Letno poročilo o delu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009

Átírás

1

2 9

3

4 Zakoni življenja so preprosti, mnogo preveč preprosti za tiste ljudi, ki se želijo boriti in komplicirati. Kar daš, to dobiš, kar misliš o sebi in življenju, se ti uresniči. Tako preprosto je to. Louise L. Hay

5 Letno poročilo o delu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009 Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič Uredili: dr. Silva Kos Knez, Nataša Purkat, Lektor ca Jezikovni pregled: Lektor ca Idejna zasnova naslovnice: Arnoldvuga Slika na naslovnici: mag. Gregor Mohorčič Tisk: Present Naklada: 100 izvodov Ljubljana, 2010 ISSN Svet Zavoda RS za šolstvo je Letno poročilo o delu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2009 potrdil na 5. seji dne

6 Kazalo Uvodni del...8 Uvod v poročilo...9 Organizacijska shema organiziranosti Zavoda RS za šolstvo...11 POROČILO O DOSEŽKIH V LETU Ocena uspešnosti doseženih ciljev v letu Projekti in naloge v letu Redne naloge Naloge, ki niso tržna dejavnost Naloge, financirane iz sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport Naloge, ki so tržna dejavnost Poročila posameznih projektov/nalog...19 Spremljanje poskusne uvedbe programov SSI Tehnik oblikovanja in Tehnik mehatronike Spremljanje uresničevanja aktualnih izhodišč v OŠ in SŠ Spremljanje uvedenih novosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju Analiza stanja didaktičnih sredstev v slovenskih vrtcih in ocena skladnosti s cilji kurikula Analiza razširjenega programa in nadstandardnih storitev v OŠ Poskus spremljava javnoveljavnega programa Waldorfske glasbene šole Poskus obvezni drugi tuji jezik v OŠ Uvajanje nižjega izobrazbenega standarda v redne oddelke OŠ Fleksibilni predmetnik priprava poskusa in razvoj modelov na ravni triletja Poskus uvajanje in evalvacija izobraževalnega programa Ekonomska gimnazija športni oddelki Poskus spremljanje javnoveljavnega programa Waldorfske osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom Vzgojni načrt šole Razvoj didaktike na področju ocenjevanja znanja Razvoj in spremljanje modelov fleksibilnih šolskih predmetnikov v OŠ Koncept dela v bolnišničnih oddelkih...31 Inovacijski projekti vodenje inovacijskega programa...31 Priznanja Blaža Kumerdeja Uresničevanje ciljev VITR in globalne dimenzije izobraževanja v kontekstu vseživljenjskega učenja (program Comenius) ILE/OECD (Innovative Learning Environment) Širitev dobre prakse skozi projektno delo s poudarkom na VITR in globalni dimenziji (Unesco šole) Odprto učenje skladno s cilji evropskega leta inovativnosti in ustvarjalnosti razred brez katedra ENSI...37 Koncept uvajanja kroskurikularnih vsebin v šolsko prakso...37 Evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti Posodabljanje katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov v SPI Izbirni predmeti Katalog obveznih izbirnih vsebin Izvajanje koncepta in akcijskega načrta za delo z nadarjenimi učenci...41 Izvajanje operativnih nalog v zvezi z Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike in sodelovanje z MŠŠ Medkulturni dialog Verstva in etika Uvajanje prve pomoči Usposabljanje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev OŠ z vrtci za pedagoško vodenje Spolna vzgoja in vključevanje vsebin o problematiki trgovine z ljudmi v šolski kurikulum...47 Usposabljanje za uvajanje novih programov v strokovnih in poklicnih šolah...47 Letno poročilo ZRSŠ

7 Poklicna matura za nove programe Narodnosti: strokovna podpora vrtcem in šolam Vzgoja in izobraževanje Romov Seznanjanje otrok s kulturo in jezikom okolja v Slovenski Istri Analiza novih programov v glasbeni šoli: glasba, ples Tekmovanja Strokovna pomoč pri oblikovanju avtističnega predšolskega oddelka Razvoj in posodabljanje izvedbenega kurikula vzgojno-izobraževalne institucije kot celote Svetovalne storitve vrtcem, šolam in dijaškim domovom Spremljanje pouka v dvojezičnih OŠ na narodnostno mešanem območju Prekmurja Rutinske dejavnosti v vrtcu Vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami Navodila za delo komisij za usmerjanje Priprava Kataloga učbenikov za šolsko leto 2009/2010 za osnovne in srednje šole Načrtovanje, evidentiranje in spremljanje mednarodnih dejavnosti zaposlenih ZRSŠ, diseminacija Organizacijska in vsebinska podpora za izvedbo seminarjev z mednarodno udeležbo v Sloveniji Koordinacija mednarodnih in EU-dejavnosti ZRSŠ, vključno s sodelovanjem pri programih vseživljenjskega učenja (CMEPIUS) Mednarodna konferenca učiteljev likovnih umetnosti v okviru leta ustvarjalnosti in inovativnosti Ugotavljanje stanja potreb po učilih (tudi IT); učila v šoli Učbeniki v številkah Sodelovanje pri urejanju področja učbenikov Opravljanje rednih aktivnosti za potrebe delovanja Komisije za učbenike pri Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje Koordinacija pri pripravi učbenika za učenje srbskega jezika v osnovni šoli v Republiki Sloveniji Evalvacije po 17. členu ZOFVI: Willems, Alojz Šuštar Poskus Glasbeni center Willems Evalvacije po 17. členu ZOFVI: Alojz Šuštar Poskus spremljanje javnoveljavnega programa v OŠ Alojzija Šuštarja Informatizacija slovenskega šolstva Priprava računalniškega programa za potrebe strokovnih svetov Spol in spolno razlikovanje Izvajanje akcijskega načrta kulturne vzgoje Didaktični pristopi v VIZ Romi Koncept razvoja posebnih potreb (razvojnoraziskovalni projekt) Priprava strokovnih podlag za poskus (gimnazija) Evropski jezikovni listovnik (srednja šola) Razvoj formalnega in neformalnega izobraževanja za delo z mladimi Poučevanje in učenje tujega jezika v vrtcih Strategija posodabljanja kurikula VIZ Vseživljenjskost učenja v začetnem izobraževanju Za varno šolo UNICEF Promocija večjezičnosti in medkulturnosti, CROMO ELPGN (European Lifelong Guidance Policy Network) CIDREE Nacionalno preverjanje znanja v OŠ Migranti in medkulturni dialog Raziskovanje humanitarnega prava Zdomci in izseljenci Zamejci Preprečevanje nasilja Slovenija in njena vloga v mednarodnem prostoru Razvoj novih programov na področju glasbenega šolstva Evropska šola: Razvoj kurikula slovenščine na sekundarni stopnji izobraževanja in evropska matura Evropska šola: Razvoj kurikula slovenščine na primarni stopnji izobraževanja Letno poročilo ZRSŠ 2009

8 Frankofonija RPS (razširjene predmetne skupine) Prenova programov na področju VIZ otrok s posebnimi potrebami Izvajanje akcijskega načrta za učence z učnimi težavami Posodabljanje UN za strokovne gimnazije Raznoliki pristopi k posodabljanju naravoslovnih predmetov v izobraževanju kemija: Modelni pristop za profiliranje nadarjenosti mladih na področju kemije Raznoliki pristopi k posodabljanju naravoslovnih predmetov v izobraževanju fizika Raznoliki pristopi k posodabljanju naravoslovnih predmetov v izobraževanju biologija Karierna orientacija Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Videomanija Oblikovanje ocene kakovosti učbenika Učbeniki za prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom Seminarji Sveta Evrope/Pestalozzi Študijske skupine in mentorska mreža šol Poučevanje tematike zločinov proti človeštvu (Izrael in Pestalozzi) Predsedovanje Evropski šoli Nizkonakladni učbeniki in učna gradiva Gradiva za MŠŠ Razpis za sofinanciranje mednarodne dejavnosti v VIZ Sodelovanje z državami v razvoju na področju izobraževanja Koordiniranje sodelovanje zavoda v ključnih mednarodnih razvojnih dejavnostih po dogovoru z MŠŠ Organizacija konference o Romih v okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evrope Koordinacija Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti Sporazumevanje v tujih jezikih Uvajanje inovativnih pristopov k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikul Sporazumevanje v tujih jezikih Uvajanje tujega jezika in medkulturnega/medjezikovnega uzaveščanja v prvo obdobje OŠ Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju Posodobitev gimnazije in Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov ; Integrativni kurikul pristopi k posodobitvi gimnazijskega programa Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov Usposabljanje učiteljev Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov Priprava šol na vpeljevanje sprememb Posodobitev gimnazije Evropski oddelki pristop k posodobitvi kurikula Posodobitev gimnazije Razvoj specialnih didaktik Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa koncepti načrtovanja kurikula (CRP) Model evalvacije kakovosti izvajalcev programov usposabljanja strokovnih delavcev (CRP) Monografije, priročniki, zborniki in druge publikacije Revije Gradiva na nosilcih (CD, DVD) Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje seminarji Analiza izvajanja stalnega strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcih in OŠ Evropski projekt PROGREENS Publikacije založbe zavoda v letu Strokovne službe Razvoj sistema kakovosti PRILOGA Zaposleni po področjih dela Letno poročilo ZRSŠ

9 Uvodni del Za vod RS za šols tvo že več kot pet de set le tij prou ču je si stem in or ga ni za ci jo šols tva, vse bi ne, obli ke in me to de vzgo je in pou ka. Skr bi tudi za di dak tič no us trez nost učil in dru gih uč nih pri po moč kov. V vseh teh le tih smo bili po mem ben de jav nik na po droč ju šols tva, ved no smo si pri za de va li čim bo lje iz ko ri sti ti svoj po ten cial in po ten cial šol pri raz vo ju ku ri ku la. Ko nec leta smo za po slo va li 208 so delav cev. Kljub ne neh ne mu zmanj še va nju šte vi la za po sle nih, za en od sto tek na leto, v letu 2009 za dva od stot ka, nam je tudi v letu 2009 us pe lo na lo ge opra vi ti v naj več ji meri. Kjer je bilo mo go če, smo na lo ge smisel no zdru že va li in po ve zo va li v več je sklo pe, to bomo na da lje va li tudi v letu Skup ni ime no va lec vseh na log v letu 2009 je bil raz voj ku ri ku la ozi ro ma kako iz bolj ša ti uč ni pro ces, da bodo ime li ude le žen ci v pro ce su vzgo je in izo bra že va nja čim več je ko ri sti. Spre mem be po sta ja jo stal ni ce na še ga raz vo ja. Gre za po so do bi tev ku ri ku la, flek si bil ni pred met nik, pre no vo gim na zi je in upo ra bo so dob nih teh no lo gij pri pou ku. Vse te spre mem be in no vo sti vpli va jo in bodo vpli va le na vlo go uči te lja in učen ca. Če dalje več učen cev zna nja in vse bin ne od kri va samo v šo li, tem več tudi zu naj nje. Vlo ga uči te lja se spre mi nja, uči telj po sta ja bolj men tor, sve to va lec učen cem. Učen ce naj bi us mer jal, spod bu jal, jih nau čil kri tič ne ga iz bi ra nja vi rov, in for ma cij in pravil ne upo ra be teh no lo gi je, kar pa ni lah ko. Učil naj bi jih za šo lo in za živ lje nje. Pri tem delu uči te ljev je zavod še kako po mem ben part ner, kar je raz vid no tudi iz Let ne ga po ro či la, še ved no pa je do volj mož no sti za iz bolj ša ve. Vsa do dat na zna nja, ki smo jih upo ra bi li pri svo jem delu, smo pri do bi li na izo bra že va njih, kon fe ren cah, part ners tvih tako doma kot v tu ji ni. Tako lah ko ohra nja mo kon ku renč nost in stik v sve tovni druž bi, ki de lu je tudi na po droč ju šols tva. So de lav cem smo po ma ga li pri do se ga nju for mal ne izobraz be ter jim po nu di li raz na spe ci fič na stro kov na izo bra že va nja in ude lež be na kon fe ren cah. Re zul ta te dela pred stav lja mo na kon fe ren cah, pos ve tih, se mi nar jih, zbor ni kih, v stro kov ni li te ra tu ri in re vi jah. Vse to je na me nje no stro kov nim de lav cem v vrt cih in šo lah z že ljo po obo ga ti tvi nji ho ve ga stro kov ne ga zna nja. Malo re vij na po droč ju šols tva v Slo ve ni ji se lah ko poh va li s šti ri de set let no tradi ci jo. Na ša re vi ja Vzgo ja in izo bra že va nje je v tem letu praz no va la ta za vi dlji vi ju bi lej. Poh va la gre vsem ured ni kom in stro kov nja kom, ki so so de lo va li pri re vi ji. Vse ka kor pa to po me ni tudi zab ve zo k še bolj še mu delu na po droč ju šols tva. Brez ka ko vo sti ozi ro ma za ve da nja po me na ka ko vo sti da nes ne gre. To ve lja tudi za jav ni sek tor in za šols tvo. Tudi na za vo du se za ve da mo po me na ka ko vo sti. V ta na men de lu je sku pi na za no tra njo kako vost, ka te re na lo ga je skrb za ce lo vi to ob vla do va nje ka ko vo sti sto ri tev, spod bu ja nje za po sle nih za vklju če va nje v pro ce se ob vla do va nja ka ko vo sti ter pred la ga ukre pe za iz bolj ša nje ka ko vo sti na za vo du. Pre pri čani smo, da bomo tudi v pri hod njih le tih eden iz med po mem bnih za vo dov, ki bo us mer jal slo ven sko šols tvo. mag. Gre gor Mo hor čič, di rek tor 8 Letno poročilo ZRSŠ 2009

10 Uvod v po ro či lo Na lo ga Za vo da RS za šols tvo je sprem lja nje iz va ja nja ku ri ku la in nje go vo posodab lja nje po ce lot ni ver ti ka li za čet ne ga for mal ne ga vzga ja nja in izo bra že va nja. S pe da goš kim sve to va njem vpli va mo na stro kov ni raz voj stro kov nih de lav cev v vzgo ji in izo bra že va nju in na ne po sred no ka ko vost zna nja mlaj ših ge ne ra cij. Na pod la gi stro kov ne ga pre so ja nja za vod pred la ga pod la ge za nor ma tiv no od loča nje in za go tav lja nje stan dar da šo la nja v Slo ve ni ji. V so de lo va nju z inš pek cij sko služ bo pe da goš ki sve to val ci ob li ku je jo iz ve de niš ka mne nja. Naj bolj pa je Za vod RS za šols tvo znan po pod po ri strokov nim delav cem z raz ni mi ob li ka mi sve to va nja pri nji ho vem pro fe sio nal nem raz vo ju. Za vod je tudi v letu 2009 pri po mo gel k raz vo ju ce lo vi te ga ku ri ku la, in to z ra zi ska va mi, ino va ci ja mi, pri po ro či li in pod po ro pri po so dab lja nju vzgo je in izo bra že va nja. V pri hod njem ob dob ju bi bilo smi sel no raz vi ja ti ob li ko ce lo vi te ga sve to va nja po sa mez ni vzgoj no-izo bra že val ni in sti tu ci ji v ok vi ru raz voj ne ga in iz vedbe ne ga ku ri ku la ne po sred no na šo li in v vrt cu. Sklad no z dol go roč ni mi ci lji (av to no mi ja, vse živ ljenj skost uče nja, traj nost in ino va tiv nost) in na če li pe da goš ke ga de lo va nja (sa mo re gu la ci ja, zbli že va nje so cial nih uč nih sku pin, pod po ra pe da goš kim na če lom, in te gra tiv ni in več plast ni ku ri ku lum) so bile iz ve de ne prio ri tet ne in dru ge na lo ge iz let nega de lov ne ga na čr ta (or ga ni za cija šo le ozi ro ma pou ka, pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja, so cial ne, uč ne sku pi ne, raz voj os nov nih kom pe tenc, na pri mer je zi kov in plu ri kul tu re). V Cen tru za raz voj in ra zi sko va nje so bile iz ve de ne raz ne ana li ze s po droč ja or ga ni za ci je vzgo je in izo bra že vanja, kot je na pri mer ana li za raz šir je ne ga pro gra ma v os nov ni šo li, ki spod bu ja k ce lo vi ti ka ko vost ni pod po ri živ lje nja in dela. Sklad no z ZOFVI in Pra vil ni kom o po so dab lja nju vzgoj no-izobra že val ne ga dela se v pr vem Cen tru po so dab lja ku ri ku lum s po sku si, kot so na pri mer po skus Glas be ni cen ter Wil lems, Wal dorf ska glas be na šo la, uva ja nje tu je ga je zi ka, ob vez ni dru gi tuji je zik v os nov ni šo li, uva ja nje in eval va ci ja izo bra že val ne ga pro gra ma Eko nom ska gim na zi ja šport ni oddel ki. Spod bud ni re zul ta ti so na po dročju iz va ja nja raz voj noa pli ka tiv nih pro jek tov, kot je na pri mer Evrop ski je zi kov ni li stov nik za sred nje šo le, ki je ak tual na na lo ga, ena ko tudi flek si bil na or ga ni za ci ja pou ka v zad njem tri let ju os nov ne šo le in Raz voj di dak ti ke oce nje va nja, ki je po ka za la, da je nuj no uva ja nje ka ko vost ne ga kon struk ti vi stič ne ga for ma tiv ne ga sprem lja nja in po vrat ne ga in for mi ra nja oziro ma ob li ko va nja na vo dil za uče nje in dru gi. Kon čan je pro jekt po mo či OŠ Brš ljin in spoz na nja na po droč ju dela z učen ci Romi so bila pred stav lje na na april skem pos ve tu v No vem me stu, iz da na pa je tudi bro šu ra o mo de lu vzgo je in izo bra že va nja učen cev Ro mov v os nov ni šo li Brš ljin, ki je kot štu di ja pri me ra do bro doš lo gra di vo uči te ljem. V tem letu je bil še po se bej iz jem no de ja ven Cen ter za ino va tiv no edu ka ci jo, ne le s po seb ni mi aktiv nost mi v ok vi ru leta ino va tiv no sti in us tvar jal no sti, kot na pri mer s pos ve tom v Ro gaš ki Sla ti ni in z raz sta vo ino va cij skih pro jek tov v Slo ven skem šol skem mu ze ju, am pak tudi s pred lo gi koor di na tor jev na cio nal nih in med na rodnih mrež, da se zdru ži jo pod okri ljem Za vo da RS za šols tvo in ob li ku je jo kro skuri ku lar ne vse bi ne. Od mev na je bila še ak ci ja v ok vi ru od pr te ga uč ne ga oko lja, zato je bila us ta nov lje na na cio nal na mre ža od pr tih šol, hkra ti smo se s pri me ri vklju či li tudi v evrop sko mre žo ILE. Us tvar jal no ino vi ra nje ku ri ku la z di dak tič ni mi no vost mi, ki ne po se ga jo v jav no ve ljav ni pro gram, tem več al ter na tiv no iz bolj šu je jo ka ko vost pou če va nja in uče nja, je med naj bolj pri ljub lje ni mi ob li ka mi po so dab lja nja vzgo je in izo bra že va nja. V ok vir iz pol nje ne ga let ne ga na čr ta za vo da spa da jo tudi pol let no in let no po ro či lo ino vacij skih pro jek tov in spoz na nja na po droč ju ino vi ra nja od spo daj navz gor. Na za vo do vi splet ni stra ni, kjer so po ro či la ob jav lje na za stro kov no jav nost, sta vid ni za jetnost in ka ko vost pred stav lje nih di dak tič nih no vo sti v iz ved be nem ku ri ku lu od vrt ca do kon ca sred nje šo le v glas be nih šo lah in di jaš kih do mo vih. Letno poročilo ZRSŠ

