dogovorjeno je bilo nadaljnje sodelovanje. Gostje so vidno zadovoljni pod vodstvom predsednika Kulturno prosvetnega društva Osek g. Franca Goloba odpotovali na kmečki turizem Firbas. Foto in besedilo: Slavko Štefanec Na nekdanjo lokacijo motokrosa v Oseku pri Sveti Trojici v Slov.goricah sedaj vodijo smerokazi za»para CENTER«severovzhodne Slovenije. Paraplegiki bodo izvajali manj hrupno dejanvnost kar prebivalcem Oseka zelo ustreza. Slavko Štefanec V nedeljo pa je bila opravljena blagoslovitev te nove lepotice. Blagoslovitev je opravil domači župnik g. Alojz Antolin, pri čemer ga je tudi slovesno spremljal domači mešani cerkveni pevski zbor. Že uvodoma se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so na kakršnikoli način prispevali, saj je bila s tem želja Jožefe Luc in sina Franca, uresničena. Na koncu so bili vsi udeleženci povabljeni na prigrizek in rujno kapljico. Slovesnost so zaključili s prijetnim klepetom. Foto in tekst: Rudi Tetičkovič RADENCI Pred 570 leti prvič omenjen kraj Radenci Kronisti beležijo, da je kraj Radenci prvič omenjen v letu 1436, torej pred 570 leti. Kraj je nosil takrat ime Radein. Čez devet let so kraj, v katerem je bilo takrat 15 hiš, preimenovali v Raduš. Trideset let po tem so Radenci nosili ime Das dorf zu Radein. Ob tem naj še povemo, nekaj drugih zanimivosti Radenc skozi minulo obdobje. V letu Karol Henn, odkril prvi slatinski vrelec. Tega so v letu 1869 pričeli izkoriščati v svoje namene. Prva šola v Radencih pa je bila zgrajena leta Ta je bila v letu 1978 dograjena in pred štirimi leti delno obnovljena. V letu 1971 pa je bil v Radencih zgrajen hotel Radin. Prva manjša cerkev v Radencih, v tamkajšnjem parku, posvečena sveti Ani, je bila zgrajena Cerkev svetega Cirila in Metoda pa je bila zgrajena pred 20.timi leti. V letu 1977 so Radenci postali samostojna župnija, prej so bili v sklopu župnije na Kapeli. Franci Klemenčič 14 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

15 MED DRAVO LORMANJE AVTOCESTA SPREMINJA PODOBO ČRNEGA LESA Tisti malo starejši, ki so iz Lenarta, Trojice, Negove in drugih krajev peš hodili v Maribor, se spominjajo zgodb o zloglasnem Črnem lesu. Tako so imenovali gozd, ki se je razprostiral na vrhu hriba v Lormanjih, kjer so po ljubkem izročilu zažgali Agato. Na domnevnem mestu požiga stoji tudi spomenik, ki spominja na ta krivičen in gnusni dogodek tedanjih oblastnikov. Cesta skozi gozd, imenovan Črni les, je bila strah mnogih popotnikom, pa tudi voznikov živinske vprege, ki so se peljali ali vračali iz Maribora. V zavetju gozda so potnike in voznike napadali in ropali roparji. Ker sem, kot pisec tega prispevka, tudi sam velikokrat peš korakal skozi ta gozd, so se mi ob mislih na zgodbe, ki sem jih izvedel od staršev, zlasti očeta Franca, ki se je učil za kolarja v Mariboru, in tako večkrat peš korakal iz Maribora skozi Črni les proti Ženjaku, kjer je bil doma, tresle hlače. Skratka, bilo me je zelo strah. Danes ni več pešcev, ki bi peš hodili v Maribor, pa tudi cestnih roparjev ni več. So pa moderni»roparji«, to pišemo le v prispodobi, znamenitega gozda Črni les. Na tem delu namreč tačas potekajo najobsežnejša dela na trasi AC Maribor-Lenart, kjer gradbeniki gradijo cestni priključek na AC za mesto Lenart in njeno okolico. Za to pa so morali žrtvovati kar velike površine gozda na področju imenovanem Črni les. Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER Pogled na gradnjo AC in njenih priključkov na področju Lormanja ali Črnem Lesu Ponudba»super marketa oddelek Vrtni center«v novi občini Sv. Trojica!? ovist SV. ANA VOLIČINA Pri Sv. Ani zgradili lepo in prostorno mrliško vežo Odslej za dostojno slovo od pokojnikov, saj bo za vse udeležence pogreba dovolj prostora Ob pokopališču pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah, je v nedeljo, 15. oktobra, potekala slovesnost ob otvoritvi in blagoslovitvi nove mrliške veže, za katero je občina Sv. Ana v Slovenskih Goricah namenila 49,5 milijona tolarjev. V to ni šteta notranja oprema in zvon, za katerega sta sredstva darovala Anton in Marija Šumandl iz Sv. Ane. Kot je ob otvoritvi povedal župan Bogomir Ruhitelj, so se za novo mrliško vežo odločili zato, da bi se lahko dostojno poslovili od pokojnikov. Sodobno urejena mrliška veža ima velik prostor za poslovitev od pokojnika, v katerem se bodo odslej darovale tudi svete maše. S tem bodo odpravili prevoz pokojnikov v cerkev, kot je bila tod večstoletna navada. O novi pridobitvi v občini Sv. Ana je župan Bogomir Ruhitelj med drugim dejal:»današnja otvoritev nas vse, ki smo se tukaj zbrali v katerikoli vlogi, povezuje. Tukaj kjer vsak najde svoj poslednji Trenutek.Tukaj, kjer smo pred 16 leti pričeli odpirati žalno knjigo spominov. Ob gradnji prve mrliške vežice, so bila razmišljanja o tem različna. Tradicionalnim običajem in navadam ob poslednjih trenutkih smo začeli vpeljevati novo obliko. Leta 1990 nam je lastnica tega zemljišča gospa Marija Vrečič ali po domače Štajnfelzarova Marica, s svojo mlado družino odstopila lokacijo za graditev. Predhodna mrliška vežica je takrat postala tisto zadnje srečanje, ko bolečina išče tolažbo in uteho.težko se je bilo prilagoditi novemu načinu spremljanja naših pokojnih. Nekje 84 rajnih so kljub temu, da smo imeli mrliško vežico, svojci na NOVA MRLIŠKA VEŽA IN MURO svojo željo imeli še doma. Do sedaj pa je bilo tukaj namenjeno slovo 381 pokojnim «. Povedal je še, da je mrliška veža delo arhitekta domačina, Dušana Murovca, gradnjo pa so zaupali Gradbenemu podjetju Pintarič. Svoj nagovor je zaključil z mislijo pesnice Mile Kačičeve:»Na širnih poljanah večnosti smo vsi enaki«. Novo pridobitev je ob darovanju svete maše, pri kateri so sodelovali domači župnik Jože Horvat, dekan Lenarške dekanije Martin Bezgovšek, župnik iz Sv. Trojice v Slov. gor. Matej Papež in upokojeni župnik iz Apač Janez Ošlaj, blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Tekst: Ludvik Kramberger Foto: Maksimiljan Potočnik Otvoritev in blagoslovitev nove mrtvašnice ob pokopališču pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah Sodobni in lepo urejeni objekt je blagoslovil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger Zgledno urejeno in vzdrževano pokopališče Ob pokopališču v Voličini v Slovenskih goricah so razširili in dogradili mrliško vežo. Pridobili so 300 kvadratnih metrov uporabnih površin, velik poslovilni prostor, dve vežici s klimatsko napravo, skladiščni prostor za pritikline, čajno kuhinjo, sanitarije in prostor za duhovnika. Kot je povedal vodja projekta in lenarški podžupan Karel Vogrinčič, je naložba občino Lenart veljala nekaj več kot 42 milijonov tolarjev. Dela so izvedli sodelavci lenarške obrtne zadruge Lipa, projektant pa je bil Dušan Muravec iz ptujske projektantske družbe Umarh. Ob novi, sodobno grajeni in moderno opremljeni mrliški veži v Voličini je tudi pokriti predprostor za izvedbo pogrebov in velika skulptura iz železnih križev, ki jo je izdelal Franc Tobias. Naložbo je v celoti financirala občina Lenart, nekaj pa je bilo tudi donacij in prostovoljnih prispevkov krajanov Voličine in Lenarta. Zvon je doniral Franc Kurnik, novo ozvočenje je prispevalo pogrebno podjetje Jančič, ključavničarska in montažna dela je opravil Marjan Fekonja iz Voličine, ki je z delom in materialom tudi veliko pripomogel k ureditvi nove»omege«na vrhu voličinskega pokopališča, je še povedal Karel Vogrinčič. Slednji je za poslovilni prostor prispeval razpelo. Slovesne otvoritve in blagoslovitve nove mrliške veže v Voličini se je udeležil tudi mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, sicer slovenskogoriški rojak iz Šetarove in častni občan občine Lenart. (mt) 30. oktober DOMAČE NOVICE

16 POP KULTURA UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL The Departed FILM DVOJNA IGRA Režija: Martin Scorsese Scenarij: William Monahan in Siu Fai Mak po scenariju Felixa Chonga Igrajo: Leonardo DiCaprio, Matt Damon, Jack Nicholson, Mark Wahlberg, Martin Sheen, Vera Farmiga, Kristen Dalton idr. Režiserski mojster Martin Scorsese je posnel napeto zgodbo o dveh policistih, ujetih v številne prevare in dvojne igre med zakonom in kriminalom. Ambiciozni agent Colin se hitro vzpenja po lestvici uspeha, medtem ko mora policist Billy zaradi nestanovitne narave pristati na nevarno nalogo - pod krinko se mora pridružiti kriminalni tolpi. Toda negativci imajo med policisti dvojnega agenta, zato se začne neusmiljena tekma s časom, kjer lahko že najmanjša napaka pomeni hitro in kruto smrt. V glavnih vlogah nastopajo Leonardo DiCaprio, Matt Damon in Jack Nicholson. Film se odvija v južnem Bostonu, kjer je državna policija napovedala odločno vojno organiziranemu kriminalu. Znebiti se hočejo vplivnega mafijskega šefa Franka Costella (Jack Nicholson), in to od znotraj. Mladi novinec, Billy Costigan (Leonardo DiCaprio), ki je odraščal v južnem Bostonu, dobi nalogo, da se vtihotapi v mafijske kroge, ki jih vodi Costello. Medtem ko se Billy trudi pridobiti Costellino zaupanje, se še en mlad policist, ki prihaja z bostonskih ulic, Collin Sullivan (Matt Damon), hitro vzpenja po policijski lestvici. Dobil je svoje mesto v posebni