11 Cen ter za sve to va nje se je tudi v tem letu pos ve čal uč nim na čr tom in ka ta lo gom znanj. Uk var jal se je s tek mo vanji iz znanj in ek ster ni mi pre ver ja nji (NPZ, ma tu ra), or ga ni zi ral pos ve te in po dob no. Cen ter za sve to va nje naj bi tudi v pri hod nje na menjal čas ce lo vi te mu sprem lja nju in po mo či pri iz va ja nju ku ri ku la v vrt cih, os nov nih in sred njih šo lah ter do mo vih. Ne ko liko bolj in ten ziv no kot do zdaj so delo va la pred met na po droč ja, še po sebno na ra vo slov je in je zi ki. Na pol let ni ref lek si ji se je po ka za lo, da bi se bilo smi sel no v ok vi ru pro gra mov vzgo je in izo bra že va nja osre di ni ti na raz voj kom pe tenc stro kov nih de lav cev, ki bi pri po mo gli k raz vo ju kom pe tenc otrok, učen cev in di ja kov. Za ce lo vi tejše vzgoj no-izo bra že val no delo je smi sel no raz vi ja ti plu ri kul tu ro, in te gra tiv ni pri stop pri ob li ko va nju iz ved be ne ga pro gra ma in glo bal ne di men zi je, ki upo šte va jo otro ko vo proak tiv no sous tvar ja nje za oseb ni raz voj, uči te lje pa us po sab lja jo za učin ko vi to ce lo vi to pod po ro otro kom pri nji ho vem uče nju. Ko mi si je za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi so na da lje va le za če to kon cep tual no delo. Pos ve ča li smo se kon cep tom za iden ti fi ka ci jo talen tov v os nov ni in sred nji šo li. Cen ter za stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po ro so iz va ja li delo na po droč ju e-učil in dru ge ga stal ne ga stro kov ne ga iz po pol nje va nja. Pod poro smo dali ko mi si ji za uč be ni ke in ob jav ljen je bil ka ta log uč be ni kov za leto 2009/2010. Iz va ja jo se štu dij ske sku pi ne na temo di fe ren cia ci je pou ka. Pe stra in ak tiv na je bila ude lež ba na med na rod nih sre ča njih in v ok vi ru pro jek tov oziro ma mrež. Us pe šno je po slo va la tudi za vo do va za lož ba, še zla sti od mev na je bila za vo do va ka var na na knjiž nem sej mu. V Let nem po ro či lu je mo go če v ok vi ru ru brik ci lji na lo ge, ugo to vi tve in še po seb no upo rab no sti nalo ge naj ti po mem bne in for ma ci je in po dat ke za po glob lje no delo na do lo če nem po droč ju. Ne ka te re na lo ge tra ja jo več let, zato je smi sel no pre bra ti vsa ozi ro ma tudi pred hod na po ro či la. Po drob nej še in for ma ci je so po na va di na za vo do vi splet ni stra ni, ki je do bro obi ska na in se ve da pri no sil cu na lo ge, ki je ve či no ma pol no an ga ži ran z na čr to va njem, iz ved bo, pri pra vo gra div in po ro čil ter pred sta vi tvami v jav no sti. Ve či na pro mo cij je bila v jav no sti do bro spre je ta in oce nje na, zato se ob kon cu leta zah va lju jem vsem no sil cem na log za us pe šno oprav lje no delo. Ob sprem lja nju de jav no sti za vo da zad njih ne kaj let s po no som ugo tav ljam, da prav za ra di stro kov no sti pe da goš kih sve to val cev na rašča za vo dov ug led. Stro kov ni de lav ci v vzgoj no-izo bra že val nih in sti tu ci jah nam zau pa jo in nas va bi jo k so de lo va nju. S tem iz pol nju je mo za vo do vo vi zi jo. Ni ko li pa ni tako do bro, da ne bi bilo lah ko še bo lje, in to je mogo če doseči že pri hod nje leto. dr. Na ta li ja Kom ljanc, stro kov na di rek to ri ca 10 Letno poročilo ZRSŠ 2009

12 Or ga ni za cij ska she ma or ga ni zi ra no sti Za vo da RS za šols tvo Letno poročilo ZRSŠ

13 Poročilo o dosežkih v letu Oce na us pe šno sti do se že nih ci ljev v letu 2009 Vr tec Pro gram ska sku pi na za pred šol sko vzgo jo je v ok vi ru raz vo ja in po so dab lja nja ku ri ku la na me ni la po seb no po zor nost raz vi ja nju ključ nih kom pe tenc za vse živ ljenj sko uče nje. Raz voj no ra zi sko val no in sve to val no delo je bilo us mer je no v ugo tav lja nje ka ko vo sti pe da goš ke ga dela prek struk tur nih, po sred nih in pro ce snih ka zal cev. Delo je po te ka lo v ob li ki pro jek tov na po droč ju so cial nih in te rak cij med otro ki in odra sli mi, na po droč ju or ga ni za ci je ča sa v vrt cu, pou če va nja in uče nja tu je ga je zi ka, sez na nja nja otrok z je zi kom in kul tu ro oko lja na Oba li in na Pri mor skem, pri smi sel ni upo ra bi so dobne in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je in pe da goš kem vo de nju v vrt cih pri os nov nih šo lah. V ok vi ru po sa mez nih pro jek tov smo so de lo va li s stro kov ni mi in vods tve ni mi de lav ci vrt cev in os nov nih šol, ki ima jo od del ke vrt ca. Na pod la gi pri prav lje nih ana liz (ka ko vost so cial nih in te rak cij med odra sli mi in otro ki v vrt cu, pe dagoš ko vo de nje vrt cev pri os nov ni šo li, flek si bil na or ga ni zi ra nost ča sa v vrt cu, delo z otro ki mi gran ti, kul tur na vzgo ja, ke mij ska var nost) smo ob li ko va li pri po ro či la in smer ni ce, pri pra vi li smo tudi kon cept za delo s pred šol ski mi otro ki v bol ni šnič nih od del kih. Pri dob lje ne ugo to vi tve (flek si bil na or ga ni za ci ja ča sa, ki je us kla je na s po tre ba mi otrok in star šev ter de lov ne raz me re v vrt cu, za go tav lja ka ko vost no iz va ja nje iz ved be ne ga ku ri ku la; več po zor no sti je treba na me ni ti stra te gi jam, ki omo go ča jo ak tiv no uče nje otrok) smo ši ri li v ok vi ru sve to val ne ga dela in de lo va nja mre že men tor skih vrt cev, ki je odprt, de mo kra ti čen in flek si bi len mo del stro kov ne pod po re pri ure sni če va nju ci ljev in na čel Ku ri ku la za vrt ce. Za je ma stro kov na sre ča nja z rav na te lji in štu dij ska sre ča nja s stro kov ni mi in sve to val ni mi de lav ci vrt cev. Ob ak tual ni te ma ti ki smo v ju ni ju pri pra vi li pos vet za rav na te lje vrt cev in iz va jal ce štu dij skih sku pin. Ob tem do god ku smo v so de lo va nju z za lož bo ZRSŠ, vab lje ni mi pre da va te lji in slo ven ski mi vrt ci iz da li tudi zbor nik z na slo vom Spod bu ja nje otro ko vih kom pe tenc v vrt cu (ZRSŠ, Ljub lja na, 2009). Na pod lagi re zul ta tov ana liz dela rav na te ljev in nji ho vih po moč ni kov v vrt cih pri OŠ smo pri pra vi li pro gram us po sab lja nja za pe da goš ko vo de nje vrt ca s po droč ja raz voj ne ga na čr to va nja in so dob nih ob lik so de lo va nja s star ši. Stro kov no pod po ro pri iz va ja nju ci ljev in na čel Ku ri ku la za vrt ce smo vods tve nim, sve to val nim in stro kov nim de lav cem v vrt cih ponu di li z raz lič ni mi ob li ka mi stro kov ne ga us po sab lja nja, izo bra ževa nja in sve to va nja. Še zla sti na po droč ju ino va cij skih pro jek tov (99 IP), pri ka te rih kot kon zu len ti in ten ziv no so de lu je mo v pro jekt nih ti mih vrt cev. Pri delu z otro ki s po seb ni mi po tre ba mi, pred vsem pri pri pra vi in di vi dua li zi ra nih pro gra mov, na sta ja ve li ko vpra šanj in ne ja sno sti, zato bomo pri hod nje leto pri pra vi li štu dij ska sre ča nja s to te ma ti ko za stro kov ne in sve to val ne de lav ce. Doz dajš nje delo na da lju je mo v šol skem letu 2009/2010 na po droč jih: Spod bu ja nje otro ko vih kom pe tenc v vrt cu kom pe tenč ni pri stop. Pouče va nje in uče nje tu je ga je zi ka v vrt cu. Sez na nja nje otrok z je zi kom in kul tu ro oko lja na Oba li in na Pri mor skem. Ru tin ske de jav no sti v vrt cu v od del kih otrok, sta rih od 1 do 3 let. Smi sel na upo ra ba so dob ne in for ma cij sko-ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je. Pe da goš ko vo de nje v vrt cih pri os nov nih šo lah. Os nov na šo la Raz voj no ra zi sko val no in sve to val no delo v ok vi ru os nov ne šo le smo v zad njih ne kaj le tih us me ri li v prouče va nje in raz voj uč ne ga oko lja, po so do bi tev uč nih na čr tov, ana li zo uč ne učin ko vi to sti (na cionalna ra ven) in spod bu ja nje raz vo ja av to nom ne, flek si bil ne, šol sko spe ci fič ne or ga ni za ci je dela in 12 Letno poročilo ZRSŠ 2009

14 vzgoj ne ga de lo va nja šol (vzgoj ni na čr ti). V ta na men smo v ok vi ru po sa mez nih pro jek tov vzpo sta vi li raz lič ne ob li ke part ner ske ga so de lo va nja s šo la mi in nji ho vi mi stro kov ni mi de lav ci, iz va ja li raz lič ne ob li ke stro kov ne pod po re ter iz ved li več teo re tič nih in em pi rič nih ana liz (ob li ke di fe ren cia ci je, iz bir ni pred me ti idr.). Na pod la gi teh smo ob li ko va li pri po ro či la, smer ni ce in kon cep te (delo z na dar je ni mi učen ci, prva po moč, kul tur na vzgo ja, izo bra že va nje Ro mov itn.) ter pred la ga li si stem ske in vse binske spre mem be. Ne ka te re od teh (flek si bil ni pred met nik, dru gi tuji je zik kot ob vez ni pred met) smo ozi ro ma jih še s po sku som pre ver ja mo na re pre zen ta tiv nem vzor cu šol. Pre ver je ne re ši tve smo prek mre že rav na te ljev men tor jev in us ta lje nih ob lik sve to va nja (se mi nar ji, štu dij ske sku pi ne, stro kov ni pos ve ti, sim po zi ji), ši ri li na vse zain te re si ra ne os nov ne šo le. Enak na čin dela na čr tu je mo tudi za pri ha ja jo če šol skem letu. Razvoj no delo šol us mer ja mo k vzpo sta vi tvi op ti mal ne ga uč ne ga oko lja za vsa ke ga po sa mez ne ga učen ca (na dar je ni, Romi, mi gran ti, dru gi učen ci s po seb ni mi po tre ba mi). Da bi bile šo le pri tem uspe šne, smo zain te re si ra ne šo le vklju či li v raz voj ne pro jek te (for ma tiv no sprem lja nje raz vo ja učen cev, zgod nje pou če va nje tu je ga je zi ka idr.), pri uva ja nju za kon skih no vo sti pa spod bu di li ob li ko va nje šolskih pro jekt nih ti mov ter jim pri nji ho vem de lo va nju za go to vi li stro kov no opo ro in po moč. Z na me nom raz vo ja do bre prak se na po droč ju med pred met ne ga na čr to va nja, pou če va nja in uče nja ter iz va ja nja in di vi dua li zi ra nih, na ak tiv no sti učen cev te me lje čih di dak tič nih stra te gij, ki jih omo go ča nova, flek sibil nej ša or ga ni za ci ja dela v ok vi ru flek si bil ne ga pred met ni ka, smo for mi ra li med pred met ne raz voj ne sku pi ne, ki jih tvo ri jo pe da goš ki sve to val ci in zain te re si ra ni stro kov ni de lav ci šol, so de lu jo či pri pro jek tu Flek si bil ni pred met nik. Prve re zul ta te dela so sku pi ne pred sta vi le na stro kov nem pos ve tu Flek si bil ni pred met nik pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti VI-dela šol, v pri pra vi pa je tudi pub li ka ci ja z is tim na slo vom, kjer bodo ob jav lje ni ti pri me ri in pris pev ki dru gih so de lu jo čih na pos ve tu. Gle de na to, da vse na ve de ne raz voj ne spre mem be zah tevajo svoj čas, v šol skem letu 2009/2010 nadaljujemo navedene oblike so de lo va nja in stro kov ne pod po re. Če prav so do se da nje em pi rič ne ugo to vi tve o ome nje nih po droč jih vzgoj no-izo bra že val ne ga dela na splošno po zi tiv ne, ugo tav lja mo tudi ne vral gič na po droč ja, ki zah te va jo, na dalj nje iz zi ve, npr. od in te gra ci je k in klu zi ji, viš ja ra ven zna nja učen cev s po seb ni mi po tre ba mi, med pred met ni/in te gra tiv ni ku ri ku lum, funk cio nal na raba izo bra že val ne teh no lo gi je. Sklad no s tem v šol skem letu 2009/2010 na da lju jemo ozi ro ma na novo uva ja mo do lo če ne po sku se, pro jek te in na lo ge, ki za de va jo na sled nje vse bi ne: Spod bu ja nje av to nom ne ga de lo va nja šol in po raz de li tve od go vor no sti (raz pr še no vo de nje v ok vi ru šol). So de lo va nje uči te ljev in dru gih stro kov nih de lav cev šol s pe da goš ki mi sve to val ci in dru gi mi strokov nimi de lav ci ZRSŠ pri na čr to va nju, iz va ja nju in sprem lja nju pou ka. De lo va nje šol v sme ri (nad)kom pen za ci je raz lik, ki iz vi ra jo iz ne sti mu la tiv ne ga dru žin ske ga oko lja in ne ga tiv no vpli va jo na uč no us pe šnost. Di fe ren cia ci ja in in di vi dua li za ci ja dela v vsak danji uč ni prak si pri ce lot ni os nov no šol ski po pula ci ji in po sa mez ni kih: Učin ko vi to iz va ja nje kon cep ta uč ne te ža ve. Učin ko vi to iz va ja nje kon cep ta VI dela z na dar je ni mi učen ci. In di vi dua li za ci ja/per so na li za ci ja pou če va nja in uče nja. E-šols tvo. Sred nja šo la Pri sred nji šo li (gim na zij ski pro gram) so ak tiv no sti po te ka le na po droč ju ure sni če va nja in te gra tiv ne ga ku ri ku lu ma, in si cer na po droč jih raz vo ja kom pe tenc, med pred met ne ga po ve zo vanja, raz vo ju krosku ri ku lar nih vse bin ter iz ved be tim ske ga na čr to va nja in pou če va nja. Te ele men te smo po ve zo va li z uva ja njem po so dob lje nih uč nih na čr tov (po so dob lje nih je 44 uč nih na čr tov za splo šne pred me te v splo šni gim na zi ji in 14 uč nih na čr tov v teh niš ki gim na zi ji z vklju če ni mi kom pe ten ca mi, iz bir nostjo, de jav nost mi za med pred met no po ve zo va nje idr.) in us po sab lja njem šol skih raz voj nih ti mov in uči te ljev za iz va ja nje no vih ku ri ku lar nih pri sto pov s pou dar kom na kom pe ten cah (us ta nov lje nih 28 Pred met nih raz voj nih sku pin (PRS); delo po te ka prek stro kov nih sre čanj čla nov PRS, v so de lo va nju z men tor ski mi uči te lji ali kot skup na stro kov na sre ča nja vseh pred met nih raz voj nih sku pin). Hkra ti smo s šo la mi raz vi ja li tudi flek si bil nej šo, šol sko spe ci fič no or ga ni za ci jo. To smo do se ga li s te snim so de lo va njem šol, saj smo vzpo sta vi li mre že men tor skih uči te ljev, šol skih raz voj nih ti mov, raz voj nih pred met nih sku pin in dru gih pro jekt nih sku pin (po stav lje na je mre ža men tor skih uči te ljev 113 uči te ljev, izo bra že va nje uči te ljev z no vost mi po so dob lje nih uč nih na čr tov: av ten tič ni pouk problem ski pouk, pro jekt no delo, mo de li ra nje, prei sko va nja, po ve zo va nje znanj, eks pe ri men tal no delo, ure sni če va nje iz bir no sti v uč nih na čr tih ). Letno poročilo ZRSŠ

15 Iz de la na so bila tudi splo šna kon cep tual na iz ho diš ča za raz voj di dak tič nih gra div s pou dar kom na no vo stih po so dob lje nih uč nih načr tov. Gra di va za izo bra že vanje uči te ljev po pred met nih po droč jih so ob jav lje na v splet nih učil ni cah. Z uči te lji na po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju smo de la li na tak so no mi jah oce nje va nja in us po sab lja nju za mi ni mal ne stan dar de. Kljub ve li ke mu an ga ži ra nju vod stev šol in uči te ljev so sprem lja ve uve de nih no vo sti v po klic nem in stro kov nem šols tvu po ka za le, da se no vo sti uve ljavljajo raz voj no, po ča si, del no, po ko ra kih. Z di jaš ki mi do mo vi smo so de lo va li pri iz va ja nju izo bra že va nja s po droč ja al ter na tiv nih vzgoj nih ukre pov. Pri delu na po droč ju po seb nih potreb je prak sa po ka za la, na šte vil na vpra ša nja gle de us po sob lje nost uči te ljev za iz va ja nje pro gra mov s pri la go je nim iz va ja njem in do dat no stro kov no po moč jo in pri la go di tev iz va ja nja. Za po tre be šol smo pri pra vi li oce nje val no les tvi co za od kri va nje na dar je nih učen cev. Za ra di raz voj ne na rav na no sti do se da njih na log se je po ka za la po tre ba po na da lje va nju zgo raj opi sa nih ak tiv no sti. Zato bomo v pri hod njem šol skem letu to delo na da lje va li, in si cer: Po ve ča nje mo ti va ci je uči te lja in di ja ka za šol sko delo. Kom pe tenč ni pri stop in raz vi ja nje sa mo stoj ne upo ra be znanj. Uva ja nje raz lič nih or ga ni za cij skih pri sto pov v šol sko prak so in nji hov vpliv na ka ko vost pou če va nja. Ka te ri sti li vo de nja so pri mer nej ši za flek si bil no or ga ni za ci jo in pri po mo re jo k us pe šno sti šo le? Kako, na kak šen na čin de jan sko ude ja nji ti kon cept vse živ ljenj ske ga uče nja? Pri sto pi za eval va ci jo no vo sti v šo lah. Kako uva ja ti ino va tiv ne vzgoj ne mo de le v di jaš ke do mo ve? Prak sa ka že na šte vil na vpra ša nja glede us po sob lje nost uči te ljev za iz va ja nje pro gra mov s prila go je nim iz va ja njem in do dat no stro kov no po moč jo in pri la go di tev iz va ja nja. Pre gled oprav lje nih na log v letu 2009 Cen ter Št. na log Št. do dat nih na log med le tom Št. oprav lje nih/ kon čanih na log Št. na log, ki se na da lju je jo Št. na log z zaz na ni mi te ža va mi Št. na log, ki so po te ka le po na črtu De lež us pe šno sti (v %) CRR ,4 CIE ,0 CS ,0 CUOPP ,0 CSSSP ,0 Sku paj ,6 Ta be la 1: Sta ti sti ka oprav lje nih na log za leto Letno poročilo ZRSŠ 2009

16 2 Pro jek ti in na lo ge v letu Red ne na lo ge Cen ter za raz voj in ra zi sko va nje Sprem lja nje po sku sne uved be pro gra mov SSI Teh nik ob li ko va nja in Tehnik me ha tro ni ke Sprem lja nje ure sni če va nja ak tual nih iz ho dišč v OŠ in SŠ Sprem lja nje uve de nih no vo sti v po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju Ana li za pred met ni ka OŠ z vi di ka ure sni če va nja ci ljev so dob ne šo le Ana li za sta nja di dak tič nih sred stev v slo ven skih vrt cih in oce na skladno sti s ci lji ku ri ku la Ana li za raz šir je ne ga pro gra ma in nad stan dard nih sto ri tev v OŠ Po skus sprem lja va jav nove ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske glas be ne šo le Po skus ob vez ni dru gi tuji je zik v OŠ Uva ja nje niž je ga izo braz be ne ga stan dar da v red ne od del ke OŠ Flek si bil ni pred met nik pri pra va po sku sa in raz voj mo de lov na rav ni tri let ja Po skus uva ja nje in eval va ci ja izo bra že val ne ga pro gra ma Eko nom ska gim na zi ja šport ni od del ki Po skus sprem lja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom Vzgoj ni načrt šo le Raz voj di dak ti ke oce nje va nja Raz voj in sprem lja nje mo de lov flek si bil nih šol skih pred met ni kov v OŠ Kon cept dela v bol ni šnič nih od del kih No si lec na lo ge To maž Kranjc mag. Vera Bevc, dr. Franc Can kar To maž Kranjc dr. Fani No li mal Urš ka Stri tar Do ro tea Kralj dr. Di mi trij Be uer mann mag. Li lja na Kač So nja Do bravc dr. Fani No li mal mag. Jure No vak mag. Ja nja Co tič Ne ven ka Štra ser dr. Na ta li ja Kom ljanc dr. Fani No li mal Ni ves Zore Cen ter za ino va tiv no edu ka ci jo Ino va cij ski pro jek ti vo de nje ino va cij ske ga pro gra ma Priz na nja Bla ža Ku mer de ja Ure sni če va nje ci ljev VITR in glo bal ne di men zi je izo bra že va nja v kon tekstu vse živ ljenj ske ga uče nja (pro gram Co me nius) ILE/OECD (In no va ti ve Lear ning En vi ron ment) (tudi na lo ga 1. Cen tra) Ši ri tev do bre prak se sko zi pro jekt no delo s pou dar kom na VITR in global ni di men zi ji (UNESCO šo le) Od pr to učenje v skla du s ci lji evrop ske ga leta ino va tiv no sti in us tvar jalno sti raz red brez ka te dra ENSI Kon cept uva ja nja kro sku ri ku lar nih vse bin v šol sko prak so Evrop sko leto us tvar jal no sti in ino va tiv no sti No si lec na lo ge dr. Na ta li ja Kom ljanc mag. Maj da Naji, Nad ja Ma lo vrh mag. Maj da Naji dr. Bra ne Sli var, dr. Na ta li ja Kom ljanc mag. Maj da Naji mag. So nja Zajc mag. Maj da Naji mag. Maj da Naji mag. Mir ko Zor man Cen ter za sve to va nje Po so dab lja nje ka ta lo gov znanj splo šnoi zo bra že val nih pred me tov v SPI Iz bir ni pred me ti Ka ta log ob vez nih iz bir nih vse bin (OIV) Iz va ja nje kon cep ta in ak cij ske ga na čr ta za delo z na dar je ni mi učen ci Iz va ja nje ope ra tiv nih na log v zve zi z Re so lu ci jo o na cio nal nem pro gramu pre hran ske po li ti ke in so de lo va nje z MŠŠ Med kul tur ni dia log Vers tva in eti ka No si lec na lo ge To maž Kranjc Pri mož Plev nik To maž Kranjc mag. Ta nja Bezi ć Ire na Sim čič Jo ži ca Gramc Letno poročilo ZRSŠ

17 Uva ja nje Prve po mo či Us po sab lja nje rav na te ljev in po moč ni kov ravnate ljev OŠ z vrt ci za pe dagoš ko vo de nje Spol na vzgo ja in vklju če va nje vse bin o prob le ma ti ki tr go vi ne z ljud mi v šol ski ku ri ku lum Us po sab lja nje za uva ja nje no vih pro gra mov v stro kov nih in po klic nih šo lah Po klic na ma tu ra za nove pro gra me Na rod no sti: stro kov na pod po ra vrt cem in šo lam Vzgo ja in izo bra že va nje Ro mov Sez na nja nje otrok z je zi kom oko lja v slo ven ski Is tri Ana li za no vih pro gra mov v glas be ni šo li: glas ba, ples Tek mo va nja Stro kov na po moč pri ob li ko va nju av ti stič ne ga pred šol ske ga od del ka Raz voj in po so dab lja nje iz ved be ne ga ku ri ku la vzgoj no-izo braževal ne in sti tu ci je kot ce lo te Sve to val ne sto ri tve vrt cem, šolam in di jaškim do mo vom Sprem lja nje pou ka v dvo je zičnih OŠ na na rod nost no mešanem območju Prek mur ja Ru tin ske de jav no sti v vrt cu v od del ku otrok, sta rih od 1 do 3 let Fani Čeh Fa ni ka Fras Ber ro Fani Čeh To maž Kranjc To maž Kranjc mag. Vida Go miv nik Thu ma mag. Mar ta No vak Ma ri ja Si vec Ada Hol car Ne ven ka Štra ser dr. Fran ci M. Ko le nec mag. Vera Bevc mag. Vera Bevc mag. Vida Go miv nik Thu ma Mir jam Se ni ca Cen ter za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi Vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi Na vo di la za delo ko mi sij za us mer ja nje No si lec na lo ge Na ta li ja Vovk Or nik Na ta li ja Vovk Or nik Cen ter za stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po ro Pri pra va kata lo ga uč be ni kov za šol sko leto 2009/2010 za os nov ne in sred nje šo le Na čr to va nje, evi den ti ra nje in sprem lja nje med na rod nih de jav no sti zapo sle nih ZRSŠ, di se mi na ci ja Or ga ni za cij ska in vse bin ska pod po ra za iz ved bo se mi nar jev z med narod no ude lež bo v Slo ve ni ji Koor di na ci ja med na rod nih in EU-de jav no sti ZRSŠ, vključ no s so de lova njem v pro gra mih vse živ ljenj ske ga uče nja (CMEPIUS): Co me nius, Eu cim, In ter reg Cross bor der, Co me nius Re gio Med na rod na kon fe ren ca uči te ljev li kov nih umet no sti v ok vi ru leta ustvar jal no sti in ino va tiv no sti Ugo tav lja nje sta nja po treb po uči lih (tudi IT); Uči la v šo li Uč be ni ki v šte vil kah Sodelo va nje pri ure ja nju po droč ja uč be ni kov Oprav lja nje red nih ak tiv no sti za po tre be de lo va nja Ko mi si je za uč be nike pri Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje Koor di na ci ja pri pri pra vi uč be ni ka za uče nje srb ske ga je zika v os nov ni šo li v Re pub li ki Slo ve ni ji No si lec na lo ge Vin cenc Fi lip čič mag. Mir ko Zor man mag. Mir ko Zor man mag. Mir ko Zor man Mar jan Pre vod nik Vin cenc Fi lip čič Vin cenc Fi lip čič Vin cenc Fi lip čič Vin cenc Fi lip čič Pri mož Plev nik, Vin cenc Fi lip čič 2.2 Na lo ge, ki niso trž na de jav nost Cen ter za raz voj in ra zi sko va nje Eval va ci je po 17. čle nu ZOFVI: Wil lems, Aloj zij Šu štar Po skus Glas be ni cen ter Wil lems Eval va ci je po 17. čle nu ZOFVI: Wil lems, Aloj zij Šu štar Po skus sprem lja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma v OŠ Aloj zi ja Šu štar ja In for ma ti za ci ja slo ven ske ga šols tva No si lec na lo ge dr. Franc Can kar, dr. Di mi trij Be uer mann dr. Franc Can kar Urš ka Mar gan mag. Ni ves Kreuh 16 Letno poročilo ZRSŠ 2009

18 Pri pra va raču nal niš ke ga pro gra ma za po tre be stro kov nih sve tov Spol in spol no raz li ko va nje v VIZ Iz va ja nje ak cij ske ga na čr ta kul tur ne vzgo je Di dak tič ni pri sto pi v VIZ Romi Kon cept raz vo ja po seb nih po treb Pri pra va stro kov nih pod lag za po skus (gim na zi ja) Evrop ski je zi kov ni li stov nik (sred nja šo la) Raz voj for mal ne ga in ne for mal ne ga izo bra že va nja za delo z mla di mi Pou če va nje in uče nje tu je ga je zi ka v vrt cih dr. Franc Can kar, Sa ša Premk mag. Pa vla Kar ba Vla di mir Pirc dr. Na ta li ja Kom ljanc, mag. Mar ta No vak mag. Kar men Klav žar dr. Bran ko Sli var mag. Nada Holc dr. An drej Fi štra vec Fa ni ka Fras Ber ro Cen ter za ino va tiv no edu ka ci jo Stra te gi ja po so dab lja nja ku ri ku la VIZ Vse živ ljenj skost uče nja v za četnem izo bra že va nju Za var no šo lo UNICEF Pro mo ci ja več je zič no sti in med kul tur no sti, CROMO ELPGN (Eu ro pean Li fe long Gui den ce Net work) CIDREE No si lec na lo ge dr. Na ta li ja Kom ljanc mag. Moj ca Pu šnik mag. Mir ko Zor man, Kat ja Pa vlič Šker janc Bri gi ta Ru par mag. Mir ko Zor man Cen ter za sve to va nje Na cio nal no pre ver ja nje zna nja v OŠ Mi gran ti in med kul tur ni dia log Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va Zdom ci in iz se ljen ci Za mej ci Raz voj no vih pro gra mov na po droč ju glasbene ga šols tva Evrop ska šo la: Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na se kun dar ni stop nji izobra že va nja in evrop ska ma tu ra Evrop ska šo la: Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na pri mar ni stop nji izo braže va nja Fran ko fo ni ja RPS (raz šir je ne pred met ne sku pi ne) Iz va ja nje ak cij ske ga na čr ta za učen ce z uč ni mi te ža va mi Po so dab lja nje UN za stro kov ne gim na zi je Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra ževa nju (bio lo gi ja, ke mi ja in fi zi ka) Ka rier na orien ta ci ja No si lec na lo ge Sta ni slav Dra žu me rič Dra gi ca Mo tik Fani Čeh Dra gi ca Mo tik mag. Mir ko Zor man, Ve ro ni ka Pir nat dr. Di mi trij Be uer mann Moj ca Poz na no vič Je zer šek mag. Ma ri ca Žveglič Si mo na Caj hen dr. Ama li ja Ža kelj mag. Kar men Klav žar dr. Ama li ja Ža kelj, Mar je ta Borst ner mag. Min ka Vi čar, mag. An dre ja Bač nik Bri gi ta Ru par Cen ter za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi Ko mi si je za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi No si lec na lo ge Na ta li ja Vovk Or nik Cen ter za stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po ro Vi deo ma ni ja Ob li ko va nje oce ne ka ko vo sti uč be ni ka Uč be ni ki za pri la go jen pro gram z niž jim izo braz benim stan dar dom Se mi nar ji Sve ta Evro pe Štu dij ske sku pi ne in men tor ska mre ža šol Pou če va nje te ma ti ke zlo či nov pro ti člo veš tvu (Izrael in Pe sta loz zi) Pred se do va nje Evrop ski šo li No si lec na lo ge Silvester Tratar Vin cenc Fi lip čič mag. Da rin ka Lo žar Ve ro ni ka Pir nat Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič Voj ko Ku na ver mag. Mir ko Zor man Letno poročilo ZRSŠ

19 Niz ko na klad ni uč be ni ki in uč na gra di va Gra di va za MŠŠ Raz pis za so fi nan ci ra nje med na rod ne de jav no sti v VIZ So de lo va nje z dr ža va mi v raz vo ju na po droč ju izo braže va nja Koor di ni ra nje so de lo va nja zavo da v ključ nih med na rod nih raz voj nih de jav no stih po do go vo ru z MŠŠ Koor di na ci ja Evrop ske ga leta us tvar jal no sti in ino va tiv no sti 2009 mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg mag. Mir ko Zor man mag. Mir ko Zor man mag. Mir ko Zor man mag. Mir ko Zor man 2.3 Na lo ge, fi nan ci ra ne iz sred stev Evrop ske ga so cial ne ga skla da in Mi ni strs tva za šols tvo in šport Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih Uva ja nje ino va tiv nih pri sto pov k pou če va nju tu jih je zi kov z vklju če vanjem tu jih uči te ljev v iz ved be ni ku ri ku lum Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih Uva ja nje tu je ga je zi ka in med kul tur ne ga/med je zi kov ne ga uza veš ča nja v prvo ob dob je OŠ) Si stem ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti v vzgo ji in izo bra že va nju Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bitev gim na zij skih pro gra mov In te gra tiv ni ku ri kul pri sto pi k po so do bi tvi gim na zij ske ga pro gra ma Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gramov Us po sab lja nje uči te ljev Uspo sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gramov Pri pra va šol na vpe lje va nje spre memb Po so do bi tev gim na zi je Evrop ski od del ki pri stop k po so do bi tvi ku ri ku la Po so do bi tev gim na zi je Raz voj spe cial nih di dak tik dr. Franc Can kar, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič, Kat ja Pa vlič Šker janc dr. Franc Can kar, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič mag. Ka ti ca Pe vec Se mec dr. Franc Can kar, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič dr. Bran ko Sli var, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič dr. Zora Ru tar Ilc dr. Bran ko Sli var, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič dr. Ama li ja Ža kelj, Mar je ta Borst ner dr. Bran ko Sli var, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič, dr. Zora Ru tar Ilc dr. Bran ko Sli var, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič Kat ja Pa vlič Šker janc dr. Bran ko Sli var, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič dr. Ama li ja Ža kelj, Mar je ta Borst ner 2.4 Na lo ge, ki so trž na de jav nost Cen ter za raz voj in ra zi sko va nje Na čr to va nje vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa kon cep ti na čr to va nja ku ri ku la (CRP) Mo del eval va ci je ka ko vo sti iz va jal cev pro gra mov us po sab lja nja stro kovnih de lav cev (CRP) No si lec na lo ge dr. Ama li ja Ža kelj dr. Bran ko Sli var Cen ter za stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po ro Mo no gra fi je, pri roč ni ki, zbor ni ki in dru ge pub li ka ci je Re vi je Gra di va na no sil cih (CD, DVD) Na dalj nje izo bra že va nje in us po sab lja nje se mi nar ji Ana li za iz va ja nja stal ne ga stro kov ne ga iz po pol nje va nja in us po sab lja nja stro kov nih de lav cev v vrt cih in OŠ (vr ste izo bra že vanj, ob li ke izo bra ževanj, kraj in cena na za po sle ne ga) No si lec na lo ge mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič 18 Letno poročilo ZRSŠ 2009

20 3 Po ro či la po sa mez nih pro jek tov/na log Sprem lja nje po sku sne uved be pro gra mov SSI Teh nik ob li ko va nja in Teh nik me ha tro ni ke No si lec: To maž Kranjc So de lav ci/so de lav ke: Jer ne ja Bone, Nada Mar čič, Nina Os tan, Ta nja Po pit, Mar jan Pre vod nik, mag. Moj ca Pu šnik, mag. Ta nja Rup nik Vec, dr. Bran ko Sli var, mag. Moj ca Su ban Am brož, dr. Ivo Ve rov nik, mag. Min ka Vi čar Za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju Sprem lja nje splo šnoi zo bra že val nih pred me tov med po sku sno uved bo pro gra mov SSI Teh nik ob li ko vanja in Teh nik me ha tro ni ke, pri pra va mo re bit nih pred lo gov pri la go di tev ali po prav kov ka ta lo gov znanj. Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt tra ja do kon ca leta Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Sprem lja va prvo leto. So de lo va nje s krov no pro jekt no sku pi no na CPI. Pri pra va na čr ta. Pri pra va instru men ta ri ja. Pri pra va pr ve ga vme sne ga po ro či la. Ob dob je od do Sprem lja va in te re snih de jav no sti ter splo šnoi zo bra že val nih pred me tov slo venš či na, tuji je zik, mate ma ti ka, geo gra fi ja, zgo do vi na, psi ho lo gi ja (del no), ke mi ja, šport na vzgo ja. Pred met na po ro či la. Skup no po ro či lo kot pri loga dru ge ga vme sne ga po ro či la (CPI). Obrav na va no na stro kov nem sve tu. Član ki v Šol skih raz gle dih (2) in re vi jah Vzgo ja in izo bra že va nje (2) ter Šol sko sve to val no delo (1). Poročanje o iz sled kih lan ske sprem lja ve Stro kov ne mu svetu za po klic no izo braževa nje. Obja va iz sled kov lan ske sprem lja ve ne ka te rih splošnih pred me tov v po sku snih pro gra mih SSI v pe da goški pe rio di ki (Vzgo ja in izo braževa nje, št. 1, let nik XL o splošnih pred me tih; Šol ski raz gle di o prob le ma ti ki intere snih de jav no sti; Šol sko sve to val no delo o od no su di ja kov no vih pro gra mov do splošnih pred me tov čla nek je v ti sku; VIZ o grad nji kom pe tenc sko zi in te re sne de jav no sti čla nek je po stro kov ni re cen zi ji od dan ured ništvu. Oprav lje na sprem lja va iz va janja fi zi ke v pro gra mih Teh nik me ha tro ni ke (po KZ 140) in Teh nik ob li ko va nja (po KZ 68). Izved ba sprem lja ve se pri la ga ja di na mi ki dela krov ne sku pi ne na CPI. Načrt sprem lja nja četr te ga let ni ka po sku sa v letu Ve či na so de lav cev ni ime la na vo ljo predvi de ne ga šte vi la dni za ra di dru gih (bolj) prio ri tet nih na log. Ker pred met na sku pi na za bio lo gi jo ni ime la do volj sve to val cev, sprem lja va bio lo gi je v pro gra mu Teh nik ob li ko va nja ni bila oprav lje na. Gle de na re zul ta te zunan jih eval va tor jev po sa mez nih pro gram skih enot eks pe ri men tal nih pro gra mov in krov ne sku pi ne na CPI bomo mo ra li pri la go di ti na čin in vse bi no dela pri do bi va nju po dat kov za konč no po ro či lo o iz ved bi po sku snih pro gra mov (2010) in re dak cij skim in vse bin skim do pol ni tvam ka ta lo gov znanj splo šnoi zo bra že val nih pred me tov. Pred vsem z is ka njem us pe šnih na či nov po ve zova nja splo šnih vse bin s ci lji stro kov nih mo du lov (pri me ri do bre prak se). Ne kaj je te žav pri pri pra vi gra div za pouk. Sred nje šol ski uč be ni ki so v ve či ni napisa ni za pro gra me z vsaj 210 ura mi pou ka in ti ne us tre za jo po pol no ma pro gra mom z manj šim šte vi lom ur, kot je to pri sprem lja nih pro gra mih. Od nos di ja kov do pred me ta je v ve či ni pri me rov do ber, pred vsem pri ti stih di ja kih, ki na me ra va jo šo la nje na da lje va ti na viš jih in vi so kih šo lah, ker se za ve da jo, da bodo to zna nje po tre bo va li. Letno poročilo ZRSŠ

21 Sprem lja nje ure sni če va nja ak tual nih iz ho dišč v OŠ in SŠ No sil ka: mag. Vera Bevc (vera.bevc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Cankar, Tomi Deutsch, mag. Mi lan Čo tar, Mi le na Kerndl, Ire na Ku mer, Bar ba ra Le sni čar, Sa ša Premk, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh ler, So nja Rajh, Bri gi ta Ru par, mag. Ma ri za Skvarč, mag. So nja Zajc, Moj ca Škri njar, Ne ven ka Štra ser, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ska pod la ga: ZOFVI Uved li bomo nove učne na črte in iz ved li us po sab lja nje uči te ljev os nov nih šol. S tem že li mo vpli va ti na po so do bi tev pou ka v šo lah, hkra ti pa se tudi šo le bolj ali manj us pe šno soo ča jo z ne ka te ri mi uvede ni mi novost mi. Po stav lja se vpra ša nje, kako ka ko vo sten je pouk zdaj in ali bo ter kako bo vpli val pro ces uva ja nja no vih uč nih na čr tov na iz bolj ša nje ka ko vo sti pou ka. Vpra ša nje pa je tudi, kak šne or ga ni za cij ske po so do bi tve pe da goš ke ga dela iz va ja jo šo le, kako so se lo ti le pro ce sa sa moe val vaci je, kako po skr bi jo za ran lji ve sku pi ne učen cev (po seb ne po tre be, mi gran ti, Romi) in kaj sto ri jo za na dar je ne učen ce. Ker je eden od ka zal cev ka ko vo sti pou ka na čin dela učen cev pri pou ku, že li mo z opa zo va njem pou ka v sed mem raz re du in z an ke ti ra njem učen cev in uči te ljev ugo to vi ti na sled nje: Kakšno je učno oko lje pri pou ku slo venščine, ma te ma ti ke an gleščine in na ra vo slov ja? Kako doživ lja jo pouk slo venščine, ma te ma ti ke, an gleščine in na ra vo slov ja učenci in učenke z raz ličnim učnim us pe hom? Kaj o raz lo gih, ki vpli va jo na ka ko vost pou ka slo venščine, ma te ma ti ke, an gleščine in na ra voslov ja, me ni jo učite lji? V po go vo rih z rav na te lji bomo ugo tav lja li: Ka te re or ga ni za cij ske po so do bi tve pe da goškega dela iz va ja jo šole v ok vi ru ob vez nega ku ri ku la, za kaj so se za nje od ločile in kakšni so re zul ta ti teh po so do bi tev? Kako so se šole vključile v pro ces sa moe val va ci je, kakšne ak tiv no sti iz va ja jo in s kakšnimi težava mi se pri tem srečuje jo? Kako šole vključuje jo učence mi gran te, učence s poseb ni mi po tre ba mi in kako po skr bi jo za na dar je ne učence ter s kakšnimi težava mi se pri tem srečuje jo? Po dat ke smo zbi ra li na vzor cu tri de se tih os nov nih šol. Šo le so bile iz bra ne pro por cio nal no gle de na šte vi lo šol po po sa meznih ob moč nih eno tah za vo da. V vsa ki od iz bra nih šol so sve to val ci sprem ljali v sed mem raz re du (v enem od del ku) po eno uro pou ka na ra vo slov ja, ma te ma ti ke, tu je ga je zi ka (an gleš či ne, nemš či ne) in slo venš či ne. Sve to val ci so ugo to vi tve opa zo va nja za ved li v obrazcu za opa zo va nje. Po konča nem opa zo va nju po sa mez ne ure so sve to val ci an ke ti ra li šest učen cev, ki so bili pri sot ni pri opa zo va ni uri, in uči te lja, ki je to uro pou če val. S tem uči te ljem so po an ke ti ra nju opra vili kraj ši in terv ju. Na iz bra ni šo li so ob uči te lju, ki je pou če val pri opa zo va ni uri, an ke ti rali tudi dru ge uči te lje pred me ta. Na vsa ki od iz bra nih šol je pred stoj nik OE opra vil vo de ni po go vor z rav nate ljem šo le. Pri dob lje ni po dat ki, in for ma ci je ugo to vi tve so se do 30. ju ni ja 2009 za pi sa li v pov zet kih po pred me tih in po šo lah za or ga ni za cij ske eno te, do kon ca no vem bra pa so se ome nje ni po dat ki zdru ži li za ce lo ten iz bor os nov nih šol. V de cem bru 2009 in ja nuar ju 2010 bomo šo le sez na ni li s poro či lom o oprav lje ni sprem lja vi. Sprem lja nje uve de nih no vo sti v po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju No si lec: To maž Kranjc (tomaz.kranjc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Jer ne ja Bone, dr. Inge Brez nik, Sta ni slav Dra žu me rič, Mira He džet Kr kač, Voj ko Ku na ver, Igor Li pov šek, Nada Mar čič, Ja nez Me žan, mag. Ju rij No vak, Vla di mir Pirc, Ani ta Po berž nik, mag. Mir jam Pod se den šek, Ta nja Po pit, mag. Ma ri za Skvarč, Go razd So to šek, mag. Moj ca Su ban Am brož, dr. Ivo Ve rov nik, mag. Min ka Vi čar, mag. Ra do slav Wech ters bach 20 Letno poročilo ZRSŠ 2009