preiskovalni enoti, ki ima nalogo zrušiti Costella. Toda njegovi nadrejeni ne vedo, da Colin pravzaprav dela za Costella, zaradi česar je mafijski šef vedno en korak pred policijo. Oba dvojno življenje kmalu povsem prevzame, ko nabirata informacije o načrtih organizacije, v katero sta se vtihotapila. Toda ko postane gangsterjem in policiji jasno, da imajo v svojih vrstah vohljača, sta Billy in Colin v neprestani nevarnosti, da bi ju odkrili, zato si na vso moč prizadevata, da bi pravočasno odkrila identiteto drugega in tako rešila sebe. STRIP GLAVE IZTOK SITAR: GLAVE stripovska zbirka - REPUBLIKA STRIP Fran Levstik je v Popotovanju od Litije do Čateža mlajšim kolegom svetoval: Pišite tako, da se bo Slovenec videl kot v ogledalu. Iztok Sitar se v trilogiji Svobodna Slovenija striktno drži tega nasveta. V prvem albumu zbirke, Črni možje, bele kosti, bralcem razkrije slovensko katoliško cerkev; v drugem, 4000, slovensko (desničarsko) politiko, v tretjem, Glave, pa se v ogledalu vidi bolj ali manj celotna slovenska družba s pojavi, kot so nacionalizem, ksenofobija, homofobija, šovinizem, nestrpnost do drugače mislečih, do manjšin, žensk... Glave sestavljajo pripovedi, dolge po eno stran, z različnimi, a med seboj povezanimi glavnimi liki. Je 7. izdaja Republike Strip. Iztok Sitar je širšemu občinstvu znan predvsem po časopisnem serialu Bučmanovi, ki ga je izdal tudi v 4 zvezkih. Sitarjev opus obsega 11 samostojnih izdaj. Ustvarja stripe za otroke, mladostnike in odrasle. Njegova najbolj priljubljena tematika je spolnost, katere se je na svojevrsten grafični način lotil v albumu Sperma in kri. Prva predstavitev izdaje je bila v ljubljanski StripArtnici Buch, kjer je pogovor z avtorjem vodil Sandi Buh. Stripovski albumi IZTOKA SITARJA: Sperma in kri (zbirka Erotika), 1990; To je torej ljubezen (zbirka Bučmanovi), 1996, Zakoni ljubezni (zbirka Bučmanovi), 1997; Čar fieške obale (zbirka Bučmanovi), 1998; Ženska, ki se ljubi z mačkom (zbirka Erotika), 1998; Večerja pri Agati (zbirka Bučmanovi), 1999; Črni možje, bele kosti (zbirka Svobodna Slovenija), 1999; Matilda (zbirka Teens), 1999; 4000 (zbirka Svobodna Slovenija), 2001; Zgodba o bogu (zbirka Svobodna Slovenija), 2004; Glave (zbirka Svobodna Slovenija), LAIBACH MILORAD KRSTIĆ Milorad Krstić se rodi l v Dorneberku. V Novem Sadu l diplomira pravo, od l pa živi in ustvarja v Budimpešti. Je vizualni umetnik v najširšem pomenu (ustvarja risbe, slike, ilustracije, scenografije, masko, kostumografije, animacije) in multimedialni ustvarjalec. Piše tudi filmske scenarije. Samostojno je razstavljal v Novem Sadu, Sarajevu, Zagrebu, Dubrovniku, Beogradu (YU), Stuttgartu, Nürnbergu, Frankfurtu (DE), Oudehaskeu (NL), Budimpešti, Kaposvaru, Szegedu, Györu (HU)... Za svoj kratki animirani film My Baby Left Me (1995) dobi srebrnega medveda na 45. mednarodnem berlinskem filmskem festivalu (1995), nagrado za najboljši prvenec na francoskem Mednarodnem festivalu animiranega filma Annecy (1995), nagrado Mediawave Foundation v madžarskem Gyorju (1996), nagradi za najboljšo grafiko in najboljši prvenec ter nagrado filmskih in TV kritikov na Mednarodnem festivalu animiranih filmov, Kescskemet (1996). Za interaktivni CD Das Anatomische Theater, katerega soavtorica je Radmila Roczkov, prejme na Mednarodnem festivalu animiranega filma Annecy 1999 nagrado MIFA za najboljši interaktivni projekt, l pa v Budimpešti nagrado Novacom. V lanskem letu je zaključil slikovni material za Das Anatomische Theater (Anatomski teater), ilustrirano knjigo 20. stoletja, letos pa projekt nadaljuje v multimedialni obliki. Končuje tudi slikanico Dogodivščine Liama Granta II (Liam Grant v Sahari), katere prvi del je realiziral lani. Njegove stripovske zgodbe so bile objavljene v obeh Stripburekih, posebnih izdajah Stripburgerja, posvečenim stripu iz vzhodne Evrope, in v letošnji posebni Stripburgerjevi izdaji Honey Talks, zbirki knjižic stripov po motivih poslikanih panjskih končnic. Za ta projekt je Krstić ustvaril svojevrstno vsebinsko in grafično predelavo Pegama in Lambergarja. Realiziral je več scenografij za gledališče in film (za dramo The Tragedy of Man avtorja Imreta Madacha predstava za otvoritev novega madžarskega nacionalnega gledališča, scenografija za film Béla Bartók: The Miraclous Mandarin (režija: Márta Mészáros), scenografija in grafika za animirani film Motel, scenografija in kostumografija za Sámán Theather baletna predstava Alakoskodók (režija: Horváth Csaba), scenografija za Honvéd Ensemble Budapest za predstavo Szenvedély, življenje Déryné v 96 minutah (režija: László Lantos- Tricepsz)) ter scenarijev za igrane in animirane filme (igrani film UNDO, kratki film Zebra Zone, serija animiranih filmov Mou-Mush ). PROGRAM V LJUBLJANI: MILORAD KRSTIĆ: DAS ANATOMISCHE THEATER, večmedijska razstava, 7. nov ob 20.00, Galerija ŠKUC, Ljubljana 16 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

17 Sveta Trojica v Slovenskih gorica: Otroški cerkveni pevski zbor olepša bogoslužje V romarski cerkvi Svete Trojice v Sveti Trojici v Slovenskih goricah se bogoslužja udeležujejo številni romarji. Teh je še več ob kvatrnih nedeljah. Takrat je v kraju Sveta Trojica vsakič tudi večji kramarski sejem. Bogoslužje v prelepi cerkvi Svete Trojice, je vedno pospremljeno z kvalitetnim petjem domačih pevskih zborov. Ob nedavni jesenski kvatrni nedelji je bogoslužje maše ob 8. uri, podobno kot to opravlja večkrat, popestril s svoji ubranim petjem tukajšnji otroški pevski zbor. V njem nastopajo mladi med 5 in 15 let starosti. Ta deluje že preko dve leti. Na orglah pa je mlade pevce spremljala mlada pevka Anita Kralj. Slednja s tem pogosto še na posebni način poskrbi za še večjo zbranost vernikov med mašami. SMISEL DRUŽENJA V JESENI ŽIVLJENJA Čas teče, Gre mimo mene, Živim v sebi, V meni ni veselja, In zame ne prijazne besede. Vse me zapušča, Tu sem jaz spoznanjem, Da si na svetu sam. Nikogar ni, Ki bi ti ponudil pomoč. Poglej okoli sebe, Poglej ljudi, ki ti nudijo pomoč, Vendar se jih pazi, če te ne gledajo v oči. Poskušaj odpreti srce, Da čutiš neizrazljivo srečo, Da se počutiš z nekom varna, Takrat ne ocenjuj besed, In ne tehtaj misli, Ob tebi je roka, Ki jo lahko varno sprejmeš. Lepo je bilo z vami živeti, Se z vami združiti in veseliti. Spoštovanje, poštenost gojiti, Iz življenja nekaj narediti. KULTURA Bogato, kulturno sem z vami živel, Razstave in pesmi sem rad imel. Zanimanje za umetnost sem z vami delil, Srečen in zadovoljen sem z vami bil. Lepi časi so hitro minili, Ostali nam bodo lepi spomini. Hvala vam za čudovite čase, Za prijaznost in spoštovanje vaše. Vaš upokojenec Franc Pučko Rudi Tetičkovič Tako se v tukajšnji župniji ni bati za nasledstvo v pevskem zboru z odraslimi pevci. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Ljudje pogrešajo takšne prireditve USPEŠNA PRIREDITEV»BOGASTVO JESENI Z VAŠKO TRŽNICO«Minuli (volilni) konec tedna je v Radencih po lepem, toplem in sončnem vremenu, uspešno potekala prireditev, ki je v tem turističnem kraju postala tradicionalna, in katero so že pred več kot petimi leti poimenovali Bogastvo jeseni z vaško tržnico. In tudi tokrat so obiskovalci, večinoma sicer iz domačega okolja, ter tudi turisti iz bližnjih term, potrdili da pogrešajo takšne prireditve, kjer se lahko malo sprostijo, predvsem pa so nabavijo kaj domačega in svežega. In tudi tokrat je omenjena prireditev, poleg množice obiskovalcev, zraven pritegnila kar nekaj deset ponudnikov različnih pridelkov in izdelkov, brez kakršnegakoli kiča. Kakorkoli že, Turistično društvo Radenci, čigav predsednik je Drago Kocbek, in ki pogosto preseneča z domiselnimi akcijami, je tudi letošnjo jesen med drugimi, pripravilo zanimivo prireditev»bogastvo jeseni z vaško tržnico«. Na samo prireditev, ki se je odvijala na parkirišču pred kavarno Weekend oz. kegljiščem v Radencih, so organizatorji k sodelovanju povabili pridelovalce in ponudnike z jesenskimi pridelki in plodovi za ozimnico, suhim sadjem, medom, vinom, žganjem, bučnim oljem, domačimi likerji, cvetjem, spominki, sadje in zelenjavo za ozimnico in izdelki domače obrti. Pomembno mesto je imela zdrava prehrana in sploh domači izdelki, katere je bilo možno tudi kupiti. Poskrbljeno je bilo za okrepčilo in za dobro voljo. Dišalo je tudi po lepo pečenem kostanju in še marsikaj se je dogajalo. Zraven so bile tudi kmečke ženske s pogačami, pa ponudniki pečenih kostanjev, novega mošta ipd. Za veselo razpoloženje pa je skrbel harmonikar Stanko Ilješ. Besedilo in foto: (O.B.) MENORA O JUDOVSKEM NOVEM LETU Judje so 22. septembra praznovali novo leto 5767 Izšla je septembrska številka Menore, ki jo kot uradno glasilo izdaja Judovska skupnost Slovenije. Znova je objavljenih nekaj zanimivih prispevkov o judovski zgodovini in o dogajanju v slovenski judovski skupnosti. V redni rubriki»judovska tematika«tokrat Uroš Kolar nekoliko podrobneje predstavlja dva velika judovska praznika, Roš Hašano (novo leto) in Jom kipur (dan sprave z bogom). Judovsko novo leto - Roš Hašana (ali glava leta) se je letos pričelo 22. septembra in so ga Judje praznovali dva dni. To bo za Jude že 5767 leto. Sistem štetja let, ki se je najbolj uveljavil in pri Judih velja še danes, je štetje od nastanka sveta, izračunano s seštevanjem let ljudi, kot jih navaja Biblija nazaj od trenutka nastanka sveta. Tradicionalno mišljenje pravi, da se prvi dan novega leta odpre knjiga življenja (Sefer Hajim) za pravičnike, kamor lahko Bog vpiše njihova imena. Odločanje o usodi drugih se prestavi na dan Jom Kipurja. Večina praznovanja Roš Hašane ali judovskega novega leta je posvečenega molitvam v sinagogah. Že na večer novega leta se sinagoge napolnijo z možmi in ženami vseh starosti. Drug drugemu želijo veselo novo leto in dodajo:«šana tova ve gmar hatima tova«(naj ti bo vpisano dobro leto). Obred vključuje tudi trobljenje v»šofar«(rog drobnice, ki pa se ne uporablja, če novoletni dan pade na Šabat-soboto) in recitiranje molitve spokorjenja. Po obredu v sinagogi člani skupnosti odidejo domov, kjer se posvetijo praznični večerji. Ta se prične s tem, da prisotni namočijo košček jabolka v med. To dejanje pomeni izraz želje za sladko prihodnje leto. Drugi del obroka pa se sestoji iz stročjega fižola in testenin z mesom, kar simbolizira blagostanje. Na novega leta dan se molitev udeležijo tudi tisti Judje, ki sicer preko leta ne zahajajo v sinagoge. Popoldne prvega dneva novega leta judovski verniki simbolično odvržejo svoje grehe tako, da v bližnjo reko, jezero ali potok odvržejo krušne drobtine (to dejanje je bilo včasih tudi povod za pogrome proti Judom, češ da kristjanom zastrupljajo vodo). Deset dni po novem letu pride praznik Jom Kipur. Noč pred tem praznikom se v tradicionalnih judovskih skupnostih opravlja obred»kaparot«. Pred sončnim zahodom zaužijejo poseben obrok, saj je naslednji dan najstrožji post v judovskem letu. Na Jom Kipur so sinagoge običajno polne, veliko mož in žena nosi bela oblačila in obuje čevlje, ki niso usnjeni. Nošenje belih oblačil na ta dan je običaj, ki naj bi opomnil na bela oblačila, v katerih so pokopani pokojni in s tem omehčal srca vernikov. Naj ob tem spomnimo, da je bil Jom Kipur, dan spokorjenja, zapovedan Mojzesu na gori Sinaj. Zaključek Jom Kipurja zaznamuje dolgo oglašanje šofarja (ovnov rog, ki se v judovstvu uporablja v raznih verskih obredih kot glasbilo). Oba praznika so praznovali tudi slovenski Judje. V septembrski Menori je podrobneje predstavljeno tudi praznovanje evropskega dneva judovske kulture, ki smo ga slovesno zaznamovali tudi v Ljubljani in v Mariboru. Marjan Toš 30. oktober DOMAČE NOVICE

18 ŠPORT NAMIZNI TENIS IN SOKOL D.O.O. S prihodom jeseni se vsako leto znova pričnejo dvoranske športno rekreativne aktivnosti. Lenarška namiznoteniška sekcija, ki dobro deluje že lep čas, se je letos poleg rednih aktivnosti, prirejanja turnirjev in sodelovanje v Slovenjegoriški ligi, odločila sodelovati tudi v mariborski B ligi. Za sodelovanje se je tudi na prigovarjanje starih znancev Lenarških namiznoteniških turnirjev, igralcev Partizana iz Tezna v Mariboru, sestavila ekipa, ki je letos uspešno štartala v B ligi. Za nami so štiri kola tega tekmovanja, ekipa pa je zbrala tri zmage in en neodločen rezultat. Ker pa je namiznoteniška B liga v Mariboru del aktivnosti podjetja Sokol d.o.o., smo za nekaj informacij o delovanju društva povprašali direktorja podjetja gospoda Tonija Piletiča. Za začetek, predstavite nam na kratko podjetje Sokol d.o.o. Od kod, od kdaj? Toni Piletič: Podjetje SOKOL, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja z dejavnostjo športa in rekreacije in sicer; izdelujemo športne programe za rekreativce in vrhunske športnike vseh starosti izdelujemo razvojne projekte za športne organizacije, športne panoge in zveze ter za ostale udeležence v športni sferi organiziramo športne prireditve organiziramo potovanja, z ogledom športnih tekem in prireditev na zveznem in mednarodnem nivoju organiziramo in izvajamo storiteve na področju športne rekreacije in selektivno vrhunskega športa organiziramo športne priprave za ekipe in posameznike svetujemo pri gradnji športnih objektov vodimo finančnega knjigovodstva za športne organizacije, zveze in ostale udeležence. Športna rekreacija zaposlenih je bila organizirana od leta skozi delovanje sindikata, kateri je področje rekreacije vključeval v program aktivne izrabe prostega časa zaposlenih. Nekater osnovne usmeritve sindikalnega dela na tem področju so bile: skrb za zdravstveno stanje zaposlenih ohranitev psihofizičnih sposobnosti redna tedenska vadba aktivni odmori med delom pravilna izraba prostega časa preventivni zdravstveni oddih organizacija DŠI. Naštete so le nekatere pomemebnejše usmeritve pri delovanju sindikata na področju izrabe prostega časa. Da se je lahko program realiziral, so bili v večjih kolektivnih /nad 1000 zaposlenimi/ rekreatorji, ki so dogovorjeno realizirali v prakso. Zaradi družbenih sprememb (delitev sindikata, način financiranja, ukinjanje področja rekreacije ipd.) v podjetjih ni bilo možno organizirati rekreacije zaposlenih na enak način. Zaradi naštetih razlogov je Svet za organiziran oddih, šport in rekreacijo pri OS ZSS Maribor v letu 1991 odločil, da v bodoče organizira to dejavnost na način, ki bo ohranil to dejavnost v okvirih danih možnosti. Iskali smo možnosti takšnega načina izvajanja DŠI, ki bo omogočal udeležbo posameznikom in ekipam ne glede na sindikalno člansko pripadnost. To možnost smo poiskali v novo ustanovljenem podjetju SOKOL, d.o.o., ki je sindikalno neopredeljeno in se ukvarja z dejavnostjo športa in rekreacije. Kako je urejeno»vodenje«posameznih sekcij? TP: Obdržali smo vse oblike delovanja, ki so se v preteklih letih pokazale kot uspešne, prav tako smo ohranili organiziranost področij (komisije za določene športne panoge), saj se je pokazalo, da so znotraj panog posamezniki, ki so pripravljeni s svojim delom sodelovati pri izpeljavi programa. Za izvajanje programa DŠI je bil imenovan upravni odbor, ki deluje kot povezovalno kontrolni organ med podjetjem in izvajalci ter udeleženci športnih iger. Osnova za delo odbora za šport in rekreacijo pri podjetju SOKOL, d.o.o. je Pravilnik za organiziranje delavskih športnih iger in je eden od temeljnih aktov za izvajanje DŠI po posameznih panogah. Nov način organizacije preko podjetja SOKOL, d.o.o. dejansko ohranja dosedanjo množičnost športne rekreacije mesta Maribora in Podravja. Katere športne panoge zastopa podjetje Sokol d.o.o.? TP: Trenutno se DŠI odvijajo v sledečih panogah: odbojka, tenis, namizni tenis, šah, ribolov, košarka, smučanje. Podjetje ima tudi v najemu več telovadnic ter zunanjih športnih površin, kjer se odvija športno- Igralni prostor za namizni tenis v dvorani Tabor je dober - morda je le nekoliko prevroče rekreativna dejavnost preko celega leta. Kako je z udeležbo? Je število sodelujočih v porastu? TP: V preteklih letih se je preko opisane oblike resda s športno rekreacijo ukvarjalo večje število udeležencev (cca ), sedaj cca. 8000, kar nas, zaradi sprememb sistema ne preseneča, nas pa veseli, da smo uspeli ohraniti dejavnost v obsegu danih možnosti. Od kod vse prihajajo udeleženci teh športnih aktivnosti? TP: To so interesne supine, ki jih veseli rekreacija v določeni športni zvrsti in druženje po njej. Imam občutek, da je (vsaj v našem okolišu) prepoznavnost dejavnosti podjetja dokaj neznana. Mislite da je promocije premalo? TP: Res je, propaganda nam šepa. Čeprav mi je znano da tekmovanja ribičev potekajo tudi na naših jezerih v Radehovi in Trojici, se o tem ne ve veliko. Tudi na naš časopis recimo ne prispejo informacije o teh dejavnostih. TP: Rezultate skušamo ažurno dostavljati vodjem ekip in objavlati na spletnem naslovu WWW. SOKOL.SI In če se vrnemo na namizni tenis. Očitno je zanimanje za namizni tenis veliko, glede na število ekip prijavljenih v obe ligi. Kako sta se v zadnjih letih razvijali ti ligi, imenovani tudi A in B liga? TP: Prva liga je zelo kvalitetna in v njej zasledimo skoraj vse bivše tekmovalce. V drugi ligi, pa so v glavnem prekaljeni in izkušeni rekreativci. Pred nekaj leti smo imeli tri lige,vendar smo zaradi nekaterih neresnih ekip, posledica manj igranja, ligi združili v eno. Kak je sistem igranja, oz. prehajanja iz B v A ligo in obratno? TP: Prva liga igra - liga sistem dvokrožno in iz prve lige izpadeta dve ekipi. Druga liga igra vsak z vsakim enokrožno nato pa se skupina razdeli na dva dela: prvih 10 uvrščenih in drugih 8 uvrščenih ekip in igrajo ponovno vsak z vsakim. V višjo ligo se uvrstita prvi dve ekipi vendar se praviloma kakšna odpove napredovanju in napreduje tretje ali četrto uvrščena ekipa. Večina ekip ima domač teren v dvorani Tabor (tudi ekipa ŠD Lenart), zakaj mislite da je temu tako? TP: Dokler, so podjetja imela interes za rekreacijo so ekipe imele igralne prostore znotraj tovarn (nekatera moštva imajo to še danes) praviloma pa so si uredili igranje v dvorani Tabor, saj so tam pogoji za igranje dobri. Mislite, da bi se ekipe sodelujoče v ligi, bile pripravljene pripeljati na tekme v Lenart? TP: Trenutno imamo dve ekipi, ki imajo igralne prostore izven Maribora (DEM IN TOLEDO) kako bi reagirale ekipe za vožnjo v Lenart, bi morala vprašat vodje ekip. Osebno spremljate potek lige v namiznem tenisu? TP: Preko predsednika komisije smo v stalnem stiku z ligama. V primeru vaše lige je to Krajnc Stane,vodja ekipe ELEKTRO Želja ekipe ŠD Lenart, kot novinca v ligi je uvrstitev v prvo tretjino udeležencev lige. Si upate prognozirati njihovo uvrstitev? TP: Mislim,da ste sposobni uvrstitve v zgornjo tretjino lige. Kje se da sicer spremljati potek lige? Morda imate kako spletno stran? TP: Naša spletna stran je Romeo Štrakl 18 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