22 Za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju, Sklep Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje sprem lja nje splošnoi zo braževal nih pred me tov z ob se gom, večjim kot v po sku snih pro gra mih SSI, pri pra va pred lo ga de li tev v skupi ne, sprem lja nje no vih splošnih pred me tov v 1. let ni ku v nižjem po klic nem izo braževa nju, sprem lja nje slo venščine in ma te ma ti ke v 2. let ni ku v po klic no-teh niškem izo braževa nju, sprem lja nje sta nja po in te gra ci ji in for ma ti ke in umet no sti, pri pra va gra diva za pri ročnik za učite lje li kov ne umet no sti v sred njih šolah, sprem lja nje uved be no ve ga KZ ma te ma ti ke v ne pre nov lje ne pro gra me SSI in PTI. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Pri prav lje ni in stru men ta ri ji za sprem lja nje. Izve de ne sprem lja ve in od da na po ro či la: sprem lja ve splošnih pred me tov v no vih pro gra mih NPI, sprem lja ve slo venščine v no vih pro gra mih PTI, sprem lja ve ma te ma ti ke v PTI, sprem lja ve umeščeno sti glas be v stro kov ne mo du le pro gra ma SSI predšol ska vzgo ja, sprem lja ve zgo do vi ne v no vem pro gra mu SSI predšol ska vzgo ja, sprem lja nje pou ka pri pred me tih z večjim ob se gom kot pri po sku su (ke mi ja 105 in 170 in pri pro gra mih Koz me tični teh nik in Zdravs tve na vzgo ja), sprem lja va umeščeno sti in for ma ti ke v stro kov ne mo du le no vih pro gra mov SSI in SPI, pri prav ljen pred log MŠŠ o spre mem bi (do pol ni tvi) izo braževal nih pro gra mov ali spre mem bi ured be o nor ma ti vih gle de de li tev v sku pi ne pri na ra vo slov nih pred me tih v no vih pro gra mih SSI in SPI, zbra no gra di vo za pri ročnik za učitelje li kov ne umet no sti v sred njih šolah. Ključ ne ugo to vi tve sprem lja ve so upo rab ne pri us po sab ljanju za uva ja nje no vih pro gra mov po klicne ga in stro kov ne ga šols tva. Ana li za sta nja di dak tič nih sred stev v slo ven skih vrt cih in oce na sklad no sti s ci lji ku ri ku la NALOGA SE NI IZVAJALA. No sil ka: Urš ka Stri tar (urska.stritar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Fa ni ka Fras Ber ro, Mir jam Se ni ca, Ma ri ja Si vec, Me to da Turk, Kar men Usar, Ni ves Zore, dr. Lju bi ca Mar ja no vič Umek, Mar ta Sa mo tor čan, Bo že na Stri tih Za kon ske pod la ge: Za kon o vrt cih, 14. člen (Ur.l. RS, št. 97/2003, Spre mem be: Ur.l. RS, št. 77/2005, 120/2005), Pra vil nik o me to do lo gi ji za ob li ko va nje cen pro gra mov v vrt cih, ki iz va ja jo jav no služ bo, Ku ri ku lum za vrt ce Ugo to vi ti: sta nje di dak tičnih sred stev v vrt cih: fi nančne možno sti vrt cev, za dost nost, pri mer nost, ohra nje nost, do stop nost z vi di ka otrok, us trez nost upo ra be di dak tič nih sred stev skladno s Ku ri ku lom za vrt ce. Pri pra vi ti pri po ro či la, po ve za na z na ba vo in upo ra bo di dak tič nih sred stev v vrt cih. Tra ja nje pro jek ta: de cem ber 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va os nut ka pro jek ta. Letno poročilo ZRSŠ

23 Ana li za raz šir je ne ga pro gra ma in nad stan dard nih sto ri tev v OŠ No sil ka: Do ro tea Kralj (dorotea.kralj@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Moj ca Do li nar, Da rin ka Jaz bin šek, Mar je ta Ke pec, Vla di mir Mi lek šič, Nada Ne deljko, Eva Po dov šov nik Axels son Za kon ske pod la ge: Pro gram os nov no šol ske ga izo bra že va nja ob se ga ob vez ni pro gram in raz šir je ni pro gram (v na dalj njem be se di lu: pro gram os nov ne šo le). Člen 20 ZOŠ pra vi, da raz šir je ni pro gram ob se ga po dalj ša no bi va nje, ju tra nje vars tvo, do dat ni pouk, do pol nil ni pouk in in te re sne de jav no sti ter šo lo v na ra vi. Os nov na šo la or ga ni zi ra po dalj ša no bi va nje za učen ce od 1. do 6. raz re da. Med po dalj ša nim bi va njem se učen ci uči jo, oprav lja jo do ma če na lo ge in dru ge ob vez no sti ter so de lu jejo pri kul tur nih, šport nih, umet niš kih in dru gih de jav no stih. Os nov na šo la or ga ni zi ra ju tra nje vars tvo učen cev 1. raz re da. Do dat ni pouk se or ga ni zi ra za učen ce, ki pri po sa mez nih pred me tih pre se ga jo do lo če ne stan dar de zna nja. Do pol nil ni pouk šo la or ga ni zi ra za učen ce, ki po tre bu je jo po moč pri uče nju. Za raz vi ja nje raz lič nih in te re sov učen cev os nov na šo la or ga ni zi ra in te re sne de jav no sti, ki jih do lo či z let nim de lov nim na čr tom. V po dalj ša no bi va nje, do dat ni in do pol nil ni pouk, in te re sne de jav no sti, ki jih or ga ni zi ra os nov na šo la, ju tra nje vars tvo in šo lo v na ra vi se učen ci vklju ču je jo pro stovolj no. Os nov na šo la lah ko or ga ni zi ra tudi dru ge de jav no sti, ki jih do lo či z let nim de lov nim na čr tom. ugo to vi ti načine or ga ni za ci je raz šir je ne ga pro gra ma in dru gih de jav no sti, os vet li ti ka ko vost iz va ja nja po daljšane ga bi va nja, do dat ne ga in do pol nil ne ga pou ka kot de javno sti raz šir je ne ga pro gra ma OŠ, pri do bi ti mne nja rav na te ljev o možno stih in ka ko vo sti iz va ja nja raz šir je ne ga pro gra ma in dru gih dejavno sti, tudi v po ve za vi z lo kal nim oko ljem, pri do bi ti mne nja ude ležen cev (učen cev) po daljšane ga bi va nja, do dat ne ga in do pol nil ne ga pou ka o ka ko vo sti iz va ja nja teh pro gra mov. Tra ja nje pro jek ta: do de cem bra 2009 Ja nuar, fe bruar: zas no va in načrto va nje pro jek ta, opre de li tev prob le ma in ci ljev ra zi ska ve, iz bor no tra njih in zu na njih so de lav cev ter po stop ki ob veščanja vseh vključenih, os nov na teo ret ska ute me lji tev obrav na va ne ga prob le ma, me to do loški ok vir zbi ra nja in ob de lave po dat kov. Ma rec: pred sta vi tev na lo ge na koor di na cij skem se stan ku z MŠŠ. Ju nij: pred sta vi tev na lo ge so de lav cem ZRSŠ. Av gust: opre de li tev in ob li ko va nje vzor ca, časov na opre de li tev in kon kre ten načrt ak tiv no sti (vod ja, so de lav ci). Sep tem ber: ob ve sti lo šolam o vključeno sti v vzo rec, zbi ra nje LDN šol in šol skih pub li ka cij, stan dar di za ci ja in for ma cij ske vred no sti šol skih pub li ka cij, pri pra va in stru men ta ri ja za sprem lja vo ne ka te rih de jav no sti raz šir je ne ga pro gra ma, pri pra va an ket ne ga vprašal ni ka za učence, ki obi sku je jo raz šir jen pro gram. Ok to ber: us po sab lja nje no tra njih so de lav cev za iz ved bo in terv ju ja, sprem lja ve pou ka, pri pra va po glob lje ne ga pol struk tu ri ra ne ga in terv ju ja za rav na te lje. No vem ber: iz ved ba sprem lja ve de jav no sti (PB, do pol nil ni, do dat ni pouk), interv juji z rav na te lji. De cem ber: zbi ra nje in ure ja nje za ana li zo re le vant nih po dat kov, vnos in ob de la va po dat kov, ana li za re zul ta tov, in ter pre ta ci ja re zul ta tov in teo re tična ref lek si ja. 22 Letno poročilo ZRSŠ 2009

24 Po skus sprem lja va jav no ve ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske glas be ne šo le No si lec: mag. Di mi trij Be uer mann So de lav ke: Po lo na Če ša rek, mag. Ber nar da Ra kar, dr. Bar ba ra Sic herl Ka fol, Tat ja na Špo rar Bra tuž Za kon ska pod la ga: Zo FVI in Pra vil nik o uva ja nju no vih pro gra mov in sprem lja vi sprem lja ti pri mer lji vost do se ga nja uč nih ci ljev Wal dorf ske glas be ne šo le s pro gra mi jav nih glas be nih šol. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje je spre jel na črt sprem lja ve Wal dorf ske glas be ne šo le. Pro jekt na sku pi na je za če la sprem ljati prve let ni ke učen cev. Pro jekt na sku pi na je opra vi la prvo leto sprem lja ve Wal dorf ske glas be ne šo le in kot ugo tav lja, je mogo če tr di ti, da šo la do se ga mi ni mal ne stan dar de, ki ve lja jo v mre ži jav nih glas be nih šol. Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje je spre jel po ro či lo in na lo žil projekt ni sku pi ni, da: na tančneje kon kre ti zi ra do se ganje po sa mez nih ci ljev in stan dar dov Wal dorf ske glas be ne šole, po manj klji vo sti, ugo tov lje ne v pr vem letu sprem lja ve, in pred log rešitve za nji ho vo oprav lja nje pri pra vi v ob li ki na vo di la ter v pri hodnjem po ročilu na tančneje opiše pri mer lji vost med jav noveljav ni ma pro gra mo ma (waldorf skim in pro gra mom jav ne glas be ne šole). Us tre zen do pis je bil po slan na Wal dorf sko glas be no šo lo. Sprem lja va dru ge ga leta po te ka sklad no z na čr tom. Sklep Stro kov ne ga svet RS za splo šno izo bra že va nje je, da Wal dorf ska glas be na šo la do se ga mi nimal ne stan dar de, ki ve lja jo v jav nih glas be nih šo lah. Po skus ob vez ni dru gi tuji je zik v OŠ No sil ka: mag. Li lja na Kač (liljana.kac@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Si mo na Caj hen, Tomi Deutsch, mag. Nada Holc, Bar ba ra Le sni čar, Sa ša Premk, Neva Še če rov, Jo ži ca Hri bar, Tat ja na Lu bej, Ma ri ja Moj ca Ma leš, Kar men Pi žorn, Ka ta ri na We ber, Te re zi ja Za mu da, In grid Zu panc Breč ko Za kon ske pod la ge: No ve la za ko na o os nov ni šoli, 47. člen (UL RS 102/07), Pra vil nik o po so dablja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela (UL 13/2003), Pra vil nik o po stop nem uva ja nju dru ge ga tu je ga je zi ka v os nov ni šo li spoz na ti or ga ni za cij ske vi di ke in po seb no sti uva ja nja dru ge ga tujega je zi ka, pre ve ri ti us trez nost učnega načrta (ci lji, pričako va ni re zul ta ti in stan dar di zna nja), pre ve ri ti do seženo ra ven zna nja učen cev, vpe lja ti so dob ne načine poučeva nja dru ge ga tu je ga je zi ka, spoz na ti mne nja učen cev in nji ho vih staršev, učite ljev in rav na te ljev gle de uved be dru ge ga tuje ga je zi ka, širi ti po zi tiv ne iz kušnje, pri dob lje ne pri sprem lja nju uved be dru ge ga tu je ga je zi ka v pr vem kro gu šol, na šole dru ge ga in tret je ga kro ga. Letno poročilo ZRSŠ

25 Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va na čr ta pro jek ta in me to do loš ke ga na čr ta ter uč ne ga na čr ta za ob vez ni 2. tuji je zik za sprejem na stro kov nem sve tu za splo šno izo bra že va nje. Ob dob je od do Dne ozi ro ma se mi nar za uči te lje so dob ni pri sto pi pri pou ku dru ge ga tu je ga je zi ka. Na črt pro jek ta, me to do loš ki na črt in uč ni na črt spre je ti na SSSI; sklep mi ni stra o do lo či tvi iz bo ra OŠ, vklju če nih v po skus; mi ni ster ime nu je dr žav no pro jektno sku pi no, sre ča nje vseh rav na te ljev in uči te ljev iz bra nih šol, se mi nar za uči te lje; se sta nek dr žav ne pro jekt ne sku pi ne, ok to ber, no vem ber 2008: opa zo va nje pou ka, vpra šal ni ki za star še; od ok to bra do de cem bra 2008: se mi nar: na čr to va nje pou ka z upo ra bo IKT. Po sta vi tev splet ne učil ni ce za so de lu jo če pri pro jek tu za med se boj no in for mi ra nje so de lu jo čih, ob ja vo in ar hi vi ra nje gra di va za pro jekt in us po sab ljanje uči te ljev na da lja vo. iz ved ba sprem lja ve na vključenih 47 šolah (dru go opa zo va nje pou ka, preiz kus zna nja, vprašalni ki za učite lje, rav na te lje in učence), us po sab lja nje učite ljev dru ge ga kro ga ( in na da lja vo v splet ni učil ni ci), us po sablja nje bo dočih men tor skih učite ljev ( in ) in iz de la va mreže mentor skih šol in pro gra ma izo braževa nja, pri pra va načrta uva ja nja na šolah dru ge ga kro ga, koor di na ci ja us po sab lja nja učite ljev v men tor ski mreži v letu 2009/2010, iz de lava pr ve ga in dru ge ga vme sne ga po ročila o sprem lja vi po sku sa iz ved ba de lav ni ce na stro kov nem srečanju rav na te ljev OŠ ( ), iz de la va let ne ga po ročila o sprem lja vi po sku sa za obrav na vo na SSSI, iz da ja pub li ka ci je o uved bi dru ge ga tu je ga je zi ka v za vo do vi za ložbi. Sprem lja va po sku sa uva ja nja ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka na 47 šo lah v po sku su ka že na nemo ten po tek uved be ob vez ne ga dru ge ga tu je ga je zi ka v sed mi raz red OŠ. Ci lji iz uč ne ga na čr ta in do se že na ra ven zna nja učen cev so v skla du s pri ča ko va nji. Pouk z or ga ni za cij ske ga vi di ka po te ka brez te žav. Sta liš ča star šev, učen cev, rav na te ljev in uči te ljev do uved be dru ge ga tu je ga je zi ka so po zi tiv na. Uva ja nje niž je ga izo braz be ne ga stan dar da v red ne od del ke OŠ No sil ka: So nja Do bravc (sonja.dobravc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Da rin ka Lo žar, Vla di mir Mi lek šič, Li via Hor vath, dr. Sta ne Ko šir Za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (Ur. l. RS, št. 81/06 UPB in 102/07); 48. in 49. člen Zako na o os nov ni šo li da je ta mož nost, da ima jo star ši pra vi co vpi sa ti otro ka v os nov no šo lo v šol skem oko li šu, v ka te rem otrok stal no pre bi va, Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi; (Ur. l. RS, št. 3/07 UPB); 16. člen Zakona o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi daje mož nost, da lah ko vzgo jo in izo bra že va nje po pri la go je nih izo bra že val nih pro gra mih iz va ja jo šo le v red nih od del kih ali v od del kih s pri la go je ni mi pro gra mi, šo le ozi ro ma po druž ni ce šol, ki so us ta nov lje ne ozi ro ma or ga nizi ra ne za iz va ja nje teh pro gra mov in za vo di za vzgo jo in izo bra že va nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (Ur. l. RS št. 16/07 UPB in 36/08), Pra vil nik o nor ma ti vih in stan dar dih za iz va ja nje vzgoj no-izo bra že val nih pro gra mov za otro ke s poseb ni mi po tre ba mi (Ur. l. RS, št. 59/07 in 70/08) pre ve ri ti si stem ske, pro gram ske, or ga ni za cij ske in ka drov ske po go je za hkrat no iz va ja nje dveh pro gra mov v is tem od del ku, tj. programa 9-let ne os nov ne šole in pri la go je ne ga pro gra ma 9-let ne os nov ne šole z nižjim izo braz be nim stan dar dom, ugo to vi ti možno sti za učin ko vi to hkrat no so de lo va nje učite lja in de fek to lo ga z vi di ka načrto va nja in iz va ja nja pou ka v dveh pro gra mih v od del ku prvega raz re da, 24 Letno poročilo ZRSŠ 2009

26 ugo to vi ti pred no sti ozi ro ma sla bo sti z vi di ka ce lost ne ga na pred ka vključene ga učenca s poudar kom na učnem in čus tve no-so cial nem po dročju, pre ve ri ti in ugo to vi ti vpliv spre memb na druge učence v raz re du in vpliv na nji ho ve star še. Tra ja nje pro jek ta: zaključ no po ro či lo pri prav lje no do ju li ja Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va teo re tič nih pod lag za iz ved bo pro jek ta, se stan ki s stro kov ni mi timi na šo lah v pro jek tu, ana li za sta nja (or ga ni za cij ski, prav ni, ka drov ski, stro kov ni po go ji) na šo lah, pri pra va in na čr to va nje di na mi ke sprem lja ve pro jek ta v letu Sprem lja va pro jek ta: fe bruar, april, ju nij, odda ja vme snih po ro čil, odda ja za ključ ne ga po ro či la, pripra va in stru men ta ri ja za sprem lja vo pro jek ta. Sprem lja va pro jek ta v treh ča sov nih ob dob jih (ja nuar, april, ju nij). Pri pra va dveh vme snih po ro čil na pod la gi ugo to vi tev sprem lja ve; z vi di ka pro jekt nih ti mov in opa zo va nja pou ka. Več ji pou da rek na kog ni tiv no-mo to rič nem na pred ku otro ka. Pri pra va in od da ja konč ne ga po ro či la s pred lo gi za na dalje va nje pro jek ta (ju lij). Is ka nje us trez nej ših si stem skih in ka drov skih re ši tev ter pri pra va na iz va ja nje v šol skem letu 2009/2010. Ključ ne ugo to vi tve in uporab nost: Pred nost in klu ziv ne ga pri sto pa je izra zi ta na po droč ju so cial ne in te gra ci je učen cev s po seb ni mi po tre ba mi ter koo pe ra tiv ne ga so de lo va nja uči te lja in de fek to lo ga v pr vem raz re du za vse učen ce. Po pol na ka drov ska za sed ba dveh stro kov nih de lav cev; uči te lja in de fek to lo ga je gle de na nor mativ (en uče nec pri pro jek tu) ne real na. Ve li ko od pr tih vpra šanj je stro kov ne in or ga ni za cij ske na ra ve pred vsem v pri hod njih vzgoj no-izo bra že val nih ob dob jih. Ugo to vi tve ka že jo, da bo za re le vant nej še re zul ta te hkrat ne ga iz va ja nja dveh pro gra mov v na da ljeva nju tre ba pro jekt preob li ko va ti. V do se da nji ob li ki je us trez na sprem lja va samo v pr vem tri let ju. Gle de na ne ja sno opre de ljen 13. člen Za ko na o us mer ja nju OPP, ki ga ob sto je či pro jekt del no že na ka zu je, in gle de na čedalje več je stro kov ne po tre be bi bilo smi sel no ugo to vi ti real ne si stem ske in or ga ni za cij ske mož no sti za pre ha ja nje med pro gra mi. Flek si bil ni pred met nik pri pra va po sku sa in raz voj mo de lov na rav ni tri let ja No sil ka: dr. Fani No li mal (fani.nolimal@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Mi lan Čo tar, Bar ba ra Le sni čar, Igor Li pov šek, Urš ka Mar gan, Vla di mir Mi lek šič, mag. Ma ri za Skvarč, Alen ka Kovš ca, Emi li ja Gre gor čič, Bar ba ra Kre sal Ster ni ša, Ta de ja Mraz No vak, Bar ba ra Mrov lje, Igor To po le, Bo ris Zu pan čič, Da mi jan Šte fanc Za kon ske pod la ge: Raz voj na na lo ga, ki pre se ga tre nut ne ok vi re Za ko na o OŠ v 29. čle nu, ki oprede lju je pred met nik, na lo ga je us kla je na s 6. skle pom 88. seje SSSI z dne opre de li ti vzo rec držav, ki ima jo v na cio nal nem pred met ni ku ure za po sa mez ni pred met ozi ro ma pred met no po dročje opre de lje ne za več let sku paj, npr. za 2, 3, 4, 5 ali celo vseh 9 let, proučiti struk tu ri ra nost pred met ni kov (po vzgoj no-izo braževal nih obdob jih, raz re dih in pred me tih oziro ma pred met nih po dročjih), pri mer ja ti struk tu ro pred met ni kov z vse bin ski mi na cio nal ni mi ok vi ri (ok vi ri učnih načrtov), ana li zi ra ti pri me re zu na nje in no tra nje or ga ni za ci je dela šol v vzor cu držav, ob li ko va ti kon kret ne pred lo ge za iz va ja nje flek si bil ne ga pred met ni ka na rav ni tri let ja v OŠ v Slo ve ni ji. Letno poročilo ZRSŠ