19 KOLESARSKA TURA Dne se je deset prijateljev pod vodstvom bara Grič iz Sv. Trojice odpravilo na tri dnevno kolesarsko turo. Zbrali so se v Petek ob 9. uri zjutraj pri Baru Grič. Prvi dan je pot potekala preko Lenarta čez Malečnik v Maribor in nato po glavni cesti do Vuzenice. Tam so se pri sorodnikih Valerije okrepčali s pasuljem. Nato je sledil prvi daljši vzpon na Lovrenško Pohorje do vikenda, kjer so tudi prespali. Drugi dan je potekala tura po Pohorju in sicer od vikenda uro in pol do malih Kop, nato do Ribniške koče. Po krajšem postanku pa nadaljevali pot na Roglo. Pred vzponom na Roglo so se okrepčali v gostilni (mašin žaga). Z Rogle je sledil spust na Pesek, nato iz Lukanje vzpon na Osankarico. Iz Osankarice so kolesarili na Tri Kralje in nato v Šmartno na Pohorju, kjer so jih čakale sobe v gostišču Dovnik. V Šmartno so prispeli ob 20. uri. Kot zgleda jim seveda pot ni bila dovolj naporna (smeh), saj so se v Šmartnem odpravili na gasilsko veselico in se veselili njihoveha uspeha do jutranjih ur. Tudi muzikantje so jim po mikrofonu čestitali za opravljeno turo in jim posvetili nekaj glasb za»nore«trojičane, ki so prekolesarili takšno pot na veselico. Tretji dan je sledilo bujenje ob 8.30 in po zajtrku dolge priprave za odhod proti Sv. Trojici (bila je pač naporna noč). Iz Šmartnega so krenili ob 12. uri in ob 16. uri prikolesarili v Sv. Trojico. ŠPORT Balinjanje/Ženske so tekmovale v Benediktu HOČANKE NAJBOLJŠE PRI PETELINU Benedikt Čeprav je slovenskogoriški kraj in občina Benedikt širši slovenski športni javnosti najbolj znan po odličnih odbojkaricah, to še zdaleč ne pomeni, da se v tem lepem kraju ukvarjajo zgolj z odbojko. V Benediktu namreč gojijo kar nekaj športnih panog, med njimi pa je v zadnjih letih čedalje bolj uspešen Balinarski klub (BK) Petelin Benedikt. Balinjanje je postalo zelo priljubljen šport praktično za vse starostne kategorije, od otrok do veteranov, še posebej potem, ko je pred leti ob penzionu Pri Petelinu urejeno lepo balinarsko igrišče. Poleg rekreativnega balinanja pa BK Petelin Benedikt pogosto pripravlja tudi različna tekmovanja, katerih se udeležujejo ekipe in posamezniki od blizu in daleč. Tako je bilo tudi tokrat, ko so pripravili zanimivo tekmovanje Ženskih trojk, kjer je nastopilo osem ekip, sestavljenih iz po treh tekmovalk in ene rezerve. Ekipe so sicer prišle s širšega območja Štajerske, ker pa ni prišla ena prekmurska ekipa, je na njihovo mesto vskočila druga domača ekipa BK Petelin Benedikt. Po zanimivem tekmovanju, kjer se je igralo v dveh skupinah po sistemu vsak z vsakim, so se skupne zmage veselile tekmovalke BK Hoče, ki so slavile pred dvema mariborskima ekipama. Rezultati, predtekmovanje: Voličina Hoče 2:13, Petelin I DU Tabor 4:6, Voličina DU Tabor 4:10, Petelin I Voličina 6:8, Hoče DU Tabor 9:6, Hoče Petelin I 5:12, Lenart Petelin II 4:12, Branik A. Besednjak 2:8, Petelin II Branik 13:6, Lenart A. Besednjak 6:13, Petelin II A. Besednjak 4:11, Lenart Branik 6:7. Končni obračuni: Hoče Petelin II 8:3, A. Besednjak - DU Tabor 6:8, za 3. mesto: Petelin II A. Besednjak 7:8, za 1. mesto: DU Tabor Hoče 4:6. Končni vrstni red: 1. Hoče, 2. DU Tabor, 3. A. Besednjak, 4. Petelin Benedikt II, 5. Petelin Benedikt I, 6. Branik, 7. Voličina, 8. Lenart. (ob) Kot pravijo je to za njih zelo velik uspeh, saj pred to kolesarsko turo skoraj nobeden od njih ni redno kolesaril, večina jih je bila letos celo prvič na kolesu in tako prekolesarili skupno 197 km (od tega večji del po Pohorju). Pravijo tudi, da je bil to super dogodek (bilo je nekaj»trpljenja«in tudi veliko smeha) in da bodo kaj podobnega še večkrat ponovili. Gostilna»Na Griču«vas tudi obvešča,da je končano tudi tenis igrišče in vabi vse zainteresirane, da lahko odslej tudi pri njih igrate tenis! Vse dodatne informacije dobite pri njih ali po tel: ! Športni ribolov/končana Državna A liga RADGONČANI ŠESTIČ DRŽAVNI PRVAKI Tudi s Svetovnega klubskega prvenstva si obetajo nove dobre uvrstitve Z zadnjo tekmo, ki je potekala na reki Savi v Radečah, je bilo končano tekmovanje v Državni A ligi v športnem ribolovu za leto In dokaj presenetljivo, glede na to, da so še štiri kroga pred koncem, močno zaostajali, so naslov ekipnega državnega prvaka osvojili tekmovalci RD Radgona. Toda Radgončani so to nadoknadili in po enem letu (lani je državna prvakinja bila RD Kostanjevica ob Krki), znova vrnili naslov (že šestič od osamosvojitve) v deželo ob reki Muri. Ekipa radgonskih ribičev je šesti naslov državnega ekipnega prvaka osvojila prepričljivo, saj si je na osmih tekmah prislužila 200,5 kazenskih točk. Radgončani so sicer slavili pred RD Majšperk 229,5 in RD Mursko Soboto z 235 kazenskimi točkami. V letu 2006 je sicer bilo osem tekem (Gajševsko jezero, Pesnica-Trojiško jezero, Ptuj-Drava, in Radeče Sava). V A državni ligi pa je tekmovalo 12 ekip Ribiških družin iz Slovenije (Velenje, Krško, Slovenska Bistrica, Maribor, Brežice, Ptuj, Ptuj Jure, Kostanjevica, Pesnica, Murska Sobota, Majšperk in Radgona). Ekipa RD Radgona je skozi sezono nastopala v postavi: Miro Matjašec, Avgust Prelog, Željko Mavrič, Aleš Kancler, Stanko Verstovšek in Damijan Tomažič (vodja: Anton Rengeo), z novim naslovom državnega prvaka pa so si zagotovili nastop na svetovnem klubskem prvenstvu v prihodnjem letu. To bo v naši bližini, in sicer v bližini Čapljine in Mostarja v Bosni in Hercegovini. Po imenitnih uspehih v letu 2004, ko si je iz Španije prinesla bronasto medaljo in četrtim mestom v Italiji 2005, si Radgončani tudi v BiH obetajo dober rezultat. Ob tem so trije tekmovalci RD Radgona pridobili pravico nastopa v slovenskih državnih reprezentancah, in sicer bo Miro Matjašec nastopil za nacionalno selekcijo, ki bo Slovenijo zastopala na Svetovnem prvenstvu na Madžarskem, Avgust Prelog in Željko Mavrič pa bosta nastopila za slovensko reprezentanco, ki bo tekmovala na Evropskem prvenstvu na Madžarskem. Besedilo in foto: O.B. 30. oktober DOMAČE NOVICE

20 VELIK USPEH MLADEGA RAKETNEGA MODELARJA NA SVETOVNEM PRVENSTVU MITJA ŽGAJNER JE OSVOJIL 3. MESTO V SVETOVNEM MERILU Mitja Žgajner, osmošolec OŠ Lenart, doma v Zgornji Voličini 69, se je od 19. do 29. septembra 2006 udeležil svetovnega prvenstva v raketnem modelarstvu, v Bajkonurju, v Kazahstanu-Rusija, kjer je nastopal z državno reprezentanco Slovenije. Mitja je na tekmovanju v svoji kategoriji S6A (raketa s trakom) osvojil 3. mesto v mladinski konkurenci. Svetovnega prvenstva se je udeležilo 24 držav. Mitja se z raketnim modelarstvom aktivno ukvarja dobri dve leti. Na odločitev o izbiri tega konjička mu je bilo dana že zelo zgodaj, saj je ob prvem srečanju z revijo TIM ugotovil, da mu je modeliranje zelo blizu. Svoje prve modelarske izkušnje je nabiral doma v očetovi delavnici in pri svojem učitelju na OŠ, pri g. Divjaku. Da mu je modeliranje pisano na kožo, je spoznal, ko se je srečal s svojim vzornikom, mentorjem, večkratnim svetovni pr vakom Igorjem Štricljem iz sevniškega Astronavtičnega in raketnega kluba Vega. Ko je predlansko leto prvič obiskal klubske prostore, so ga raketni modeli povsem prevzeli. Vedno nestrpno čaka dneve, ki jih lahko prebije v klubu, čeprav kar daleč od doma. Uživa ob gradnji novih modelov, pri katerih lahko pokaže in nadgrajuje svoje tehnične sposobnosti. Sprva je začel doma z izdelovanjem raket iz papirja s padalom, kasneje pa v klubu iz epoksidne smole in tkanim s padalom ali s strimerjem, kategorij S3A in S6A. Kot modelar nove dobe je že takoj dobil priložnost izdelovati modele iz lahkih kompozitnih gradiv. S prizadevnostjo in natančnostjo ter veseljem do raket, svoje znanje dopolnjuje in nabira dragocene izkušnje širom po Evropi in v svetu. Izkušenejše člane venomer sprašuje za nasvete in vedno poskuša najti novo tehnično rešitev. Svojo športno pot je začel kot učenec OŠ Lenart, kjer se je udeleževal tekmovanj Mladih tehnikov in dosegel kot zelo mladi tekmovalec dobre rezultate. Njegova pot se je nadaljevala na raznih tekmovanjih po Sloveniji in izven nje. Lani je v juniju, v Šentjerneju dosegel na državnem prvenstvu 2. mesto v članski konkurenci in 5. mesto v svetovnem pokalu. Svoje izkušnje je nabiral še na dveh velikih tekmovanjih v Sremski Mitrovici in v Bratislavi. Za zaključek sezone se je v septembru udeležil še evropskega prvenstva v Bazau v Romuniji in tam osvojil 14. mesto posamezno in ekipno 4. mesto v kategoriji S6A. Letos je že tekmoval na državnem prvenstvu in na svetovnih pokalih v Sremski Mitrovici, Krškem in v Beogradu. Na teh tekmovanjih je dosegel vidnejše rezultate: 10. mesto v Sremski Mitrovici in v Krškem v članski konkurenci v kategoriji S6A, 14. mesto v Beogradu v članski konkurenci v kategoriji S6A, 5. mesto v Beogradu v članski konkurenci in ekipno 1. mesto v kategoriji S9A. Največji uspeh letošnje sezone je seveda doseženo 3. mesto v mladinski konkurenci v kategoriji S6A na svetovnem prvenstvu v Bajkonurju v Kazahstanu Rusija. Za zaključek sezone se bo udeležil še svetovnega pokala v Ljubljani, ki bo od 13. do 15. oktobra Ker Mitja vedno strmi za boljšimi rezultati in išče razloge za svoje napake, jih s pomočjo klubskih kolegov uspešno odpravlja.. Ta dosežek na svetovnem prvenstvu ga gotovo ne bo uspaval, temveč ga bo spodbudil in mu dal»krila«za v naprej. To kar je Mitja že dosegel, so za marsikaterega modelarja dolgo neuresničene sanje. Med klubskimi prijatelji, drugimi tekmovalci in kolegi iz reprezentance, je Mitja znan po svoji prizadevnosti in tovarištvu. Odlikujejo ga kvalitete kakršne se spodobijo za državnega reprezentanta. Mitjev cilj za prihodnost je velik, saj kot ga poznamo, bo s trdnim delom in z veliko mero potrpljenja naredil vse, da bo tudi v prihodnje razveseljeval svoje starše in brata, ki mu trdno stojijo ob strani, klubske prijatelje in kolege iz reprezentance, svoje sošolce ter še mnoge druge s svojimi natančno izdelanimi modeli in bo tako še dolgo prisoten na srečanjih in tekmovanjih raketnih modelarjev doma in v tujini. UČENCI OŠ BENEDIKT SO PREŽIVELI DAN NA KMETIJI KOLER Bil je sončen septembrski dan, ko so se učenci 3. razreda osnovne šole Benedikt z učiteljico Danico Časar odpravili na veliko kmetijo Koler v Benediktu. Tja jih je, s privolitvijo svojih starih staršev in svojih starih staršev, povabil njihov sošolec Domen Koler. O obisku učencev na kmetiji Koler, smo se pogovarjali z učiteljico Danico Časar, ki nam je med drugim povedala:»po šolskem urniku je to tehnični dan. Mi smo ga poimenovali Dan na kmetiji. Na kmetiji sta nas sprejela Domnova Babica Antonija in dedek Rudolf, ki sta nam najprej pripovedovala, kako so v preteklosti opravljali kmečka dela in opravila na kmetiji. Tedaj je bilo veliko del opravljeno ročno. Ob ročnih opravilih je bilo za delo potrebno veliko rok. Delali so vsi, ki so tedaj živeli na kmetiji, tudi otroci, ko niso bili v šoli. Ob delu so se ljudje tudi družili in izmenjavali novice o dogodkih, ki so se dogajali v bližnji okolici. Tokrat so otrokom pripravili tista opravila, ki so jih na kmetiji ob starejših opravljali tudi otroci. Tako so naši učenci ličkali koruzo, luščili fižol, trebili buče, pobirali jabolka in orehe ter grabljali travo. Nekaj naših otrok je že opravljalo kakšno izmed naštetih del. Lahko rečem, da so otroci z velikim zanimanjem spremljali in tudi opravljali zadane jim naloge. Po opravljenih delih, so se lahko otroci igrali na kmečkem dvorišču, kjer imajo tudi peskovnik. Gostitelji, to pa so bili babica Antonija, in dedek Rudolf, ter starša od učenca Domna mama Brigita in ata Darko, so otroke pogostili z dobrotami iz domače kmečke kuhinje. Deležni so bili tudi sladke pijače, jabolk in grozdja. Lahko rečem, da je bil dan preživet na tej veliki kmetiji za mene kot učiteljico in moje otroke nadvse prijeten. Rada bi se gospodarjem zahvalila za gostoljubnost, ter da so nam pripravili tak lep šolski dan. Tega dne otroci gotovo ne bodo pozabili.«in kaj nam je povedala babica Domna, Antonija:»Niti malo nismo oklevali, ko nas je Domem vprašal, če lahko otroci obiščejo našo kmetijo, kjer bi si ogledali delo na kmetiji. Z velikim veseljem smo jim pripravili pridelke, ki jih je bilo treba ličkati, luščiti, pobirati in grabljati. Kot sem videla, so se otroci ob teh delil zabavali in jih z veseljem opravljali. Seveda smo Otroci so se ob delil zabavali in jih z veseljem opravljali. jim mi pokazali kako se kako opravilo opravi, oziroma kako smo jih opravljali v preteklosti. Prikazali smo jim le tista opravila, ki smo jih opravljali doma na kmetiji, predvsem v večernih urah. Ob takih opravilih ličkanju koruze, luščenju fižola, prešanju jabolk in grozdja, in še katetrih, je po končanem delu zapela harmonika vaškega godca. Ob njenih zvokih pa se je vse, staro in mlado zavrtelo. To so bili lepi časi. Delali smo težko, toda z veliko veselja in dobre volje. Našteta opravila, pa tudi druga, smo pravzaprav opravljali z druženjem. Tedaj smo si ljudje na vasi eden drugemu pomagali, zlasti pri tistih delih, kjer je bilo potrebno veliko ročnega dela. Kaj naj povemo ob koncu našega prispevka? Kot so nam povedali učenci, je dan prehitro minil, da bi spoznali vse kar se na kmetiji dogaja. Morda pa se še kdaj vrnejo, na prijazno Kolerovo kmetijo v Benediktu. Tekst: Ludvik Kramberger Učenci 3. razreda OŠ Benedikt in učiteljica Danica Časar, z gostitelji kmetije Koler v Benediktu 20 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

21 MLATITEV S CEPCEM Letos sta se iz Ljubljane priselila v Sv.Trojico na Usnjarsko c.7 Milica in Miro, mi smo pa tako dobili nove sosede. Oba imata veliko veselja z obdelavo zemlje, zato sta posejala veliko povrtnin, pa tudi nekaj ovsa. Ko je oves dozorel, je moja babica Marijana pokazala žeti na stari način s srpom. Nato smo povezane snope postavili, da so se posušili. Najbolj me je zanimala mlatitev s cepcem, to je lesen pripomoček, ki so ga uporabljali v starih časih, ko še ni bilo strojev, zato sem komaj čakal, kdaj se bomo lotili mlatitve. Košute popasle opuščeni sadovnjak v Celcah pri Vrtcu Košute radi opazujejo mimoidoči, pa tudi otroci iz bližnjega vrtca Ko smo se mudili v Selcah, ki sodijo v KS Voličina, sicer pa v občino Lenart, smo ob vrtcu, ki deluje v čudovitem podeželskem okolju, kjer ni prometa, otroci pa lahko dihajo čisti zrak, za ograjo zagledali plašne košute. Ob prvem pogledu smo mislili, da se v ograjenem starem sadovnjaku, kjer še raste nekaj jablan, več pa je slivja, pasejo srne. Pa nam najbližja soseda Marija in Jože Vašl, povedala, da v tej ogradi goji košute lovec in ljubitelj živali mag. Marjan Toš iz Lenarta. Še preden smo razvili pogovor o teh iskrih živali smo jih uspeli fotografirati. Pa ni šlo. Čim so videle našo postavo so ga popihale v zaklonišče. Da smo lahko naredili pričujoči posnetek, nam je z obrokom luščene koruze pomagal sin Jožek. Mirno smo čakali v zaklonu, a vseeno komaj zabeležili del črede. Kot so nam povedali, se najbolj približajo gospodarju Jožetu Vašlu, ki jih je nekoliko»razcartal«s koruzo, ki jo imajo zelo rade. Kot nam je povedal, živali radi opazujejo tudi otroci bližnjega vrtca. Škoda, da se nismo mogli pogovarjati z lastnikom mag. Marjanom Tošom, da bi nam povedal kaj več o svojih košutah. Kolikor nam je znano, imajo Tošovi tudi konja, ki je pod streho pri Marjanovih starših v Zgornjih Verjanah pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Najprej je s cepcem poskusila omlatiti oves babica, delo pa je dokončal Miro, ki mu je mlatitev tudi najbolje šla od rok. Na koncu smo še od semena ločili slamo, seme pa pospravili v košare. Tomaž ROBIČ, 4.a raz./9 Sv.Trojica Lara je našla orjaško dežnikarico Kot vedo povedati gobarji, letos ni bila gobarska letina. Tudi najbolj izkušeni gobarji pri gobarjenju niso imeli uspeha. Gobarski uspeh pa je nedavno dosegla osem letna Lara Župec iz Spodnjih Žerjavc, ki je po naključju naletela na veliko dežnikarico. Kot je znano jo nabiralci gob cenijo, saj je ocvrta dobra kot meso. Posebno jo cenijo tudi vegeterijanci. Nina nam je o svoji gobarski sreči povedala:»z mamo Danico smo šli po kostanje. Z mano sta bila še bratranca Blaž in Tilen Turk, tudi šolarja. Ob nabiranju kostanjev, nabirali smo jih v gozdu v Frolehu, sem nenadoma zagledala veliko dežnikarico. Poklicala sem mamo, da bi mi povedala če je prava, kot pri nas rečemo užitnim gobam. Tudi mama ni mogla verjeti, da je bila tako velika dežnikarica zdrava. Doma jo je oče Damjan izmeril. Mera pa je pokazala, da je zrasla do 30 cm premera. Gobo je mama narezala in nam jo ocvrla, mi pravimo»spohala«. Z njo se je mastila cela družina,«je še dodala Lara. Ludvik Kramberger Orjaška dežnikarica v rokah 8 letne Lare Župec iz Spodnjih Žerjavc Pogled na košute, ki se pasejo v sadovnjaku in travniku Marjana Toša pri vrtcu v Selcah PRI BUFETU MILENA V COGETINCIH SO NA DELU ARHEOLOGI Ko smo se nedavno iz Grabonoškega Vrha peljali po strmi cesti proti Cogetincem, se nam je odprl pogled na obsežna gradbena dela na trasi AC Grabonoš-Cogetinci. Posebno nas je pritegnila parcela na kateri so arheologi ob pomoči številnih študentov, odkrivali plasti zemlje, kjer bi naj v davnini bivali ljudje. Arheološka izkopavanja opravljajo na področju kjer bodo potekali priključki na AC, ki se vije po dolini Cogetinec in se bo po tunelu prebila proti Lenartu. Izkopavanja potekajo pod okriljem Ljubljanske univerze, Filozofske fakultete in jih vodi arheologinja Milena Horvat dipl. arheolog. Dela še strokovno vodita in nadzirata arheologinji Maja Korošec in Vanja Celih. Kot so nam povedali opravljajo dela na m 2 površin. Dela, s katerimi so pričeli 21. septembra, končali bi jih naj 19. oktobra, opravlja devet študentov in drugih delavcev. Kot smo lahko ugotovili, to kažejo tudi dosedanja izkopavanja, najdene keramične črepinje, teh je nenavadno veliko, in nekaj obrisov, ki kažejo na kurišča, gre resnično za poseljenost tega kraja pred okrog leti. Kot smo se prepričali, to nam je potrdila tudi arheologinja Milena Horvat, doslej kaj pretresljivega niso odkrili. To je razumljivo, saj so odkrili šele vrhnjo plast zemlje. Zanimivo bo videti, kaj bodo odkrili v globljih plasteh zemlje. O morebitnih zanimivejših arheoloških najdbah bomo poročali. LUDVIK KRAMBERGER 30. oktober DOMAČE NOVICE