27 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pro jekt no sku pi no smo po pol ni li z zu na nji mi so de lav ci, pred stav ni ki MŠŠ in šol. Pri pro jek tu sle dimo na čr to va nim fa zam, ki smo jih za ra di ob jek tiv nih raz lo gov ča sov no raz teg ni li. Za prvo po lo vi ci sep tem bra na čr tu je mo štu dij ski obisk v Es to ni ji. Pri pro jek tu smo z do lo če nim ča sov nim za mi kom sle di li vse bin skim fa zam pro jek ta, opre de lje nim v ope ra tiv nem na čr tu. V letu 2010 je tre ba na lo go na da lje va ti in de jav no sti us me ri ti v pri pra vo do ku men tov in iz ho dišč, ki so na ve dena v vse bin skem po ro či lu in do sež kih/re zul ta tih pro jek ta. Pro jekt na sku pi na je ob li ko va la metodo loš ki na črt ter sklad no s ci lji pro jek ta in ak tual ni mi med na rodni mi re zul ta ti (PISA, TIMSS) iz bra la vzo rec dr žav. Čla ni pro jekt ne sku pi ne so ana li zi ra li raz po lož lji ve pred met ni ke in ku ri ku lar ne do ku men te. Med zbi ra njem le-teh so iz ved li štu dij ski obisk v Es to ni ji, ki v pred hod nih ra zi ska vah ni bila vklju če na v prouče va nje flek si bil no sti, a je že pred leti im ple men ti ra la flek si bil ni pred met nik na rav ni tri le tij. V dr ža vah v vzor cu je bila oprav lje na ana li za pred met ni kov in ku ri ku lu ma ter oprav lje na pri merjava med nji ma na dr žav ni, lo kal ni in šol ski rav ni. Na pod la gi ugoto vi tev je pro jekt na sku pi na raz prav lja la o ok vi rih in po go jih za pri pra vo si mu la cij flek si bil nih predmet ni kov te pri prav lja jo tri pri pro jek tu so de lu jo če šo le. V ta na men je bila ugo tovljena po tre ba po opre de li tvi stan dar dov znanj na rav ni tri le tij. Ti naj bi bili po leg ok vi rov in pred lo gov, opre de lje nih v pri mer jal ni ana li zi ključ no vo di lo pri pri pra vi si mu la cij pred met ni kov. V pri pra vi je sin tez na med na rod na pri mer jal na štu di ja s pred logi in po go ji za uved bo po sku sa ter ok vir ni mi si mu la ci ja mi pred met ni kov. Po treb na je us kla je nost spre memb na rav ni or ga ni za ci je in vse bi ne, tj. us kla je nost struk tu re nacio nal ne ga pred met ni ka in ku ri ku lu ma. Da bo ude ja nja nje flek si bil ne ga pred met ni ka po tri let jih učin ko vi to, je treba pred tem za go to vi ti ja sne ok vi re, stan dar di znanj po tri let jih so eden te melj nih, ne po greš lji vih ok vi rov. Ker teh zdaj ve ljav ni UN za OŠ ne opre de lju je jo, je tre ba pred iz ved bo po skusa le-te opre de li ti. Po skus uva ja nje in eval va ci ja izo bra že val ne ga pro gra ma Eko nom ska gim na zi ja šport ni od del ki No si lec: mag. Ju rij No vak (jure.novak@zrss.si) So de lav ki: Bre da Lo ren ci, Nada Šmid Za kon ske pod la ge: 18. člen Pra vil ni ka o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela (UL št. 13/2003 z dne ) pre ve ri ti učin ko vi tost iz ved be nih pri la go di tev pro gra ma in pred met ni ka, pre ve ri ti učin ko vi tost pe da goškega dela z di ja ki šport ni ki, preve ri ti učno in šport no učin ko vi tost di ja kov šport ni kov, pre ve ri ti učin ko vi tost po ve zo va nja šole, šport nih društev in staršev, spod bu di ti ino va tiv ne pri je me učite ljev pri delu z di ja ki šport ni ki. Tra ja nje pro jek ta: V letu 2009 je pro jekt po te kal po metodo loš kem na čr tu. Apri la je bila oprav lje na dru ga hos pi ta ci ja, ju ni ja so bili zbra ni vpra šal ni ki za pro fe sor je in di ja ke, ki so bili poz ne je ob de la ni. Av gu sta smo zbra li še po dat ke o uč ni in šport ni us pe šno sti 1c-od del ka in na pod la gi vse ga je bilo pri pravljeno let no po ro či lo, ki je bilo po sla no Ko mi si ji za eval va ci jo, Ko mi si ji za sred nje šo le in Strokov ne mu sve tu MŠŠ, kjer je bilo spre je to. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Dve hos pi ta ci ji pri pou ku ŠVZ na šport nem od del ku zbi ra nje vpra šal ni kov za pro fe sor je in di ja ke ob kon cu šol ske ga leta. apri la 2009 je bilo oprav lje no dru go opa zo va nje pou ka ŠVZ, 26 Letno poročilo ZRSŠ 2009

28 ju ni ja so bile oprav lje ne in zbra ne an ke te za pro fe sor je in di ja ke šport ne ga od del ka, ju li ja 2009 je bila opravlje na sta ti stična ob de lava an ket, av gu sta smo pre je li še po dat ke o učni in šport ni us pešno sti di ja kov šport ne ga oddel ka, sep tem bra smo do bi li mne nje Smučar ske zve ze Slo ve ni je o us pešno sti šport ne ga od del ka, oktobra je bilo pri prav lje no let no po ročilo, ki je bilo po sla no na svet za eval va ci jo, po spre jetju na Svetu za eval va ci jo je bilo let no po ročilo de cem bra po tr je no še na Ko mi si ji za sred nje šole in na Stro kov nem sve tu za splošno izo braževa nje na MŠŠ, no vem bra je bil oprav ljen že dru gi in terv ju z vods tvom pro jek ta na šoli, de cem bra sta bili oprav lje ni že hos pi ta ci ji v pr vem in dru gem let ni ku šport ne ga od del ka. V let nem po ro či lu, ki vse bu je opis oprav lje nih de jav no sti v sprem lja vi in se dem pri log, ugo tav lja mo, da po skus po te ka do bro. Zaz na ti je pre cejš njo mero za no sa v pr vem letu uva ja nja. Pro gram ske pri lago di tve so po mne nju ve či ne us pe šne, uč ni in šport ni us pe hi so do bri. V an ke tah smo zbra li mne nja uči te ljev in di ja kov, ki so bila do kaj kri tič na in omo go ča jo vods tvu pro jek ta na šo li, da ne ko li ko ko ri gira jo svoj na čin dela. Ob kon cu leta so ne ka te ri di ja ki pri ča ko va li več, ne ka te ri pro fe sor ji pa so me ni li, da di ja ki šport ni ki ne po tre bu je jo ta ke ga nad stan dar da. Smu čar ska zve za, ki je bila med po bud ni ki tega pro jek ta, je po pr vem letu za do volj na, uva ja nje nor dij ske ga cen tra v Kra nju do bro na pre du je. Po skus sprem lja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom NALOGA SE NI IZVAJALA. No sil ka: mag. Ja nja Co tič Pajt nar (janja.cotic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Tomi Deutsch, mag. Da rin ka Lo žar, dr. Ma ri ja Kav kler, Iz tok Kor diš, mag. Matej Rov šek Za kon ske pod la ge: Čle na 17 in 20a Za ko na o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (urad no pre čiš če no be se di lo ZOFVI UPB5, Ur. l. RS, št. 16/2007), Pra vil nik o po so dab lja nju vzgojno-izo bra že val ne ga dela (Ur. l. RS, št. 13/03), Sklep 93. seje Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izobra že va nje z dne o sprem lja nju s po sku som, Sklep mi ni stra o sprem lja nju jav no ve ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom s po sku som z dne sprem lja ti iz va ja nje jav no ve ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske os nov ne šole z nižjim izo braz be nim stan dar dom, po ročati o ugo to vi tvah sprem lja nja mi ni stru in Stro kov ne mu sve tu RS za splošno izo braževa nje. OPOMBA: Pro gram Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom še ni vpi san v raz vid. Zato pro gra ma ne mo re mo sprem lja ti. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra vi li smo pred log me to do loš ke ga na čr ta sprem lja nja jav nove ljav ne ga pro gra ma Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom s po sku som, ki smo ga po sla li na Svet za eval va cijo de cem bra 2007, da bi nam po dal mne nje o pred lo gu me to do loš ke ga na čr ta. Svet za eval va ci jo je po dal mne nje 24. ja nuar ja Ugo to vil je, da pred log ja sno opre de lju je ci lje sprem lja nja, področ ja sprem lja nja in na tej pod la gi iz be re dve te melj ni me to di zbi ra nja po dat kov: ana li zo šol ske do ku men ta ci je in an ket no sprem lja nje do se ga nja mi ni mal nih stan dar dov zna nja. Po dal je tudi nekaj kon kret nih pred lo gov, ki jih bomo upo šte va li pri pri pra vi na ne po sred no sprem lja nje, ko bo ta mo goč. Pro gram Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom na mreč še ni vpi san v raz vid. To je tudi raz log, da pro gra ma do daj še ni smo mo gli sprem lja ti. Pri pra vi li smo tudi vpra šalni ka za ugo tav lja nje mi ni mal nih stan dar dov zna nja za učen ce 7. in 9. raz re da pro gra ma Wal dorf ske os nov ne šo le z niž jim izo braz be nim stan dar dom, ki smo jih ob li ko va li na pod la gi iz pi sa mi ni mal nih Letno poročilo ZRSŠ

29 stan dar dov zna nja za 7., 8. in 9. raz red iz uč nih na čr tov za pri la go je ni izo bra že val ni pro gram z nižjim izo braz be nim stan dar dom. Ob dob je od do Pre ver ja li smo, ali je pro gram vpi san v raz vid, da bi ob kon cu šol ske ga leta 2007/08 lah ko iz ved li sprem lja nje. Pro gram še ni vpi san v raz vid. Vzgoj ni na črt šo le No sil ka: Ne ven ka Štra ser (nevenka.straser@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, mag. Mi lan Čo tar, mag. Ma ri ja Kra mer, Ire na Ku mer, Urš ka Mar gan, dr. Fani No li mal, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh ler, mag. Moj ca Pu šnik, Bri gi ta Rupar, mag. So nja Zajc, Moj ca Škri njar Za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li, IV.B Vzgoj no de lo va nje šo le stro kov na pod po ra šolam pri do končnem ob li ko va nju vzgoj nih načrtov in dru gih do ku men tov, ki se na ve zu je jo na vzgojno de lo va nje šole, iz ved ba me dre gio nal nih pos ve tov sklad no s po sa mez ni mi ko ra ki na lo ge, iz bor gra di va za pri ročnik za vo de nje pro ce sa vzgoj ne ga de lo va nja šole (iz dan v na sled njem letu). Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do V tem ob dob ju je bila na lo ga pr vič umeš če na v LDN ZRSŠ. Med le tom smo mo ra li za ra di spre me nje ne za ko no da je pri la go di ti ak tiv no sti in ci lje. Us pe lo nam je spro ži ti pro ces ob li ko va nja vzgoj nih na čr tov na šo lah, ki so sle di le na šim po bu dam in pri po ro či lom. Te šo le so ime no va le time za ob li ko va nje vzgoj nih na čr tov in na re di le po sne tek sta nja na po droč ju svo je ga vzgoj ne ga de lo va nja. Ob dob je od do Ak tiv no sti in ci lje na lo ge smo mo ra li pri la ga ja ti ak tiv no stim MŠŠ na tem po droč ju, da ne bi na šo lah na sta ja le še več je te ža ve. V ve či ni ob moč nih enot smo iz ved li izo bra že va nja vo dij ti mov o ak cij skem ra zi sko va nju kot pod po ri pri ob li ko va nju vzgoj nih na čr tov. Na de lov nih sre ča njih z rav na te lji in vod ji ti mov smo omo go či li iz me nja vo pri me rov prak se, vpra šanj in od go vo rov. Za ra di ter mi no loš ke zme de so se na te re nu za stav lja la vpra ša nja v zve zi z vse bi no po sa mez nih do ku men tov, zah te va nih skladno z za ko no da jo Hi šni red, Vzgoj ni na črt, Pra vi la šol ske ga reda. V zve zi s tem smo ob kon cu leta ob li ko va li pri po ro či la in jih po sre do va li šo lam. Hkra ti smo zaz na ne ugo to vi tve in na še pred lo ge za spre mem be po sre do va li na MŠŠ. Do pol let ja smo iz ved li vse na čr to va ne ak tiv no sti v zve zi z na lo go. Re zul ta ti so za pi sa ni pri pol let nih re zul ta tih na lo ge. V dru gem pol let ju so po te ka le pri pra ve na na čr to va ne me dre gio nal ne pos ve te, ki smo jih po do go vo ru z MŠŠ iz stro kov nih raz lo gov za mak ni li v za če tek na sled nje ga leta. Na pos ve tu za rav na te lje OŠ v Por to ro žu smo iz ved li de lav ni co na temo Prak sa pra vil šol ske ga reda in hi šne ga reda, ki ni bila pla ni ra na in na ka te ri je bilo ugo tov lje no, da je mi ni lo še pre ma lo ča sa, da bi se lahko bolj kon kret no po go var ja li o za pi sa nih do ku men tih (vključ no z VN). Ta ugo to vi tev in na po ve da na spre mem ba za ko no da je, ki se skla da z na šo eval va ci jo ob pol let ju, sta pri pe lja li do za mi ka ter mi nov za me dre gio nal ne pos ve te. Splet na učil ni ca os ta ja kot me dij za stal ni kon takt s šo la mi na po droč ju vzgoj nih pri za de vanj. Gra di vo za na čr to va ni pri roč nik v pri hod njem letu se zbi ra. 28 Letno poročilo ZRSŠ 2009

30 Raz voj di dak ti ke na po droč ju oce nje va nja zna nja No sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc So de lav ke: mag. Vi ne ta Er žen, Da rin ka Jaz bin šek, Nada Ne delj ko, mag. Mar ta No vak, mag. So nja Zajc Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o pre ver ja nju, oce nje va nju in na pre do va nju učen cev v os nov ni šo li us po so bi ti učite lje, vod je in člane raz voj noa pli ka tiv ne ga pro jek ta v OŠ, za po so dab lja nje prever ja nja in oce nje va nja zna nja s kon struk ti vi stičnim mo de lom for ma tiv ne ga pre ver ja nja zna nja, pri pra vi ti vse bin ski pred log spre memb Pra vil ni ka o oce nje va nju in na pre do va nju učen cev v 9-let ni OŠ, pri pra vi ti di dak tično me to dična pri po ročila za učite lje, učence in starše ob no vem pra vil ni ku, pri pra vi ti načrt izo braževa nja učite ljev in jih us po so bi ti za delo, uva ja ti in sprem lja ti no vo sti v pro ce sa oce nje va nja zna nja. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Vsebin sko za ključ no po ro či lo: 1. Or ga ni za ci ja med na rod ne ga pos ve ta o oce nje va nju zna nja v Ce lju 11. in 12. mar ca na temo Vred nost po vrat ne in for ma ci je za uče nje in pou če va nje v Hi ši zna nja. 2. So de lo va nje z MK pri iz da ji re vi je za uči te lje, ki že li jo ve de ti več, ma rec 2009, št. 3, leto Iz da ja dru ge ga zbor ni ka Di dak ti ka oce nje va nja zna nja. Vo de nje pro ce sa oce nje va nja za spodbu ja nje raz vo ja uče nja. 4. Skle pe pos ve ta smo po sre do va li šir ši jav no sti, ob či lom. 5. Iz pe lja li smo de lov na sre ča nja sku paj z za ključ no eval va ci jo pro jekt ne sku pi ne. Več in for ma cij je na splet ni stra ni, tudi gra di va. 6. Ob li ko va li smo pred log za spre mem bo pra vil ni ka o oce nje va nju zna nja v OŠ in ga po sre do va li Di rek to ra tu za os nov no šo lo in vrt ce. 7. V ti sku je tret ji zbor nik o di dak ti ki oce nje va nja zna nja. 8. Iz ve den je bil se mi nar o for ma tiv nem sprem lja nju v OŠ. 9. V pri pra vi je baza šol, ki so zain te re si ra ne za iz va ja nje for ma tiv ne ga sprem lja nja raz vo ja uče nja po sa mez ne ga učen ca v so cial ni uč ni sku pi ni. 10. V pri pra vi je pro gram 4. pos ve ta o oce nje va nju zna nja v Ce lju. Raz voj noa pli ka tiv ni pro jekt je kon čan. Ude le žen ci so na za ključ ni ref lek si ji spre je li sklep (pred log), naj for ma tiv no sprem lja nje raz vo ja po sa mez ne ga učen ca v so cial ni uč ni skupini po sta ne stan dard slo ven skih šol. V treh le tih smo si ste ma tič no us po sab lja li uči te lje za ka ko vost no po vrat no ob veš ča nje v si ste mu forma tiv ne ga sprem lja nja in za nje pri pra vi li orod ja in na če la ter pri po ro či la za iz va ja nje. Do bro oce njen in pri po ro čen je Pro gram for ma tiv ne ga sprem lja nja po sa mez ne ga učen ca v so cial ni uč ni sku pi ni, ki pou dar ja: diag no sti ci ra nje in upo šte va nje predz na nja v pro ce su uče nja, ob li ko va nje oseb nih uč nih ci ljev ozi ro ma pri ča ko va nih re zul ta tov uče nja, ob li ke sprem lja nja in sprot ne ga po vrat ne ga in for mi ra nja ter zbi ra nje do ka zov o uče nju, ob li ke shra nje va nja in pred stav lja nja re zul ta tov uče nja ter po sto pek za ob li ko va nje su ma tiv ne oce ne (opi sne in šte vilč ne). Prou či li smo me ri la ka ko vost ne ga mer je nja uče nja in na tej pod la gi pri po ro či li tri pe da goš ka na če la for ma tiv ne ga sprem lja nja za uče nje: Spremlja nje šib ko sti in moč nih znanj (prvo na če lo), za go tav lja nje sti ka med uč ni mi stop nja mi za do se go ci lja (dru go na če lo) in ak tual no po vrat no in for mi ra nje za ob li ko va nje do sež kov (tret je na če lo). Več ča sa smo na me ni li po stop ku pri mer ja nja in zato ob li ko va nju re fe renč nih me ril zna nja. Več o upora bi spoz nanj je na za vo do vi splet ni stra ni, v zbor ni kih in v dru gih ob jav lje nih gra di vih na to temo. Letno poročilo ZRSŠ

31 Raz voj in sprem lja nje mo de lov flek si bil nih šol skih pred met ni kov v OŠ No sil ka: dr. Fani No li mal (fani.nolimal@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, dr. Inge Brez nik, Sta ni slav Dra žu me rič, mag. Mi lan Čo tar, Ber nar da Ga ber, mag. Li lja na Kač, Ber ta Ko goj, mag. Da rin ka Lo žar, Vla di mir Mi lek šič, Nada Nedelj ko, mag. Stan ka Pre skar, Da rin ka Rosc-Le sko vec, Bri gi ta Ru par, mag. So nja Zajc, Moj ca Škri njar, Ne ven ka Štra ser, mag. Ma ri ja Žve glič, ddr. Ba ri ca Ma ren tič Po žar nik, dr. Ja sna Maž gon Za kon ske pod la ge: tretji od sta vek 29. čle na Za ko na o OŠ stro kov no pod pi ra ti men tor ske rav na te lje, vod je OE in pe da goške sve to val ce, de lu joče na področju OŠ, sprem lja ti in ana li zi ra ti pri me re flek si bil nih/šol skih pred met ni kov OŠ, ob li ko va ti med pred met ne raz voj ne sku pi ne, raz vi ti kon kret ne pri me re (vi deo ) do bre prak se na po dročju med pred met ne ga načrto va nja, poučeva nja in učenja, in di vi dua li za ci je dela ter ak tiv ne ga pou ka, de mon stri ra ti in širi ti pri me re do bre prak se zain te re si ra nim stro kov nim de lav cem šol. Tra ja nje pro jek ta: vse leto in na da lje va nje v letu 2010 (stal na na lo ga) Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Sklad no s Pra vil ni kom o iz va ja nju po sku sa flek si bil ne ga pred met ni ka v OŠ so bile iz ve dene vse pred vi de ne ak tiv no sti in na pi sa na vsa po ro či la, vključ no z za ključ nim po ro či lom. Ak tiv no sti po te ka jo sklad no z na čr to va ni mi fa za mi obeh de lov pro jek ta. V pro jek tu sle di mo vse bin ske mu in ča sov ne mu na čr tu: ob li ko va li smo pro gram dela pro jekt ne sku pi ne in med pred met nih raz voj nih sku pin, ob li ko va li med pred met ne raz voj ne sku pi ne in z nji ho vim so de lo va njem raz vi li ne kaj pri me rov do bre prak se, ki jo FP pod pi ra. Ob li ko va li smo vse bin ska in or ga ni za cij ska iz ho diš ča za stro kov ni pos vet, ob ja vi li raz pis. Or ga ni zi ra li smo več stro kov nih sre čanj na rav ni dr ža ve in re gij, tj. v mre ži men tor skih šol itn. V dru gi po lo vi ci leta smo za stav lje ne de jav no sti v ok vi ru obeh de lov pro jek ta, tj. raz vo ja in sprem lja nja ter uva ja nja in sprem lja nja, na da lje va li. So de lu jo či v pro jek tu smo zdru ži li mo či in v av gu stu 2009 or ga ni zi ra li dvod nev ni stro kov ni pos vet Flek si bil ni pred met nik pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti VI-dela šol. Na njem smo se pos ve to va li o (zdajš nji in na dalj nji) flek si bil nej ši orga ni za ci ji dela šol, izme nja li iz kuš nje, pred sta vi li em pi rič ne ugo to vi tve, pred sta vi li in pro mo vi ra li pri me re do bre prak se pri ob li ko va nju flek si bil nih (šol skih) pred met ni kov, med pred met nem po ve zo va nju in iz va ja nju di dak tič nih stra te gij v ok vi ru blok ur in dru gih dalj ših uč nih enot, pri ka te rih sta pou dar je ni ak tiv na vlo ga učen cev in no tra nja, di dak tič na di fe ren cia ci ja pou ka. Z no vim šol skim le tom smo, sklad no s pov pra še va njem no vih šol in gle de na pre te kle iz kuš nje, reor ga ni zi ra li mre žo rav na te ljev men tor jev in za če li iz va ja ti nov krog stro kov ne pod po re na rav ni dr ža ve, re gij in pred met nih sku pin. Med pred met ne raz voj ne sku pi ne so na da lje va le raz voj pri me rov do brih praks, kjer so v os pred ju ak tiv na par ti ci pa ci ja učencev, med pred met no na čr to va nje, pou če va nje in uče nje in di fe ren cia ci ja ter in di vi dua li za ci ja dela. So de lu jo či v pro jek tu se stri nja mo, da učin ko vi to uva ja nje no vo sti na šo lah zah te va kon ti nui ra no stro kov no delo na vseh rav neh. Ključ na pod po ra pri delu z rav na te lji mora biti us mer je na v vo de nje pro ce sov uva ja nja spre memb, pri delu z uči te lji idr. stro kov ni mi de lav ci šol pa pred vsem v raz voj pri me rov do bre prak se, ki kar naj bolj sov pa da s ci lji pro jek ta in splo šni mi ter spe ci fič ni mi po tre bami učen cev. Na sta lo je več šol sko spe ci fič nih mo de lov flek si bil nih pred met ni kov, vi deo po snet kov in za pi sov do brih praks. Zad nji bodo sku paj s teo re tič ni mi pris pev ki ob jav lje ni v pub li ka ci ji Flek si bil ni pred met nik pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti VI dela šol, ki bo pred vi do ma izšla v pr vih me se cih leta Na vo ljo je tudi več po ro čil o pro jek tu. 30 Letno poročilo ZRSŠ 2009

32 Kon cept dela v bol ni šnič nih od del kih No sil ka: Ni ves Zore (nives.zore@zrss.si) So de lav ke: mag. Ja nja Co tič Pajt nar, Moj ca Do li nar, Mi hae la Ke rin, dr. Fani No li mal, Ta nja Be čan, An dre ja Krum ber ger, Alen ka Lap toš, Ja dran ka Meš ko, Urš ka Pu hek, Moj ca To pič, So nja Za va lo ka Za kon ske pod la ge: Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju v vzgo ji in izo bra že va nju, 1995, Za kon o vrt cih,1996, Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, 2000, Ku ri ku lum za vrt ce, 1999, Ku ri ku lum za vrt ce v pri la go je nem pro gra mu za pred šol ske otro ke, 2006, Na vo di la h Ku ri ku lu za vrt ce v pro gra mih s pri la go je nim iz va ja njem in do dat no stro kov no po moč jo za otro ke s poseb ni mi po tre ba mi, 2003, Za kon o OŠ pri pra va do ku men ta za delo v bol ni šnič nih pred šol skih od del kih. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Iz ved ba ene ga ŠS za vzgo ji te lje v bol ni šnič nih od del kih (2007/2008): pri pra va osnut ka gra di va. Ob dob je od do Iz ved ba 2. in 3. ŠS za vzgo ji te lje v bol nišničnih od del kih (2007/2008): in pregled gra di va in pri pra va os nut ka Kon cep ta dela v bol nišničnih predšol skih od del kih; od do : iz ved ba ŠS za vzgo ji te lje v bol nišničnih od del kih in pre gled gradi va pri pra va os nut ka kon cep ta za bol nišnične predšol ske od del ke. Pri pra vi li smo pred log Kon cept dela v bol ni šnič nih od del kih vrt ca, ki je us kla jen med stro kov ni mi de lav ci, vzgo ji te lji, ki de la jo v teh od del kih. Pri pra vi li smo os nu tek do ku men ta dela v bol ni šnič nih od del kih OŠ. Kon cept dela v bol ni šnič nih od del kih vrt ca je na me njen vzgo ji te ljem v bol ni šnič nih od del kih kot stro kov no iz ho diš če za vzgoj no-izo bra že val no delo. Ob sto je či ku ri ku lar ni do ku men ti za po droč je predšol ske vzgo je ne za je ma jo spe ci fi ke dela z malimi bol ni mi otro ki, zato je Kon cept dela v bol ni šnič nih od del kih vrt ca stro kovna pod la ga za iz ved be ni ku ri ku lum v bol ni šnič nih oddelkih vrt ca. Kon cept dela v bol ni šnič nih od del kih OŠ je na me njen uči te ljem v bol ni šnič nih od del kih kot stro kov no iz ho diš če za vzgojno-izo bra že val no delo. Ino va cij ski pro jek ti vo de nje ino va cij ske ga pro gra ma No sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc (natalija.komljanc@zrss.si) Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o po so dab lja nju vzgo je in izo bra že va nja Ur. l. št 13/2003 raz voj di dak tič nih no vo sti na eni od pe tih rav ni (raz voj oseb ne ka rie re, uva ja nje do bre prak se, raz vi ja nje do bre prak se, in ven ci ja, preo braz ba VIZ-pro gra ma). Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Vse de jav no sti so bile iz ve de ne sklad no s ko le dar jem de jav no sti ( Ude le žen ci ino va cij skih pro jekt nih sku pin (na da lje val nih in no vih) so v bazi no sil cev raz vo ja no vo sti. Kon zu len ti (pe da goš ki sve to val ci in zu na nji so de lav ci) so vklju če ni v bazo, ki je na splet ni stra ni. Za kon zu len te smo iz ved li dve stro kov ni sre ča nji (spom la di in je se ni). No sil ci pro jek tov so ob li ko va li pol let no in let no po ro či lo ter pri pra vi li pred sta vi tev, do seg lji vo tudi na splet ni stra ni. Letno poročilo ZRSŠ

33 Od pr ta je raz sta va ino va cij skih pro jek tov v Slo ven skem šol skem mu ze ju (do maja 2010), kjer bodo po leg raz sta ve po te ka le de jav no sti s tega te mat ske ga po droč ja. De jav nost ino vi ra nja pe da goš ke prak se se pred stav lja do ma či in tuji stro kov ni jav no sti, na pri mer na več jih kon gresih in pos ve tih. Dol go let ni so de lav ci se zdru žu je jo v mre že gle de na ci lje, in te re se in cilj ne sku pi ne. Gle de na ve li ko od ziv nost se bodo ino va cij ski pro jek ti ZRSŠ v so de lo va nju z VIZ in MŠŠ na da lje va li tudi v pri hod nje. Če da lje več je je za ni ma nje za po so dab lja nje ku ri ku la od spo daj gor in po ve zo va nje z za ko no da jal cem. Po go stej še je so de lo va nje z ob či na mi in ra zi sko val ni mi cen tri ter or ga ni za ci ja mi in druš tvi, ki skr bi jo za bo ga te nje vse živ ljenj sko sti in ino va tiv no sti ozi ro ma us tvar jal no sti v vsak da njem bi val nem oko lju. Ino va ci je spre mi nja jo od no se in dia log med iz va jal ci in upo rab ni ki. Ra zi sko val ci last ne prak se se uči jo ce lo vi te ga si ste ma tič ne ga in us tvar jal ne ga oseb ne ga raz vo ja in raz vo ja ku ri ku la. Spod bu ja se ka ko vost no for ma tiv no sprem lja nje, če da lje več ja upo ra ba raz no te rih teo rij uče nja, še po seb no konstruk ti vi stič nih in hu ma ni stič nih. Ino va tor ji če da lje bolj us pe šno pred stav lja jo nova spoz na nja in jih ko rist no upo rab lja jo ne po sred no v prak si. Na če lo Ko men ske ga od zna ne ga k nez na ne mu ino va tor ji obr ne jo na gla vo in ra zi sku je jo od nez na ne ga k zna ne mu (sklad no s teo re tič ni mi in em pi rič ni mi re ferenč ni mi me ri li). Na pod la gi dol go let ne ga med se boj ne ga so de lo va nja (pet let ne ga dela) se pro jekt ne sku pi ne po ve zu je jo med se boj gle de na in te re se, ci lje in te mat ska po droč ja. IP ZRSŠ v so de lo va nju z VIZ in MŠŠ so naj bolj eko no mič na ob li ka ak tua li za ci je pe da goš ke prak se tako po fi nanč ni kot po ča sov ni pla ti. Vsa gra di va so na vo ljo na za vo do vi splet ni stra ni. Priz na nja Bla ža Ku mer de ja No sil ka: mag. Maj da Naji (majda.naji@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ta dej Blat nik, mag. Ja nja Co tič Pajt nar, Mi le na Kerndl, dr. Na ta li ja Kom ljanc, Bran ko Lo zar, mag. Gre gor Mo hor čič, Do men Pe te lin, mag. So nja Zajc, Ni ves Zore, Bran ka Bo žič, To maž La paj ne De kle va, Ma tevž Smer kol Za kon ske pod la ge: Na pod la gi 15. čle na in dru ge ga od stav ka 41. čle na Sta tu ta Za vo da Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo, št / z dne in Spre memb in do pol ni tev Sta tuta Za voda RS za šols tvo, št / z dne je svet Za vo da Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo na svo ji 20. seji dne spre jel Pra vil nik o po de li tvi priz nanj Bla ža Ku mer de ja. Priz na nja po de lju je Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo po sa mez ni kom ali us ta no vam za iz jem ne do sež ke pri part ner skem raz vo ju in uva ja nju no vo sti v vzgoj no-izo bra že val no prak so v so de lo va nju z za vo dom. Part ners tvo po me ni: po glob lje no stro kov no so de lo va nje ena ko prav nih part ner jev, po zi tiv no na rav nan pro ces, us mer jen k spo ra zum no iz bra ne mu ci lju, ki ko ri sti obe ma ozi ro ma vsem, ohra nja nje in raz vi ja nje last ne iden ti te te in spošto va nje dru gačno sti, iz vir no sti part ner ja, kar vodi k skup ne mu ci lju v pro ce su, v ka te rem oba pri do bi va ta. Na predlog ko mi si je po de li za vod naj več pet priz nanj na leto za do sež ke pri uva ja nju no vo sti na po droč jih pred šol ske vzgo je, os nov ne šo le in sred njih šol, šol za otro ke s po seb ni mi po tre ba mi, glas be ne ga šols tva in di jaš kih do mov. Priz na nje se po de lju je po sa mez ni ku, sku pi ni ali in sti tu ci ji za: od lično part ner sko so de lo va nje, ki tra ja naj manj eno leto na ka te rem ko li po dročju de jav no sti za vo da pri: 1. skup nem us tvar ja nju in raz vi ja nju no ve ga zna nja na po droč ju pro gra mov in uč nih na čr tov, di dak ti ke, uč ne teh no lo gije in or ga ni za cij skih ob lik vzgoj no-izo bra že val ne ga dela, 2. uve ljav lja nju no vo sti, ino va tiv nih pri je mov, tim ske ga dela, so de lo va nja in de mo kra tič nih odno sov v šo li na se mi nar jih, kon gre sih, kon fe ren cah, in ter ne tu in dru gih ob li kah in for mi ra nja in izo bra ževa nja stro kov nih de lav cev, 32 Letno poročilo ZRSŠ 2009

34 3. sprem lja vi in eval va ci ji last ne ga dela, dela ko le gov in dru gih ude le žen cev v vzgoj no-izo braže val nem pro ce su; od ličen končni pro dukt v ob li ki po ročila ali iz del ka, ki je re zul tat part ner ske ga so de lo va nja z za vo dom, in si cer za: 1. nove re ši tve s po droč ja na čr to va nja in ure sni če va nja ku ri ku lu ma: let ni plan šo le, ku ri ku lum za nove de jav no sti, 2. šir je nje idej, zdru že va nja in dru že nja lju di: vo de nja pro jek ta, vo de nje ek skur zi je, te ren sko delo, ra zi sko val no delo), se jem ske izo bra že val ne pri re di tve, stro kov ni zbo ri, obi ski mu ze jev, 3. uč na sreds tva in pri po moč ke: opre ma, di dak tič ni pri po moč ki, splet ne stra ni, 4. izo bra že va nje: se mi nar ji, pre da va nja, jav ne pri re di tve. Tra ja nje pro jek ta: od ja nuar ja do de cem bra 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Priz na nje se po de lju je en krat na leto, za do sež ke pre te kle ga šol ske ga leta, in si cer zad nji te den v ja nuar ju te ko če ga šol ske ga leta (ko nec ja nuar ja ozi ro ma v za čet ku fe bruar ja 2008). Raz pis priz nanj se opra vi en krat na leto, v no vem bru ozi ro ma de cem bru, v Šol skih raz gle dih in na splet ni stra ni Za voda RS za šols tvo, lah ko tudi v dru gih sreds tvih jav ne ga ob veš ča nja (v no vem bru ozi ro ma de cem bru 2007). Rok za pri ja vo kan di da tov za priz na nja se do lo či vsa ko leto v raz pi su in pra vi lo ma ne sme biti kraj ši od pet naj stih dni od dne va ob ja ve raz pi sa v sreds tvih jav ne ga ob veš ča nja (de cem ber 2007). Iz bor kan di da tov se opra vi v pet naj stih dneh po za ključ ku raz pi sne ga roka in je v iz ključ ni pri stojno sti ko mi si je (do ). Ko mi si ja dela in od lo ča na se jah (ma rec april 2008, no vem ber 2007, ja nuar 2008, ko nec ja nuar ja ozi ro ma za če tek fe bruar ja 2008). Ko mi si ja pri pra vi na tan čen pro gram slo ve sne po de li tve priz nanj, kon kret na iz ved ba pa je zau pa na za vo du (od no vem bra 2007 do za čet ka fe bruar ja 2008). Pet po de li tev priz nanj Bla ža Ku mer de ja za leto 2007, ob ja va v me di jih in za vo do vi na splet ni stra ni, pro mo ci ja Za vo da RS za šols tvo v stro kov ni jav no sti. Ob dob je od do Priznanje se po de lju je en krat na leto za do sež ke pre te kle ga šol ske ga leta, in si cer zad nji te den v ja nuar ju te ko če ga šol ske ga leta (ko nec ja nuar ja ozi ro ma v za čet ku fe bruar ja 2009). Raz pis priz nanj se opra vi en krat na leto, v no vem bru ozi ro ma de cem bru, v Šol skih raz gle dih in na splet ni stra ni Za voda RS za šols tvo, lah ko tudi v dru gih sreds tvih jav ne ga ob veš ča nja (v no vem bru ozi ro ma de cem bru 2008). Rok za pri ja vo kan di da tov za priz na nja se do lo či vsa ko leto v raz pi su in pra vi lo ma ne sme biti kraj ši od pet naj stih dni od dne va ob ja ve raz pi sa v sreds tvih jav ne ga ob veš ča nja (de cem ber 2008). Iz bor kan di da tov se opra vi v pet naj stih dneh po za ključ ku raz pi sne ga roka in je v iz ključ ni pri stojno sti ko mi si je (do ). Ko mi si ja dela in od lo ča na se jah (ma rec april 2009, no vem ber 2008, ja nuar 2009, ko nec ja nuar ja ozi ro ma za če tek fe bruar ja 2009). Ko mi si ja pri pra vi na tan čen pro gram slo ve sne po de li tve priz nanj, kon kret na iz ved ba pa je zau pa na za vo du (od no vem bra 2008 do za čet ka fe bruar ja 2009). Pet po de li tev priz nanj Bla ža Ku mer de ja za leto 2008, ob ja va v me di jih in na za vo do vi splet ni stra ni, pro mo ci ja Za vo da RS za šols tvo v stro kov ni jav no sti. 1. oce nje va nje pred lo gov BK za 2008 (ja nuar). 2. po de li tev priz nanj BK za 2008 (fe bruar). 3. po so do bi tev pra vil ni ka BK (sep tem ber). 4. raz ši ri tev ko mi si je BK (sep tem ber). 5. ob ja va raz pi sa BK za leto 2009 (no vem ber). Vse de jav no sti so po te ka le sklad no z vse bin skim in ter min skim na čr tom na lo ge. Letno poročilo ZRSŠ

35 Ure sni če va nje ci ljev VITR in glo bal ne di men zi je izo bra že va nja v kon tek stu vse živ ljenj ske ga uče nja (pro gram Co me nius) No sil ka: mag. Maj da Naji (majda.naji@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: To maž Biz jak, dr. Na ta li ja Kom ljanc, Faye Be ne dict, Alen ka Ma len šek Brez nik, Ma te ja Turk Za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo braže va nja (ZOFVI), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na po droč ju vse življenj ske ga uče nja (ES), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja raz vi ja ti vseživ ljenj sko učenje (VŽU) in evrop sko raz sežnost izo braževa nja v slo ven ski šol ski prak si, okre pi ti vseživ ljenj sko učenje na po dročju vzgo je in izo braževa nja za traj nost ni raz voj (VITR) ter glo bal ne ga izo braževa nja (GI), pod pi ra ti ure sničeva nje evrop ske ga izo braževal ne ga pro sto ra s pou dar kom na VITR in GI, pro mo vi ra ti kom pe tenčno za sno van evrop ski ku ri kul v ok vi ru VŽU s pou dar kom na VITR in GI, spod bu ja ti inova tiv nost in us tvar jal nost na po dročju VITR in GI v ok vi ru Evrop ske ga leta ino vativ no sti in us tvar jal no sti. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va stro kov nih gra div part ner skih in sti tu cij v pro jek tu Sup port in Na tu re Gate. Ob dob je od do So de lo va nje na sre ča nju part ner jev v Ve li ki Bri ta ni ji in na Fin skem, pre vod stro kov nih gra div projek tov Sup port in Na tu re Gate v slo ven ski je zik, so de lo va nje na urad nih splet nih stra neh Sup port in Na tu re Gate, so de lo va nje part ner jev v re vi ji Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu. Iz ved li smo vse ak tiv no sti po vse bin skem in ter min skem pla nu. Po leg ak tiv no sti, ki so na ve de ne v pol let nih poro či lih, smo iz va ja li še na sled nje de jav no sti: 1. pri pra va na kon fe ren co o okolj skem izo bra že va nju (Nor veš ka, april 2010), 2. pri pra va na se mi nar Co me nius (Ni zo zem ska, fe bruar 2010). Vse ak tiv no sti so pri po mo gle k raz vo ju kro sku ri ku lar nih vse bin s pou dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji ku ri ku lu ma. ILE/OECD (In no va ti ve Lear ning En vi ron ment) No si lec: dr. Bran ko Sli var (branko.slivar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Na ta li ja Kom ljanc, dr. Zora Ru tar Ilc, mag. Mir ko Zor man Cilj pro jek ta je iz bra ti pro jek te na šo lah, ki raz vi ja jo ino va tiv na oko lja, na pod la gi kri te ri jev pro jekta ILE/OECD. Iz bra ne pro jek te bomo na pod la gi me to do lo gi je ILE po sla li v nji ho vo bazo ini cia tiv za spod bu ja nje ino va tiv ne ga oko lja. 34 Letno poročilo ZRSŠ 2009