22 TURIZEM Rojevajo se Terme Benedikt Smelost župana Milana Gumzerja in svetnikov občine Benedikt, da zgradijo termo vrtino, se bo kmalu obrestovala Središče Benedikta je še do nedavna tvorila le cerkev, šola, pošta, nekaj hiš, ki so bile večinoma namenjene stanovanju in obrtniški dejavnosti. V zadnjih 30 letih pa se je Benedikt razvil v kraj, ki daje videz trga. V kraju, kjer je sedež občine, je zraslo veliko hiš, zato je bilo treba posamezne dele kraja preimenovati v ulice. Največje uspehe v razvoju Benedikt dosega v času odkar je postal samostojna občina, katero vse od začetka vodi župan Milan Gumzer, ki se je po sposobnosti vodenja že izkazal kot tajnik Krajevne skupnosti Benedikt, ki je delovala v okviru občine Lenart. Danes ne bomo pisali o vseh uspehih, ki jih je dosegla kot samostojna občina, menimo lahko le omenimo čistilno napravo, industrijsko obrtniško cono in športno dvorano. Uspeh občine je tudi uspešno vrtanje vrtine pri iskanju tople vode. Uspešno opravljeno vrtanje ob iskanju tople termomineralne vode, je pripeljalo, da se v občini pripravljajo na gradnjo bodočih Term Benedikt. V ta namen je dvorani kulturnega doma v Benediktu, 5. oktobra, potekala tiskovna konferenca na kateri so novinarjem predstavili priprave na graditev term, ki bi izrabljale omenjeno termomineralno vodo iz vrtine, ki je bila v Benediktu urejena pred dobrima dvema letoma. Voda iz 1859 metrov globoke vrtine ima temperaturo več kot 72 stopinj Celzija in sodi po količini in temperaturi med najboljše vrtine v Sloveniji. O načrtovanju Term Benedikt sta na tiskovni konferenci spregovorila župan občine Benedikt Milan Gumzer in direktor podjetja Exspo biro Maribor Blaž Železnik. O načrtih, prostorskem in drugem planiranju, za izgradnjo term pa je spregovoril direktor avstrijskega podjetja Gollwizer-Pfeiffer Arhcipol ing. Karl Pfeiffer, ki je pripravilo osnutke za bodoče Terme Benedikt in jih je predstavil novinarjem. Kot je bilo rečeno, bi se naj Terme Benedikt razprostirale na 14 ha zemljišč, investicija pa bi veljala okoli 55 milijonov evrov. Časa dograditve term še niso mogli napovedati, saj bodo sedaj pospešeno pridobivali potrebna dovoljenja in iskali investitorja ter upravljavca term. Novinarje je najprej pozdravil župan Milan Gumzer, ki je na kratko obudil zgodovino o ideji za vrtanje v globino in o nadaljnjih aktivnostih pri izkoriščanju tople vode iz vrtine. Kot je dejal, je bilo to smelo dejanje svetnikov, ki so podprli njegovo zamisel. Tedaj so se podajali v neznano. Toda z rezultati so opravičili okrog milijon evrov vredno investicijo. Po intenzivnem iskanju rešitev za izkoriščanje vode so našli sogovornika. Čisto slučajno se je srečal z Blažem Železnikom iz podjetja ExpoBiro iz Maribora in v njem naš človeka, ki je bil pripravljen sodelovati pri pripravah za izkoriščanje tople vode iz vrtine Benedikt. Tako so s pomočjo Blaža Železnika razpisali natečaj za ponudnike projektov o izrabi tople vode. Med šestimi poslanimi so se odločili za projekt Gollwitzer-Pfeiffer-Archipol iz Avstrije, ki je po njihovem pripravil najboljši osnutek za bodoče Terme Benedikt. Blaž Železnik je pohvalil dobro sodelovanje z županom. Do ideje sta prišla v naključnem pogovoru, kaj bi bilo narediti s tako energetsko učinkovito vrtino. Kaj hitro sta našla skupno rešitev, da bi lahko vodo izkoriščali v zdraviliške in rekreacijske namene. Zamislili so si ne Bogata ponudba v lično urejenih prostorih ob državni meji RADGONSKI TIC NA NOVI LOKACIJI IN V NOVI PREOBLEKI Čeprav se je Turistično informativni center (TIC) Gornja Radgona že pred časom, s Partizanske ulice v središču mesta, preselil v prostore tik ob državni meji in reki Muri, kjer je nekoč domoval Kompas, so nove prostore uradno svojemu namenu predali ob praznovanju 11. občinskega praznika. Kot sta ob kulturnem programu in pogostitvi, na posebni slovesnosti povedala župan občine Gornja Radgona Antona Kampuš, in direktorica Podjetniško razvojne agencije (PORA) Radgona dr. Tatjana Fulder, so novi, lepo urejeni prostori velika pridobitev za Gornjo Radgono ter za vse turiste in druge, ki pridejo čez mejo v Slovenijo, ali pa kar namensko pridejo v Gornjo Radgono oz. Pomurje. Ob sami otvoritvi novih prostorov TIC sta se s svojim ročnim delom predstavila mojstra Lenc Kramberger in Albin Čufar ter tudi varovanci Varstveno delovnega centra Gornja Radgona. Sicer pa se tovrstne predstavitev različnih dejavnosti in storitev ob samem TIC-u pogosto odvijajo, kar je še posebej zanimivo in atraktivno za sosede iz Avstrije, ki mimo sprehajajo. Ravno zaradi tega je v ponudbi TIC, med številnimi drugimi (organizacije ogledov in izletov, turistično promocijsko gradivo, razglednice, prireditve, turistično vodenje...) dejavnostmi prijaznih deklet, tudi prodaja: ročno izdelanih unikatnih dekorativnih prtičkov in izdelkov iz gline; lesenih izdelkov domače in umetne obrti; ter brušeni in gravirani stekleni izdelki. Zraven so seveda tudi vrhunska buteljčna vina in šampanjci iz Radgonsko Kapelskih goric; domači med; naravni sadni, zeliščni likerji in domača zeliščna žganja; zeliščne tinkture; ekološko pridelane žitarice; bučno olje, domači kis ipd. V TIC sicer ponujajo tudi: sodne kolke in fotokopiranje, prodajajo ribiške kare, prodajajo vstopnice za gledališke in druge predstave, koncerte in otroški abonma... Turistično informativni center (TIC) Gornja Radgona je sicer odprt vsak dan, in sicer od ponedeljka do petka: ; sobota: ter nedelja in prazniki: O.B. Predstavitev bodočih Term Benedikt na tiskovni konferenci v Benediktu preveliki objekt, ki bi ne kvaril tega podeželskega okolja. Želeli so ustvariti nekaj lepega in okolju primernega. Kot je dejal so svoje zamisli ponudili v razpisu za osnutke bodočih Term Benedikt, na to pa dobili 6 ponudb. Za Avtrijski projekt so se odločili, ker se je najbolj približal njihovim predpostavkam. Sam projekt je na široko predstavil predstavnik pripravljavcev osnutka projektov ing. Karel Pfeiffer. Kot je dejal, so se pri snovanju tega zahtevnega projekta držali navodil naročnikov, obenem pa se ozirali na kraj kjer bodo Terme Benedikt locirane. O podrobnosti njegove predstavitve ne bomo govorili. Za tiste, ki poznajo Benedikt, naj povemo, da se bodo Terme Benedikt urejale na področju, kjer se nahajajo tri slatinske vrtine, ki bodo prav tako vključene v kompleks term. Tam bodo zgradili hotel s 4 zvezdicami z 250 posteljami, bazeni s toplo vodo, majhnim m2 velikim jezercem, počitniške hišice in vso drugo potrebno infrastrukturo. Zanimiv je projekt o termalnem bazenu, kateri bi bil zgrajen s streho, ki bi jo po potrebi odpirali in zapirali. Se pravi bi bil lahko bazen ob določenem času pokrit ali odkrit, glede na potrebe časa. Nas novinarje je zanimalo, kdaj bi zdravilišče začeli graditi. Kot je povedal župan bi se to lahko zgodilo sredi prihodnjega leta, ko bi že vzidali temeljni kamen. Vse pa je odvisno od pridobivanja potrebnih sredstev, tudi gradbenih in drugih dovoljenj. Glede prostorov oziroma ozemlja, po njegovem ne bo težav, saj je večina zemlje v lasti Sklada zemljišč RS. Z odkupom bodo soglašali tudi zasebniki, ki imajo tod svojo zemljo. Na vprašanje koliko delavnih mest pričakujejo z izgradnjo term, je Karl Pfeiffer bil kratek, nekaj sto. Župan Milan Gumzer pa je povedal, da bodo to delovna mesta, ki bodo bolje ovrednotena kot so ta, ki jih sedaj opravljajo delavci zaposleni iz področja občine. Po njegovem bo rentabilnost term za občino velika, saj bo v njih lahko zaposlenih veliko strokovnjakov in drugega osebja iz občine in širšega okolja. Terme bodo uporabljale tudi usluge obrtnikov. Možnost prodaje svojih pridelkov bodo imeli tudi bližnji kmetovalci. Besedilo in posnetek: LUDVIK KRAMBERGER PRIZNANJE S PEČATOM GOSTOLJUBNOSTI V okviru projekta Moja dežela lepa in gostoljubna, je Kamp Terme Ptuj, s strani Turistične zveze Slovenije, prejel Priznanje s pečatom gostoljubnosti za leto 2006 in zmagal v kategoriji Srednji kampi. Dogodek se je zgodil v torek, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Kamp Terme Ptuj, kategorije 4*, je v zadnjem-triletnem investicijskem ciklusu Term Ptuj, doživel številne spremembe in dopolnitve. Danes razpolaga s 100-timi kampirnimi mesti za šotore, kamp prikolice in avtodome. Zgrajena je bila nova recepcija s sanitarnim blokom. Med novostmi je tudi 25 mobilnih (počitniških) hišic s po 4 ležišči, sanitarijami, opremljeno mini kuhinjo, klimo in teraso. Gostje kampa imajo tudi omogočen vstop do vseh, glede na sezono, razpoložljivih vodnih površin in savn Termalnega Parka. DOMAČE NOVICE tudi na spletu DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