36 Tra ja nje pro jek ta: ja nuar april Iz bra ni pro jek ti so us mer je ni v spod bu ja nje ino va tiv ne ga oko lja. Šo le so pri svo jih pro jek tih ure sniče va le na sled nje ci lje: do pol ni ti redni šol ski pro gram z do dat ni mi vse bi na mi, s pro ce sov poučeva nja pre ha ja ti na pro ce se učenja, po večati no tra nje mo ti va cij ske učne na gi be učen cev, vključenih v de jav no sti ter do se ga ti op tima len trans fer na vsa dru ga po dročja učenja, pri ob li ko va nju in izva ja nju pro gra mov upošte va ti po bu de, in te re se, pred lo ge, ide je učen cev, us tvar ja ti raz no vrst ne možno sti za pro mo ci jo zna nja, us tvar jal nih in ra zi sko val nih do sežkov, spo ročanja in ra zu me va nja v ma ter nem in tu jih je zi kih, iz bi ra pred met nih po dročij, ki so zani mi va za učence, uva ja nje av ten tičnega učenja, uva ja nje de jav no sti učen cev, v ka te rih se pre ple ta jo raz no vrst ne ak tiv ne učne me to de. S se de ža ILE som nam po sla li zah te vo za do pol ni tev pred sta vi tve pro jek ta. Te do pol ni tve so šo le pri pra vi le, ven dar so med po stop kom od sto pi li tri je jav ni za vo di: dve gim na zi ji in en vr tec. Pro jek ti so bili po sla ni na ILE in ča ka mo od lo či tev, na ka te ro ra ven bodo vklju če ni. Ko bodo vklju čeni v bazo pro jek tov ino va tiv ne ga oko lja, jih bodo šo le preo sta lih čla nic OECD upo ra bi le kot pri me re do bre prak se. Ši ri tev do bre prak se sko zi pro jekt no delo s pou dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji (Unes co šo le) No sil ka: mag. Maj da Naji (majda.naji@zrss.si) So de lav ke: dr. Na ta li ja Kom ljanc, Me la ni Cen trih, Mar jut ka Haf ner Za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo braže va nja (ZOFVI), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na področ ju vse življenj ske ga uče nja (ES), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo braže va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja v ok vi ru mreže Unes co šol raz vi ja ti kom pe tenčno za sno van ku ri kul, ki pro mo vi ra ci lje vseživ ljenjske ga učenja (VŽU) in te melj ne us me ri tve Unes ca, raz vi ja ti pro jekt no po ve zo va nje slo ven skih Unes co šol s šola mi v dru gih državah in tako spodbu ja ti so de lo va nje med na ro di v izo braževa nju, zna no sti in kul tu ri, z vključeva njem štu dij skih Unes co tem us tvar ja ti možno sti za pro mo ci jo VITR in GI (globalno izo braževa nje) v slo ven skem izo braževal nem si ste mu, po ve za ti ci lje in vse bi ne VITR ter GI v slo ven skih Unes co šolah z raz voj ni mi izo braževal ni mi ci lji za pri hod nje ti sočlet je (MDG), v ok vi ru Unes co ASP-mreže pod pi ra ti pro jekt ne de jav no sti, ki so poveza ne z evrop skim le tom us tvar jal no sti in ino va tiv no sti. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do So de lo va nje v pro gram skem sve tu Unes co šol, so de lo va nje v ak tiv no stih mre že Unes co šol, pri pra va stro kov nih član kov za re vi jo Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu. Letno poročilo ZRSŠ

37 Ob dob je od do So de lo va nje v pro gram skem sve tu Unes co šol, so de lo va nje v ak tiv no stih Unes co mre že (sre diš ča in šo le), pri pra va član kov za revijo Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu. Vse ak tiv no sti smo iz ved li sklad no z vse bin skim in ter min skim pla nom na lo ge. V ok to bru smo pre je li za ključ na po ro či la Unes co šol in jih po sre do va li MVZT. Mre ža Unes co šol je po mem ben vir za iz va ja nje kro sku ri ku lar nih vse bin s pou dar kom na VITR in glo bal ni di men zi ji ku ri ku lu ma. Od pr to uče nje sklad no s ci lji evrop ske ga leta ino va tiv no sti in us tvar jal no sti raz red brez ka te dra No sil ka: mag. So nja Zajc (sonja.zajc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ta dej Blat nik, dr. Na ta li ja Kom ljanc, Mi hel ca Mi hevc Za kon ske pod la ge: EU-do ku men ti (ino va tiv nost in us tvar jal nost), Šo la za 21. sto let je, Za kon o osnov ni šo li, ci lji OŠ, 12. člen Od pr to uče nje je us tvar jal na pot do traj nost ne ga zna nja, zato že li mo s pro jek tom: spod bu ja ti učite lje, da bodo ino va tiv ni in us tvar jal ni pri iz bi ri učnega pro sto ra, ki bo vpli val na učni us peh, ob ja vi ti na tečaj za Učil nico brez ka te dra in raz vi ja ti od pr to učenje sklad no s ci lji EU, or ga ni zi ra ti pred sta vi tev naj boljših pri me rov iz prak se in z nji mi sez na ni ti širšo jav nost, po ka za ti, kako ino va tiv ni učite lji in učenci ure sničuje jo značil no sti od pr te ga učenja v slo venskem pro sto ru, raz voj in im ple men ta ci ja ino va tiv ne pe da goške prak se za ho li stični pri stop k učenju in poučeva nju. Tra ja nje pro jek ta: leti 2009 in 2010 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ob ja va na te ča ja Od pr to uče nje na splet ni stra ni ZRSŠ, zbi ra nje pris pev kov, po go vo ri z av tor ji, ob ja va gra di va v Zbor ni ku o oce nje va nju zna nja (mar ca 2009) in pred sta vi tev naj bolj ših šol na med na rodnem pos ve tu v Ce lju mar ca Ob dob je od do Vse binsko za ključ no po ro či lo: Ob ja va član ka in pri me rov iz prak se v Zbor ni ku o oce nje va nju zna nja, ZRSŠ, april Pred sta vi tev na med na rod ni kon fe ren ci ENSI v Leuv nu, Bel gi ja, ma rec Ob jav lje na sta bila raz pis in splet na pri ja va za na te čaj Od pr to učenje Učil ni ca brez ka te dra, ok tober Iz ve de na sta bila sve to va nje in po moč pri jav lje nim šo lam, ok to ber de cem ber Sklep na pred sta vi tev v Po stoj ni de cem ber Ob li ko va ni so bili kri te ri ji za iz bor naj bolj ših pri me rov iz prak se in stro kov no izo bra že va nje za pri javlje ne šo le. Pri pra va DVD s pris pev ki iz šol. Po ve ča la se je zain te re si ra nost šol za dru gač ne ob li ke uče nja in pou če va nja. Pri sot ni sta bili inova tiv nost in us tvar jal nost uči te ljev pri iz bi ri uč ne ga oko lja, ki spod bu ja od pr to uče nje. Pro jekt je v ce lo ti po te kal s so dob no IKT (splet ni raz pis, e-pri jav ni ca, pred sta vi tev v ob li ki fil ma), kar po tr ju je tudi kom pe tenč nost pri jav lje nih šol. Na pod la gi ugod nih re zul ta tov bomo s po dob ni mi pro jek ti na da lje va li v pri hod njem letu. 36 Letno poročilo ZRSŠ 2009

38 ENSI No sil ka: mag. Maj da Naji So de lav ci/so de lav ke: dr. Na ta li ja Kom ljanc, mag. Gre gor Mo hor čič, mag. So nja Zajc, Chri sti ne Affol ter, Villy Sleurs Za kon ske pod la ge: Zakon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo braže va nja (ZOFVI), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na po droč ju vse življenj ske ga uče nja (ES), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja us tva ri ti traj no učeče se mreže šol, družin, lo kal nih skup no sti in de lov nih oko lij, širi ti traj nost no zna nje sklad no z VITR, kjer ude leženci ure sničuje jo oseb ne, eko nom ske in gospo dar ske po tre be, pou dar ja ti de mo kra tično so de lo va nje učencev kot ak tiv nih držav lja nov pri ob li ko va nju okolj skih po go jev v nji ho vem se da njem in bo dočem živ lje nju ter delu, omo gočati raz pra ve med raz ličnimi ude leženci v ok vi ru VITR: učenci, lo kal ni mi skup nost mi, šola mi, ra zi sko val ci, izo braževal ci učite ljev in vlado, pro mo vi ra ti ku ri kul, ki v sre dišče do ga ja nja po stav lja učence in omo goča raz voj nji ho vih kompe tenc na po dročju VITR. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ak tivno so de lo va nje v mre ži ENSI: iz ved ba pe da goš kih de lav nic za uči te lje v EU, stro kov ni član ki v re vi ji Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu, ob ja va gra div na urad ni splet ni stra ni ENSI. Ob dob je od do Ak tiv no so de lo va nje v mre ži ENSI: medna rod na kon fe ren ca o na ra vo slov ju na Du na ju, so de lo va nje čla nov ENSI v re vi ji Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu, pre vod gra di va QC in ESD Schools: Ka ko vost ni kri te ri ji šol VITR, ob ja va pris pev kov na urad ni splet ni stra ni ENSI. Vse bin sko za ključ no po ro čilo: Vse ak tiv no sti so po te ka le sklad no z vse bin skim in ter min skim na čr tom na lo ge. Po leg pol let nih aktiv no sti, na ve de nih zgo raj, smo iz ved li pre da va nja za koor di na tor je Zdra vih šol na temo ino va tiv nih uč nih pri sto pov in pre da va nje za rav na te lje šol v SV Sloveni ji. De lo va nje v mre ži ENSI je za ZRSŠ ključ ne ga po me na na po droč ju VITR in glo bal ne ga izo bra že va nja. Kon cept uva ja nja kro sku ri ku lar nih vse bin v šol sko prak so No sil ka: mag. Maj da Naji (majda.naji@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, mag. Ja nja Co tič Pajt nar, mag. Pa vla Kar ba, dr. Na ta li ja Kom ljanc, To maž Kranjc, mag. So nja Zajc Za kon ske pod la ge: Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgoje in izo braže va nja (ZOFVI), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o uved bi ak cij ske ga pro gra ma na po droč ju vse življenj ske ga uče nja (ES), Sklep EU Sve ta in Par la men ta o Evrop skem letu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti (ES), Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za trajnost ni raz voj UNECE, Pre nov lje na Stra te gi ja EU za traj nost ni raz voj, Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (VITR) od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja Letno poročilo ZRSŠ

39 pri pra vi ti kva li ta tiv no ana li zo ci ljev in vsebin kro sku ri ku lar nih tem v ku ri ku lih ne ka te rih čla nic EU: Ve li ka Bri ta ni ja, Fin ska, Ni zo zem ska, Bel gi ja in Slo ve ni ja, raz vi ti kon cept vključeva nja kro sku ri ku lar nih vse bin v ak tual no šol sko prak so na pod la gi po ve zova nja šol skih pred me tov (med pred met no po vezova nje), pred met nih po dročij, ključnih kom pe tenc in širših izo braževal nih tem, na pod la gi pri prav lje ne ga kon cep ta soob li ko va ti ce lo ten raz voj ni načrt in vo de nje ter etos šole, vključeva ti kro sku ri ku lar ne teme v ru tin ske šol ske do god ke, kot so pe da goške kon fe ren ce in se stan ki s starši, iz va ja ti kro sku ri ku lar ne vse bi ne sko zi pro jek te in pro jekt ne mre že, ki ima jo v slo ven skih šo lah dol go let no in bo ga to tra di ci jo: Eko, Zdra ve šo le in Unes co šo le, Ino va cij ski pro jek ti, Skri ti za klad, Co me nius pro gra mi in dru gi. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Zbi ra nje stro kov nih gra div na temo kro sku ri ku lar no sti, pri pra va ve li ke ku ri ku lar ne sli ke: kaj že li mo z izo bra že va njem do se či, kako bomo or ga ni zi ra li pouk in kako bomo pre ver ja li re zul ta te. Ra zen pol let nih ak tiv no sti smo kon cept vklju če va nja kro sku ri ku lar nih vse bin v šol ske ku ri ku lu me pred sta vi li na stro kov nih sre ča njih v Slo ve ni ji in tu ji ni: v Fran ci ji, Bel gi ji, Nem či ji in na Slo vaš kem. Raz voj kon cep ta kro sku ri ku lar nih vse bin je te melj ne ga po me na za ino va tiv no in glo bal no šols tvo v 21. sto let ju. Evrop sko leto us tvar jal no sti in ino va tiv no sti No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, To maž Biz jak, mag. Maj da Naji, Pe ter Ster le, Mira Turk-Škra ba Za kon ske pod la ge: Sklep Evrop ske ga par la men ta in Sve ta EU o raz gla si tvi leta 2009 za leto us tvarjal no sti in ino va tiv no sti pris pe vek zavo da k do god kom leta 2009 v Slo ve ni ji, za go to vi ti teo re tične os no ve za delo pri spod bu ja nju us tvar jal no sti in ino va tiv no sti. Tra ja nje pro jek ta: Vse binsko za ključ no po ro či lo: Pos ve to va nje je bilo iz pe lja no, iz dan zbor nik pov zet kov. Ne ka te ri ak tiv ni ude le žen ci so svo je pris pev ke od da li v pi sni ob li ki za ob ja vo v Vzgo ji in izo bra že va nju in v dru gih za vo do vih re vi jah. Re vi ja Vzgo ja in izo bra že va nje bo se stavke vklju či la v I/2010. Ci lji leta 2009 evrop ske ga leta us tvar jal no sti in ino va tiv no sti so bili pred stav lje ni šir še mu kro gu ude le žen cev. Kon fe ren ca je pred vsem opo zo ri la na po ve za nost spod bu ja nja us tvar jal no sti in inovativ no sti učen cev s ka ko vost jo vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa. Po tre ben je od prt ku ri ku lum, v ka te rem av to nom ni in pro fe sio nal ni uči te lji lah ko de lu je jo spod bu je val no. Obrav na va na so bila tudi etič na vpra ša nja vzgo je in izo bra že va nja. 38 Letno poročilo ZRSŠ 2009

40 Po so dab lja nje ka ta lo gov znanj splo šnoi zo bra že val nih predme tov v SPI No si lec: To maž Kranjc (tomaz.kranjc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alen ka An drin, dr. Ser gio Cra snich, mag. Vida Go miv nik-thu ma, Mira He džet Kr kač, mag. Li lja na Kač, mag. Ni ves Kreuh, Ire na Ku mer, Voj ko Ku na ver, Igor Li pov šek, Ja nez Mežan, Vla di mir Mi lek šič, Vla di mir Pirc, Ma ria Pis njak, mag. Mir jam Pod se den šek, Mar jan Pre vod nik, mag. Moj ca Pu šnik, mag. Ma ri za Skvarč, Go razd So to šek, mag. Moj ca Su ban Am brož, Neva Še če rov Za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju Pri pra vi ti nove ka ta lo ge znanj za madžarščino, ita li janščino, slo venščino II. Nov ka ta log šport ne vzgo je za SPI. Nov ka ta log znanj za tuji je zik v SPI, SSI in PTI. Pre vo di pred lo gov KZ iz ita li janščine in madžarščine v slo venščino. Po so do bo tev ve ljav ne ga KZ slo venščina v SSI. Iz de la va iz ved be nih na vo dil za dvo je zično iz va ja nje sred nješol skih pro gra mov. Pri la go di tev KZ dužbo slov je v SPI za dvo je zično iz va ja nje. So de lo va nje s CPI pri po stav lja nju si ste ma do ločanja mi ni mal nih stan dar dov. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Iz pe lja na so bila ime no va nja pred met nih raz voj nih sku pin za ma te ma ti ko, je zi kov ni del slo venš či ne, šport no vzgo jo in glas bo. Pre ve den je bil KZ ita li janš či ne SSI za obrav na vo na stro kov nem sve tu. Na stro kov nem sve tu je bil po tr jen ka ta log znanj ita li janš či ne v SSI. Na stro kov nem sve tu je bila po tr je na pri la go di tev KZ druž bo slov je v SPI za dvo je zič no iz va ja nje. Na stro kov nem sve tu je bila po tr je na pri la go di tev KZ druž bo slov je v SPI za šo le z ita li jan skim uč nim je zi kom. Či sto pi si ka ta lo gov znanj iz prejš njih treh ali nej so bili pre da ni mi ni strs tvu v ob ja vo. Iz de la nih je bilo 12 raz li čic os nut ka ozi ro ma pred lo ga Iz ved be nih na vo dil za dvo je zič no iz va ja nje sred nje šol skih pro gra mov, oprav lje na us kla je va nja med vple te ni mi. Pred log Iz ved be nih na vo dil je bil pre dan mi ni strs tvu v oce no iz ve dlji vo sti. V obrav na vo na SSPI so bila po sla na pred lo ga no vih KZ itali janš či na kot dru gi je zik in KZ šport na vzgo ja za SPI. Tik pred kon cem je delo pri po so do bi tvi KZ slo venš či na v SSI, tudi po lo vi ca pred lo ga no ve ga KZ slovenš či na kot dru gi je zik (knji žev nost) je že kon ča na, pred lo ga KZ ita li janš či na v SPI in KZ ita li janš či na v PTI sta v konč ni fazi pri pra ve (za obrav na vo na fe bruar ski seji SSPI); tudi nov KZ za tuji je zik v SPI, SSI in PTI je v konč ni re dak ci ji. Novi KZ ma džarš či ne I in II za SSI in SPI so v delu Spre je ti ozi ro ma po tr je ni ka ta lo gi znanj so upo rab ni do na dalj nje ga. Iz bir ni pred me ti No si lec: Pri mož Plev nik (primoz.plevnik@zrss.si) So de lav ka: dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: Za kon o OŠ, Zo FVI ureja nje te kočih za dev na po dročju iz bir nih pred me tov, po sre do va nje in for ma cij v zve zi z iz bir ni mi pred me ti, Letno poročilo ZRSŠ

41 pi sa nje re cen zij, mnenj o pred lo gih učnih načrtov za iz bir ne pred me te, pred sta vi tev zad njih Ko mi si ji za OŠ. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ure ja nje te ko čih za dev na po droč ju iz bir nih pred me tov, po sre do va nje in for ma cij v zve zi z iz bir ni mi pred me ti, pi sa nje re cen zij, mnenj o pred lo gih uč nih na čr tov za iz bir ne predmete, pred sta vi tev zadnjih Ko mi si ji za OŠ. Uč ni na črt Vars tvo pred ne sre ča mi je bil us pe šno obrav na van na seji Stro kov ne ga sve ta RS za splošno izo bra že va nje. Av tor jem in po ten cial nim upo rab ni kom so dane po treb ne in for ma ci je v zve zi s še neob jav lje ni mi in ob jav lje ni mi uč ni mi na čr ti za iz bir ne pred me te v OŠ. Pri prav lje na je bila šte vilč na ana li za iz va ja nja iz bir nih pred me tov v šol skem letu 2008/2009. Oprav lje na je bila poi zved ba gle de in te re sa za iz bir ni pred met srbš či na. Poi zved bo smo opra vi li dva krat. Kot je bilo do go vor je no, smo prek pred stoj ni kov ob moč nih enot ZRSŠ pro si li rav na te lje os nov nih šol, naj spo ro či jo, ali je med učen ci nji ho vih šol in te res za iz va ja nje iz bir ne ga pred me ta srbš či na in ali ima jo za po sle ne ga uči te lja ozi ro ma uči te lji co, ki iz pol nju je po go je za pou če va nje tega pred me ta. Na po bu do ve le po sla niš tva Re pub li ke Sr bi je smo do dat no na vse slo ven ske os nov ne šo le po sla li an ket ni vpra šal nik gle de in tere sa za iz va ja nje iz bir ne ga pred me ta srbš či na. Iz pol njen an ket ni vpra šal nik je vr ni lo 245 os nov nih šol ozi ro ma do bra po lo vi ca. Od go vo re smo ana li zi ra li in jih po sre do va li vsem zain te re si ra nim. Po droč je iz bir nih pred me tov je za ra di nji ho ve šte vil no sti sla bo pre gled no. Šte vil ni iz bir ni pred me ti se ne iz va ja jo. Iz va ja nje je pre puš če no av to no mi ji šol, ki se sklad no za za ko nom same od lo či jo, ka te re iz bir ne pred me te bodo po nu di le svo jim učen cem. Ker v to av to no mi jo ni mo go če po se ga ti, tudi ni mo go če po puš ča ti raz lič nim pri ti skom gle de iz va ja nja do lo če nih iz bir nih pred me tov. Ka ta log ob vez nih iz bir nih vse bin No si lec: To maž Kranjc (tomaz.kranjc@zrss.si) Za kon ske pod la ge: ZOFVI pri pra va on-line Ka ta lo ga po nud be zu na njih po nud ni kov OIV in in te re snih de jav no sti. Tra ja nje pro jek ta: fe bruar ju nij Ka ta log je bil po tr jen na Sro kov nem sve tu in ob jav ljen na za vo do vi splet ni stra ni. Ka ta log v upo ra bi za šo le (or ga ni za tor je OIV in in te re snih de jav no sti), di ja ke in po ten cial ne po nudni ke pro gra mov v pri hod njih le tih. 40 Letno poročilo ZRSŠ 2009