23 tel: 02/ , , fax: GSM: 051/ Izposojamo premièni gradbeni oder - višine 9,30 m FraMa SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z VIJAKI, LEŽAJI, TESNILI, VERIGAMI, JERMENI IN OKOVJEM LENART, KRAIGHERJEVA ULICA 18, TELEFON: , Trgovina Delovni èas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure teža 4,6 kg HUSQVARNA 55 2,5 KW - 3,4 KS - meè 45 cm teža 5,2 kg ,00-10% GOT. POPUST ,- 481,47,00 teža 5,8 kg + DARILO delovna miza in KAPA GOZDARSKO VITLO 40 Ecco Vleèna sila 4 t, jeklena vrv 60/11 mm teža 230 kg 890,53 + DARILO KAPA in KLOBUK 256,96 SNEŽNA DESKA 117cm ,00-5% GOT. POPUST 224, 640,00-5% got. popust , ,- SLIKE SO SIMBOLIÈNE MOŽNOST PLAÈILA S KARTICAMI: AMEX, VISA, MAESTRO, MASTERCARD, ACTIVA 24 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

24 MARKETING LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/ ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: , 051/ Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/ DOMAČE BUČNO OLJE prodam, možna dostava nad pet litrov, bučno 1200 SIT liter, mešano olje 700 DSIT liter, tel: 041/ REZAN LES, OPAŽE, prodam in dostavim, tudi deske, br une... tel: 041/ , 041/ POHIŠTVO ZA JEDILNICO tel.: 041/ OKENSKA in VRATNA KRILA z žaluzijami, stara 8 let od Jelovice, tel.: 02/ , gsm: 031/ NAKLADALKO SIP ter TRAKTOR DEUTZ 7506, 4x4, letnik 88, tel: 031/ TRAKTOR IMT 549, ter dvobrazdne obračalne pluge Regent, tel: 02/ Malo umetrnino VINSKO TRTO napisano leta 1940, na paši (visi tudi pri Billu Clintonu) naročite po tel.: , pošljem skupaj s pismom Clintona za 2500 SIT K O R U Z O i n J E Č M E N p r o d a m, t e l : 02/ SENO v balah, oglate bale in okrogle silažne bale, tel: 02/ RAČUNALNIK 2400Mhz 160 GB GeForce MB+Tv out, cena po dogovoru, tel: 041/ Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel , 051/ Novo MIZARSKO MIZO prodam, kakor tudi domačo SLIVOVKO, tel: 031/441900, 041/ NOVE STOLE hrastove, tapicirane,tel TROSED spremenljiv v ležišče, 140 x 190 cm, 1 leto star, dobro ohranjen, za SIT, tel.: 041/609971, 02/ REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim 041/ l STISKALNICO za grozdje, predelno steno, leseno z vrati 200 x 240, dve 5 cm deski (fosna), cena po dogovoru, tel: 041/ BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETON- SKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO DOMAČE VINO, tel.: 041/ FANTOVSKO in DEKLIŠKO birmansko obleko prodam, tel: / 041/ POSTELJO z jogijem 200x90 in raztegljiv kavč 200x120, tel.: 031/ Malo rabljeno otroško KOLO, brez dodatnih koles, za 4-6 let prodam za 5000 SIT, tel.: Branka CISTERNO za gnojnico, tel: 031/ RABLJENO OPREMO za lokal, primerno za optiko, foto, bižuterijo, urarstvo ali podobno prodam, 02/ JEKLENKO za kisik, cena po dogovoru, tel.: 041/ OTROŠKI VOZIČEK Kobo z lupinico sivo rumene barve, rabljen 5 mesecev, cena po dogovoru, tel: 041/ KG Ripsa prodam, tel.: 02/ CISTERNO PVC, večnamensko, 1000 l, paletni sistem v pocinkanem ogrodju, tel: 031/ PREDSETVENIK z dvojnimi valji, širine 220 cm, tel.: NOVE PREVLEKE za avto sedeže, za simbolično ceno, tel.: BALIRKO za okrogle bale, Rollbaler M1300 z variabilno komoro in mešalec za gnojevko na traktorski pogon. Tel.: 041/ KRMNO PESO, korenje in belo repo ugodno prodam. Tudi okusno slivovko, bučno olje, jabolčni kis in rdeče vino. Tel: ali GSM: 051/ PRODAM ŠMARNICO / jurko na brajdah, tel; 031/ KUPIM MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, balirko za oglate bale, pajka, kosilnico, cisterno, trosilec in traktor do 50 KS, tel: 031/ CITROEN BX letnik 90, registriran do 14. okt. v voznem stanju, z letnimi gumami in dodatno opremo PRODAM, tel.: GOLF V, avt. klima, vsa el., bele barve, opravljen veliki servis, samo km, kupljeno v SLO, možnost kredita, tel.: 041/ TOMOS AVTOMATIC letnik 1992, cena , tel: 041/ DAEWOO RACER let 1996, prodam - cena , tel: 031/ PRODAM CLIO, 4 leta star, srebrne barve, tel.: 041/ TRAKTOR ZETOR 77/45, letnik 1990, tel.: 031/ prodam KIA Sephia A1,6, l.96, 155 tisoč km, rdeče barve, el. paket, 2 x air bag, servo volan, cena SIT, tel: 040/229967, 02/ VOLVO 940 GL - 96 kw l.93, prevoženih km, garažiran, servisiran (zadnji servis ), prvi lastnik, registriran do , prodam. Informacije na IŠČEM STANOVANJE enosobno v Lenartu ali okolici, tel: 031/ PRODAM starejšo HIŠO v Oseku z 2 ha zemlje v enem kosu, vinograd, sadovnjak, njiva, tel: PRODAM GRADBENO PARCELO, primerno za stanovanjsko hišo ali bivalni vikend, 1014 m 2, lokacija Destrnik k.o. Vintarovci - jugozahodno pobočje, tel: 040/ Prodam TRI PARCELE za vikend. elekt., voda, tel. na parceli, velikosti od m2, lokacija Selce pri Voličini, cena po dogovoru, tel.: 041/ Prodam ali menjam DVOSOBNO STANOVANJE v Tratah 60m 2, zamenjava pride v poštev samo v Lenartu, tel do 8 ure zjutraj 02/ Prodam STAREJŠO HIŠO v Oseku z 1,6 ha njiv, 30 arov vinograda, 30 arov sadovnjaka, 3 gradbene parcele, tel HIŠO prodam ali zamenjam z doplačilom za stanovanje v Lenartu, z gospodarskim poslopjem z 50 arov zemlje v Sp. partinju 4, tel.: 02/ , 041/ PRODAM ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru lenarta, s parkirnim prostorom in zelenico, tel: 031/ V NAJEM vzamem GARSONJERO v Lenartu ali okolici, tel 051/ KUPIM PARCELO, vikend ali hišico, tel.: 051/ PRODAM ENOSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni 38m 2, tel: 041/ PRODAM NJIVO v izmeri 37 arov v Zamarkovi, tel.: 031/ IŠČEM STANOVANJE - 1 sobno, ali garsonjero v Lenartu, tel.: 031/ V NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju za daljše obdobje, tel.: 031/ PRODAM ali dam v najem 90 arov zemljišča v Oseku, tel.: 041/ IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/ TORTE sprejemam naročila za torte različnih velikosti, oblik in okusa. Če imate radi sočne in lahke torte pokličite, dostavimo tudi na dom, tel PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po telefonu 040/ PREKAJUJEMO MESO in mesne izdelke z bukovimi drvami, vsak dan po 14. uri tel: 02/ IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin, dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt, Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/ PAZIM OTROKE, skrbim za starejše ljudi (kuham, umivam,...) poštena in zanesljiva, tel: 031/ POTREBUJETE GLASBO za manjše skupine ali praznovanja, pokličite mladi duo, po solidni ceni, tel: 051/ VZAMEM OTROKA V VARSTVO na svojem domu v okolici Negove, Info: 040/ NUDIM INŠTRUKCIJE iz slovenskega jezika in lektoriram, tel: 031/ V NAJEM vzamem GOSTINSKI LOKAL ali grem k vam za natakarico, tel: 041/ Gradim hišo, potrebujem zidarja, malarja, vse od A do Ž, tel: 051/ letna vdova išče iskrenega in mirnega gospoda - alkoholiki, kadilci izključeni. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon v uredništvu. NUDIM VARSTVO otrok na svojem domu v okolici Maribora, tel.: 041/ ŽAGAM drva cepanca, cena po dogovoru. Tel.: IŠČEM NEKOGA da mi preorje manjši vinograd z njegovim motokultivatorjem, tel.: 031/ oktober DOMAČE NOVICE

25 FELJTON FELJTON V. ČAS ODLOČITVE Letos mineva 15 let od intenzivnih obrambnih priprav na osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Skladišče orožja UKINITEV OBČINSKEGA ŠTABA TO LENART Kot sem že zapisal v tekstu, je Občinski štab TO Lenart z odlokom ustanovila Občinska skupščina v aprilu To je bila tudi njena pristojnost. V maju leta 1991 pa je z aktom poveljevanja Republiški štab za TO ukinil OŠTO Lenart in ga vključil v Območni štab TO Ptuj. Menim, da za ukinitev RŠTO ni pristojen. V objavljenih odlokih Občinske skupščine Lenart pa ni mogoče najti ustreznega odloka, s katerim bi odpravili odlok iz aprila 1975 ali o razpustitvi OŠTO Lenart. Zaposleni iz Občinskega štaba TO Lenart so bili sicer prerazporejeni na nove dolžnosti, materialna sredstva, oborožitev, strelivo in enote, pa je prevzel Območni štab TO Ptuj. Omenjeni štab je prevzel tudi ves arhivski material Občinskega štaba TO Lenart, ki pa je po predaji izginil»neznano kam«. Dejstvo pač je, da za vso delovanje OŠTO ni arhivskega gradiva, ki pa je predmet zaščite po Zakonu o arhivih in arhivskem gradivu, ki v svojem 223. členu takšno dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Upamo lahko samo, da bo vsaj zgodovinarjem uspelo kdaj ugotoviti, kaj se je zgodilo s tem gradivom. Kajti spomin bo zbledel in z njim tudi 23-letno obdobje obstoja in delovanja Občinskega štaba za teritorialno obrambo Občine Lenart. ZAKLJUČEK Iz kratkega zgodovinskega pregleda od 1968 do 1990 je mogoče razbrati, da so občine v Republiki Sloveniji in tudi na republiškem nivoju ustanovile kot ponoven zametek nacionalne vojske, štabe in enote teritorialne obrambe, ki so jih popolnile v največji možni meri s slovenskimi oficirji in podoficirji ter določili, da je poveljujoči jezik v TO slovenski. Ta pristop se je pokazal kot učinkovit in ustrezen v organiziranju usposobitvi in uporabi vojske ob prelomnih odločitvah za narod. Potrditev takšnih odločitev se je pokazala v letu 1991 v vojni za samostojno Slovenijo. polkovnik Jože MAJCENOVIČ Tone Partljič: GENERAL Nekoliko drugačno pisanje o Maistrovem delu in življenju- Izdajo knjige izdatno podprlo Ministrstvo za obrambo in jo podarilo vsem slovenskim šolam Pisatelj in dramatik Tone Partljič se je lotil zanimivega, dokaj enostavnega, a znova prijetnega pisanja in za tokratne črtice izbral nekatere zgodovinske iztočnice, ki so povezane z velikim slovenskim domoljubom, generalom in pesnikom Rudolfom Maistrom-Vojanovim. Zdi se, da je Partljiču uspelo izluščiti nekatere najzanimivejše dogodke iz bogatega Maistrovega izročila in še zlasti iz njegovega življenja, ki je poleg velikih zmag in uspehov prežeto tudi z grenkimi porazi in razočaranji. Še zlasti potem, ko je opravil veliko zgodovinsko delo in trajno priboril severno slovensko mejo in bil namesto z zaslugami nagrajen z naglo upokojitvijo. Pelina je bilo takrat v čaši veliko in Tone Partljič je seveda znal sila preprosto in razumljivo opozoriti tudi na to zgodovinsko resnico, ki je bila večkrat zapisana bolj ob robu. Čeprav je njegovih deset črtic o generalu Maistru v bistvu namenjenih mlajšim bralcem, bodo po tem čtivu zagotovo posegli tudi odrasli in tisti, ki tako ali drugače častijo ali pa spoštujejo Maistra, njegove pogumne soborce in njihova dejanja, ki so bila v danem zgodovinskem času neponovljiva in brez katerih tudi ne bi bilo današnje samostojne Slovenije v mejah, ki jo zaokrožajo v sodobni evropski integraciji. Pisatelj Tone Partljič začne svoje pisanje z dnevom mrtvih leta To je bil še vedno nemirni in negotovi čas po prvi svetovni vojni, ko je bilo zaradi nje veliko jeze in tudi hude krvi, saj je prva svetovna morija terjala izjemno veliko žrtev in povzročila pravo gorje. Vojakom je bilo vojne dovolj, hiteli so domov, k družinam, ženam, otrokom in materam, da bi jih videli in stisnili na boleče prsi. Možje so bili izmučeni, ranjeni, pohabljeni, nekateri povsem dotolčeni, zato so si želeli miru in počitka. A vojna ne bi bila vojna, če ne bi imela korenitih in trajnih posledic za zgodovino. V slovenski zgodovini je ta čas zaznamovan z Maistrom in njegovim delovanjem v Mariboru, na Štajerskem in Koroškem. Iz Partljičevih črtic veje bogata sporočilnost tega časa, ki je velikega pomena tudi za sodobno slovensko domoljubno zavest in identiteto. Mladi bodo lahko pobližje spoznali veličino takratnih dejanj avstro-ogrskega majorja in kasnejšega generala Rudolfa Maistra, ki je znal ob pravem času dvigniti glas in sabljo. Njegovi besedni dvoboji z nemškimi oficirji so bili jasni in odločni, vedel je, kaj hoče in kaj je treba narediti. Poznal je tudi ozadja, človeške nravi in hotenja oficirjev armade, ki je utrpela poraz v vojni in za nameček ostajala še brez nekdanjih velikih državnih okvirjev. To je bila priložnost tudi za Slovence, za Maribor in v njem je Maister dokazal, da smo Slovenci pogumni in odločni, ko je treba strniti vrste za domovino. Če tega poguma in odločnosti takrat ne bi bilo, bi tok nadaljnje zgodovine potekal čisto drugače in veliko vprašanje je, koliko Slovenije in slovenstva bi ostalo za kasnejše rodove, ki so tudi z izročilom Maistrovega uporništva še vsaj dvakrat v 20.stoletju stopili na okope domovine in za domovino častno prelili kri. Med vrsticami Parljičevega pisanja je to mogoče razbrati od samega začetka knjižice, od prve do zadnje črtice. V besedilu je veliko konkretnih likov in zgodovinsko preverljviih podatkov, ki imajo seveda tudi literarni Partljičev pridih rahle hudomušnosti in življenjske vsakdanjosti. Slikovito se nam kažejo nekateri znani liki Maistrovih soborcev in vojaških poveljnikov, v katere je Rudolf neizmerno verjel in jih spoštoval. Predvsem pa je očitno globoko spoštoval vojake in z njimi delil celo kotel. Tudi ta vidik Maistrove veličine nam odkriva Tone Partljič, ki ne zaobide niti drobnih epizod iz zadnjega dela generalovega življenja v Mariboru, ko je kot pesnik večkrat razočarano razmišljal o usodi človeškega dostojanstva. Pokaže se nežna, včasih celo rahlo romantična duša pesnika Vojanova, ko slada verze znanih pesmi, v katerih se zrcali tudi otožen spomin na njegove fante, s katerimi je pogumno korakal nad Maribor, Velikovec, Celovec, Radgono. Mnogih ni bilo nazaj. Tudi ne njegovega priljubljenega poveljnika Malgaja, ki mu je posvetil pesem. Moža markantne postave, odločnega vojaškega značaja, je bolečina hudo prizadela. Bil je predvsem vojak, ki je vedel, kaj storiti v usodnem času in ki je težko jemal naglo upokojitev in umik v popolno zasebnost. Potem je prišla še bolezen, ostali so spomini, na Koroško, Rož, Podjuno in Zilo, na Maribor. In na slovenskogoriški Zavrh, kamor je trikrat odšel v spokojno tišino in varno naročje slikovitih in sončnih Slovenskih goric. Tem lepim krajem je tudi posvetil del pesniške duše, gorice so mu bile ljube in tamkajšnji ljudje tudi. Završka Katica je ostala nepozabni lik vse do danes, ko ima v prizadevanjih za ohranitev zgodovinskega spomina na generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, častno mesto. Kako sta se spoznala, nam lepo opisuje Partljič, ki je zelo obzirno upošteval nekatere zgodovinske okoliščine njunega srečanja na Zavrhu. Podobna ocena velja tudi za srečanja generala z otročadjo na ulico, med katero je bil pokojni nekdanji ravnatelj mariborskega Pokrajinskega muzeja Sergej Vrišer. In še mnogi drugi liki se pojavijo v Partljičevih črticah o Maistru, ki so vredne objave in skrbnega branja. Za osvežitev spomina, pa tudi za spomin in opomin, da je dobro imeti pokončne in pogumne ljudi. Mladi bralci bodo to, sicer nekoliko bolj skrito, a prepoznavno sporočili pisanja, zagotovo vsaj v obrisih izluščili in si ustvarili svojo vrednostno sodbo. Delo, ki zagotovo ne škodi, temveč dragoceno koristi tudi sodobnemu razumevanju narodne identitete in samozavesti. V združeni veliki Evropi toliko bolj. mag. Marjan Toš 26 - DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006

26 NAGRADNA KRIŽANKA OVEN ( ) Ne oklevajte, ko se bodo uresničili delovni načrti. Imate veliko organizacijske sposobnosti, zato vas bo nadrejeni nenehno prosil za nasvete. Nekdo se vam bo za hrbtom grdo posmehoval. Ignorirajte ga. BIK ( ) Ne delajte s partnerjem načrtov, ki jih težko izpeljete. Predvsem pa preživite z njim več časa. Zgodilo pa se bo tudi, da boste končno imeli več časa zase-razvajanje telesa ne bo škodovalo. DVOJČKA ( ) Naj vas ne bo strah odločno sprejeti novih zadolžitev. Zaupajte vase in glasno povejte svoje načrte. Vseeno pa nikar ne zanemarite svojega partnerja. Dajte mu vedeti, da ga imate radi. RAK ( ) Mogoče bo ta teden pravi čas za pogovor s partnerjem. Zgladila bosta nesoglasja in postavila temelje vajinega odnosa za naprej. Prepiri z nekim sorodnikom vam bodo pošteno načeli živce. Izogibajte se mu, če se le da. LEV ( ) Kar nekaj vabil na zabave bo padlo, a ne boste vedeli, kateremu se odzvati. Tudi za odnose s partnerjem bo teden več kot prijeten. Razpoloženje bo boljše, le potruditi se bo treba. DEVICA ( ) Vaša domišljija je dobila krila. V službi vam gre vse kot po maslu. V zasebnem življenju pa še bolj. Vezani boste doživeli nekaj lepih družinskih trenutkov, samskim pa se obeta pomembno srečanje. TEHTNICA ( ) Čeprav ne marate nakupovanj, vas bo ugodna ponudba premamila. Mogoče si boste zaradi tega malce spraznili denarnico, vendar bo občutek tako dober, da se bo izplačalo. Najdite si končno že kakšen konjiček. ŠKORPIJON ( ) Čakajo vas prijetne urice v dvoje. Sredi tedna vas bo popadlo ljubosumje, potlačite ga. Pesimizem ne bo dobro vplival na vaše zdravje. Najmanj kar lahko storite je, da se več gibate. V določenih situacijah imate veliko sreče. STRELEC ( ) S prijatelji boste preživeli nekaj zelo lepih trenutkov. Največ pozornosti usmerite v partnerski odnos, ki zadnje čase nekoliko šepa. Z malo truda boste dosegli lepe uspehe, predvsem na delovnem področju. KOZOROG ( ) V ljubezni se stvari odvijajo tako, da se bolje ne bi mogle. Izžarevate očarljivost in erotično privlačnost. Čeprav vas bo v prihodnjih dneh imelo, da bi začeli prepir, se raje ugriznite v jezik. VODNAR ( ) Ste v nenehni stiski s časom in to vam počasi že pošteno najeda živce. Bodite malce bolj organizirani. Tako boste porabili občutno manj časa za delo in se boste lahko posvetili svojemu zasebnemu življenju, ki ga zapostavljate. RIBI ( ) Partner ima srčno željo-prisluhnite mu in ga osrečite. Ne bo vam žal. Notranje zadovoljstvo bo prineslo tudi izboljšanje pri vašem počutju. Oddahnili si boste. V tem obdobju lahko veliko dosežete, zlasti če se boste lotili novega projekta. Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do na naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 8/06 PIRAT S KARIBOV, ZAKLAD IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE 8/2006 Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo po pošti prejeli praktično nagrado: 1. nagrada Petra Kapl, Dražen vrh 56, Sv. Ana 2. nagrada Ljiljana Uroševič, Kremberk 31, Sv. Ana 3. nagrada Kušenik Avgust, Obrat 1, Sv. Trojica Nagrade boste prejeli po pošti 10/ oktober DOMAČE NOVICE

27 V vinu je najveè sonca. Naj žive ljudje, ki pridelujejo vino, kajti z njim vnesejo svetlobo sonca v èloveške duše. (Maksim Gorki) Ko se mošt spremeni v vino, vas vabim na MARTINOVANJE, KI BO NA TRGU OSVOBODITVE V LENARTU, V SOBOTO, 11. NOVEMBRA 2006, OB 11. URI. Skupaj bomo nazdravili novemu vinu in se poveselili v prijetni družbi. mag. Ivan Vogrin Župan Obèine Lenart NADALJUJEMO SKUPAJ DOMAČE NOVICE NA SPLETU DOMAČE NOVICE 30. oktober 2006