42 Iz va ja nje kon cep ta in ak cij ske ga na čr ta za delo z na dar je ni mi učen ci No sil ka: mag. Ta nja Be zič (tanja.bezic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, Iz tok Hra star, Mi le na Kerndl, Sil va Kme tič, Bi ser ka Lep, Barba ra Le sni čar, Da ni jel Li lek, Urš ka Mar gan, dr. Fani No li mal, dr. Bran ko Sli var, dr. Moj ca Ju ri še vič, mag. Sreč ko Zor ko, Mirt Nagy, mag. Gor da na Rostohar, dr. Dra go Ža gar Za kon ske pod la ge: Za kon ske pod la ge in spre je te kon cep tual ne pod la ge: ZOFVI, ZOŠ, ZG imn, ZPSI, na Stro kov nem sve tu RS spre je ta kon cep ta za VIZ delo z na dar je ni mi v OŠ in v sred njem izo bra že vanju (1999, 2007), Za kon o šti pen di ra nju (2007), Pra vil nik o po de lje va nju Zoi so vih šti pen dij (2008) stro kov na pod po ra šolam pri ure sničeva nju kon cep ta od kri va nja in dela z na dar je ni mi v OŠ (pred vsem na po dročju pri pra ve INDEP ter za VIZ delo učite ljev se mi nar ji, sve to valne sto ri tve), stro kov na pod po ra šolam pri uva ja nju kon cep ta VIZ dela z na dar je ni mi v sred njem izo braževa nju (na da lje va nje pro jek ta Sprem lja nje in sprot na eval va ci ja uva ja nja kon cep ta; se mi nar ji; sve toval ne sto ri tve in te mat ske kon fe ren ce ZRŠŠ in men torskih učite ljev, sve to val na in pri ročniška gra di va itd.), ob li ko va nje ka zal cev ka ko vo sti za ure sničeva nje Kon cep ta VIZ dela z na dar je ni mi v sred njem izo braževa nju, ana li za ure sničeva nja kon cep ta od kri va nja in dela z na dar je ni mi v OŠ (em pi rična kva li ta tiv na ra zi ska va), do gra di tev in stru men ta ri ja za od kri va nje na dar je nih v sred njih šolah ter pre ver ja nje norm za iden ti fi ka ci jo z OLNAD07 za 7. raz red OŠ, de lo va nje stro kov ne ko mi si je za VIZ-delo z na dar je ni mi, med na rod no so de lo va nje na po dročju raz vi ja nja edukaci je na dar je nih, so de lo va nje z MŠŠ, MDDSZ, ZRSZ, Jav ni sklad za šti pen di ra nje, RRA re gij ski mi raz voj ni mi agen ci ja mi (šti pen di ra nje na dar je nih), in te gra ci ja ure sničeva nja kon cep tov z uva ja njem po so do bi tev os nov nošol skih in sred nješol skih ku ri ku lov, sode lo va nje pri na lo gah MŠŠ med na rod ne ra zi ska ve, kon fe ren ce itd., ob li ko va nje pred lo ga za ob li ko va nje po seb ne po dročne sku pi ne ZRSŠ za VIZ-delo z na dar je ni mi ter raz voj ne ga načrta in stra te gi je de lo va nje sku pi ne, pro mo ci ja kon cep ta, pri me rov do bre prakse ter in for mi ra nje jav no sti o do ga ja nju doma in v svetu (so de lo va nje na do mačih in tu jih kon fe ren cah, so de lo va nje z me di ji, ure ja nje splet ne stra ni). Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Re vi zi ja oce nje val ne les tvi ce na dar je no sti za uči te lje OŠ, ob li ko va nje oce nje val ne les tvi ce na dar jeno sti za sred nje šo le. za če tek po stop ne ga uva ja nja kon cep ta za delo z na dar je ni mi v sred nji šo li, us po sab lja nje pro jekt nih sku pin za delo z na dar je ni mi v pe tih sred njih šo lah, sprem lja nje uva ja nja kon cep ta za delo z na dar je ni mi v sred njih šo lah, iz va ja nje se mi nar jev, te mat skih kon fe renc in sveto val nih sto ri tev za OŠ in SŠ za po droč je od kri va nja in dela z na dar je ni mi, med na rod no so de lo va nje za po droč je dela z na dar je ni mi, or ga ni za ci ja sre ča nja pred stav ni kov mi ni str stev za izo bra že va nje in stro kov nja kov iz Slo ve ni je, Av stri je, Ma džar ske, Češ ke, Slo vaš ke in Polj ske (pro jekt MŠŠ, 7167). Po ja sni lo k let ne mu po ro či lu: 1. Pro jekt je po te kal po pred vi de nem na čr tu, ra zen ob li ko va nja pi lot ske ob li ke oce nje val ne les tvi ce na dar je no sti za sred nje šo le. Za mik ni prob le ma ti čen, saj je pred nje no upo ra bo nuj no izo bra zi ti uči te lje o kon cep tu sa mem. ZRSŠ us po sab lja pro jekt ne time šol ter že iz va ja sve to val ne sto ri tve za uči telj ske zbo re. Psi ho lo gi sred njih šol pa se us po sab lja jo za upo ra bo psi ho-diag no stič nih pri po moč kov ter so de lu je jo pri stan dar di za ci ji Tor ran ceo ve ga te sta us tvar jal no sti. Kon cept je nuj no uva ja ti po sto po ma! 2. Za pro jekt ne time srednjih šol so bila do slej or ga ni zi ra na šti ri sre ča nja v ob se gu 21 ur. Šo le, ki so de lu je jo pri pro jek tu Sprem lja nje uva ja nja kon cep ta za VIZ delo z na dar je ni mi di ja ki v sred nji šo li, bodo do 21. de cem bra 2007 od da le svo ja prva pi sna del na po ro či la. Skup no prvo del no po ro či lo bo na re je no do kon ca ja nuar ja Letno poročilo ZRSŠ

43 3. Za ra di pri pra ve pod za kon skih ak tov in prob le mov pri uve ljav lja nju no ve ga za ko na o šti pen di ra nju za po droč je Zoi so vih šti pen dij (Ur. l. RS 57/2007; MDDSZ) je MŠŠ na ro či lo ZRSŠ ana li zo sta nja gle de ure sni če va nja kon cep ta od kri va nja in dela z na dar je ni mi v OŠ. Za ra di dru gih nuj nih na log so bili na MŠŠ (di rek to ri ci di rek to ra ta za vrt ce in OŠ) po sre do va ni le naj nuj nej ši po dat ki de le žu OŠ, ki za učen ce v de ve tem raz re du še niso iz pe lja le po stop ka iden ti fi kacije. Šir ša ana li za bo oprav lje na do kon ca fe bruar ja. Ugo tav lja mo, da je prob lem na če tr ti ni OŠ. Za nje je tre ba v začet ku leta 2008 na čr to va ti in ten ziv no po moč. 4. Stro kov na sku pi na za VIZ-delo z na dar je ni mi pa je na MDDSZ po sla la svo je sta liš če gle de realnosti uve ljav lja nja nove za ko no da je s Pred la ga li smo po stop no uve ljav lja nje! Za leto 2008/2009 le za 1. let ni ke sred njih šol. Ude le ži li smo se dveh se stan kov. 5. Med na rod na kon fe ren ca je bila us pe šno iz ve de na. Ude le ži li so se je vsi pred stavniki dr žav re giona le, pred stav ni ki na še ga MŠŠ, PEF ULJ. Za ZRSŠ in MŠŠ pa so po mem bni pred vsem skle pi, ki so za pi sa ni v pri lo gi po ro či la. Še zla sti po mem bno je, da se za uva ja nje, sprem lja nje in sprot no eval va ci jo ure sni če va nja obeh kon cep tov za go to vi več ka drov skih, or ga ni za cij skih in fi nanč nih vi rov. Ob dob je od do Iz ve de ne sve to val ne sto ri tve za OŠ in SŠ (30 sve to val nih sto ri tev), se mi nar ji za OŠ in SŠ (štir je), te mat ske kon fe ren ce za OŠ (šti ri te mat ske kon fe ren ce pri pra va INDEP za na dar je ne ga učen ca), oce nje val ne les tvi ce na dar je no sti za sred nje izo bra že va nje (ob li ko va nje pi lot ske ob li ke), pi sna pri poro či la in na vo di la za delo os nov nih in sred njih šol (dva krat na leto), ure je na splet na stran, iz de la na mne nja za MŠŠ, MDDSZ in dru ge us ta no ve, po ro či lo o uva ja nju kon cep ta v pr vih sred njih šo lah, vklju če nih v pro jekt sprem lja nja uva ja nja kon cep ta, re fe rat na med na rod ni kon fe ren ci, ude lež ba na 4. sre ča nju dr žav re gio na le v Var ša vi ok to bra 2008, us po sab lja nje SD za upo ra bo nove oce nje val ne les tvi ce, OLNAD 07, Po ro či lo o ana li zi sta nja, ure sni če va nje Kon cep ta VIZ-dela z na dar je ni mi v OŠ, iden ti fi ka ci ja in INDEP, iz va ja nje in vo de nje pro jek ta, uva ja nje kon cep ta v sred njih šo lah. Po ja sni lo k po ro či lu in smer ni ce za na da lje va nje dela: Do se da nja spoz na nja o po tre bah šol in učite ljev pri uva ja nju no vih kon cep tov ka že jo (glej po ro či lo o sprem lja nju ure sni če va nja Kon cep ta v OŠ, ZRSŠ, 2008), da bo in ten ziv na stro kov na pod po ra OŠ in še pred vsem sred njim šo lam nuj na še vsaj pri hod nja šti ri leta. Sred njim šo lam bo po treb na še po seb no in ten ziv na vse stran ska stro kov na po moč, tako vods tve nim de lav cem kot tudi SD in ce lot nim uči telj skim zbo rom. Tega za vod samo z no tra nji mi ka dri ne more iz pe lja ti, zato je nuj no pri teg ni ti tudi zu na nje so de lav ce strokov nja ke. Stro kov ni de lav ci prak ti ki, ki bodo ime li men tor sko vlo go za dru ge šo le, se mo ra jo za njo do dat no strokov no us po sab lja ti. Po treb no je tudi na dalj nje do gra je va nje in stru men ta ri ja za od kri va nje na dar je nih v sred njih šo lah, sprem lja ti je tre ba uva ja nje Kon cep ta v sred njih šo lah in re še va ti sprot ne prob le me ter iz pe lja ti kva li ta tiv no ana li zo iz va ja nja kon cep ta od kri va nja in dela z na dar je ni mi v OŠ. Sku pi na mora na pod la gi em pi rič nih ugo to vi tev prou či ti smi sel nost dvi ga pra ga za iden ti fi ka ci jo na dar je nih ter prou či ti mož no sti za eko no mi za ci jo po stop ka iden ti fi ka ci je in iz de la ve INDEP za na dar je ne. Prouči ti mora po bu de iz prak se za ob li ko va nje ra ču nal niš ke pod po re za iz ved bo pro ce sa iden ti fi ka ci je, pri pra ve INDEP ter sprem lja nja pro ce sov in učin kov INDEP (in di vi dua li zi ra nih VIZ-pro gra mov). Po leg tega se mora ure sni če va nje kon cep tov za delo z na dar je ni mi v OŠ in SŠ bo lje in te gri ra ti s pro ce si po so dab lja nja ku ri ku la in po sta ti in te gral ni del raz voj nih na čr tov šol. Za ra di zah tev no sti in ob se ga na log je nuj no te me lji to pre mi sli ti o ob li ko va nju po seb ne sku pi ne za to po droč je. To je še zla sti po mem bno, ker Slo ve ni ja ne pre mo re po seb ne ga cen tra ozi ro ma in šti tu ta za raz voj in prou čeva nje po droč ja. Da je gle de tega osam lje na v EU, je bilo že več krat ugo tov lje no in pred stav lje no tako v do ma čem kot med na rod nem me ri lu. Prob lem je več ji tudi zato, ker se še le s pre no vo pe da goš kih pro gra mov do di plom ske ga štu di ja na ka zu je jo mož no sti za po seb ni, ven dar še ved no neob vez ni izbir ni pred met, kjer bodo ime li štu den ti pri lož nost raz ši ri ti in po glo bi ti poz na va nje zna čil no sti in VIZ po treb na dar je nih. Nuj no je tudi spod bu di ti MŠŠ, naj za go to vi do dat na fi nanč na sreds tva za iz va ja nje pro gra mov in di vidua li za ci je v OŠ (več priz na nih ur za iz va ja nje in di vi dual ne ali sku pin ske uč ne po mo či) ter za sred nje šo le v si ste mu MOFAS pred vi di do dat ni kri te rij za pla či lo iz va ja nja INDEP. Prav tako je tre ba ob li ko va ti po bu do za MŠŠ in MVZT, da v spre mem bah po droč nih za ko nov pred vi di mož nost pred met ne ak cele ra ci je ozi ro ma pos pe še ne ga na pre do va nja učen cev, di ja kov in štu den tov, tako da bi po sa mez ni ki lah ko obi sko va li pouk ozi ro ma pre da va nja tudi na viš ji stop nji šo la nja ter s tem pri do bi li kre di te za čas, ko bi se na na sled njo stop njo šo la nja tudi for mal no vpi sa li. Tak šno re ši tev v vi so kem šols tvu poz na ve či na evrop skih in dru gih raz vi tih dr žav. 42 Letno poročilo ZRSŠ 2009

44 V ok vi ru pro jek ta smo tudi v tem letu na da lje va li raz voj no delo na po droč ju raz vo ja pri po moč kov za od kri va nje na dar je nih (re vi zi ja oce nje val ne les tvi ce OLNAD07; raz vi ja mo oce nje val ne les tvi ce za sred nje šo le), na da lju je mo sprem lja nje in for ma tiv no eval va ci jo uva ja nja kon cep ta VIZ dela z nadar je ni mi v sred njih šo lah ter kot re zul tat raz vi li Ka zal ce kako vo sti za po droč je dela z na dar je ni mi v sred njih šo lah, na da lje va li smo or ga ni za ci jo se mi nar jev, sve to val nih sto ri tev za šo le (te mat ske konfe ren ce, in struk tiv ne sve to val ne sto ri tve za OŠ in SŠ), so de lo va li smo na med na rod nih kon fe ren cah v tu ji ni in v Slo ve ni ji, pro mo vi ra li kon cept v jav no sti (ča so pi si, RTV) ter skr be li za stal no do stop nost do sve to va nja in kon zul ta cij za vods tve ne in stro kov ne de lav ce šol ter za star še (oseb ni kon tak ti, po te le fo nu, po elek tron ski po šti). Iz ved li smo ad hoc ana li zo sta nja o iden ti fi ka ci ji na dar je nih v de ve tem raz re du OŠ ter z re zul ta ti sez na ni li jav nost in MŠŠ. Delo po te ka sklad no z us me ri tva mi stro kov ne ko mi si je za VIZ-delo z nadar je ni mi, ki ima se dež na ZRSŠ. Kon kret ni re zul ta ti pa so: sve to val ne sto ri tve za OŠ in SŠ (20 šti riur nih sve to val nih sto ri tev), se mi nar za OŠ Di dak tični vi di ki dela z na dar je ni mi; raz pis se mi nar jev za šolsko leto 2009/2010, te mat ske kon fe ren ce za OŠ (štiri te mat ske kon fe ren ce pri pra va INDEP za na dar je ne ga učenca), oce nje val ne les tvi ce nadarje no sti za sred nje izo braževa nje, ka zal ci ka ko vo sti za ure sničeva nje kon cep ta VIZ-dela z na dar je ni mi v sred njem izo braževa nju, pi sna pri po ročila in na vo di la za delo os nov nih in sred njih šol, ure ja nje splet ne stra ni, iz de lani so mne nja in po bu de za MŠŠ, MDDSZ in dru ge us ta no ve, po ročilo o uva ja nju kon cep ta v pr vih sred njih šolah, vključenih v pro jekt sprem lja nja uva ja nja kon cep ta, po ročilo o re zul ta tih ana li ze iz va ja nja Kon cep ta v OŠ, re fe rat na med na rod ni kon fe ren ci VPŠ me sto, ma rec 2009; PEF UN Bi to la, ok to ber 2009; ZRSŠ Us tvar jal nost in ino va tiv nost, pre da va nja na srečan jih rav na te ljev vrt cev, za mej skih rav na te ljev, UMMI Ko per, pro mo ci ja kon cep ta na RTV Slo ve ni ja, v Pri mor skih no vi cah, pri prav ljen in stru men ta rij za em pi rično ra zi ska vo Delo z na dar je ni mi v slo ven ski OŠ, pri prav lje no je bilo de lov no gra di vo pri ročnika Di dak tični vi di ki dela z na dar je ni mi. Upa mo si tr di ti, da je na še do se da nje delo kljub od sot no sti us trez nih ka drov skih re ši tev za pod po ro razvoj ne mu in sve to val ne mu delu za to po droč je, na kar že leta opo zar ja mo, vpli va lo na to, da je na PEF Uni ver ze v Ljub lja ni us ta nov ljen Cen ter za ra zi sko va nje in spod bu ja nje raz vo ja na dar je no sti ter na to, da je na isti fa kul te ti v pri pra vi prvi po di plom ski štu dij ski pro gram Edu ka ci ja na dar je nih. Prav tako pa ure sni če va nje kon cep tov v OŠ in SŠ zah te va še na prej iz jem no ve li ko stro kov ne pod po re, ki pa jo na ZRSŠ lah ko iz va ja mo le to li ko, ko li kor je z ob sto je či mi ka dri mo go če. V zad njih dveh le tih smo v so de lo va nje na se mi nar jih us pe šno vklju či li osem za vo do vih sve to val cev in sku paj z nji mi pri prav lja mo po se ben di dak tič ni pri roč nik. Vse ka kor pa je tre ba na da lje va ti sprot no sprem lja nje in sprot no do pol nje va nje ope ra cio na li za ci je kon cep tov ter iz va ja nje stal ne strokov ne pod po re s se minar ji in sve to va njem. Še bolj je tre ba okre pi ti med na rod no so de lo va nje in or ga ni zi ra ti med na rod no kon fe ren co sku paj s PEF Uni ver ze v Ljub lja ni. Iz va ja nje ope ra tiv nih na log v zve zi z Re so lu ci jo o na cio nal nem pro gra mu pre hran ske po li ti ke in so de lo va nje z MŠŠ No sil ka: Ire na Sim čič (irena.simcic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, Ma te ja Hu do lin, Sa ša Premk, Ma ri ja Ši me nec, Ci ri la Hla stan Ri bič, Jo ži ca Mau čec Za kot nik, Rok Po lič nik Za kon ske pod la ge: Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu pre hran ske po li ti ke (UL 52/2005) izde la va stro kov nih pod lag v ob li ki pub li ka cij (ka ko vost na me ri la za jav no na ročanje, mo del obli ko va nja cen pre hran skih obro kov), Letno poročilo ZRSŠ

45 im ple men ta ci ja stro kov nih pod lag za zdra vo prehra nje va nje otrok in mla dost ni kov v prak so, us po sab lja nje or ga ni za tor jev šol ske pre hra ne za iz boljšanje ka ko vo sti pre hra ne za otro ke in mla dost ni ke v ku hi njah vzgoj no-izo braževal nih us ta nov, po sne tek sta nja or ga ni zi ra ne pre hra ne otrok in mla dost ni kov po uved bi stro kov nih smer nic, po pra vek in te sti ra nje je dil ni kov s fi nančnim ovred no te njem po sa mez ne ga je dil ni ka, iz ved ba sprot nih na log po na ročilu MŠŠ. Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt tra ja vse leto in se na da lju je v na sled nje leto. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va stro kov nih pod lag in gra div za zdra vo pre hra nje va nje otrok in mla dost ni kov, im ple men ta ci ja stro kov nih pod lag (ka ko vost na me ri la za jav no na ro ča nje, prak ti kum je dil ni kov, mo del ob li ko va nja cen pre hran skih obro kov) v prak so, iz ved ba us po sab lja nja in izo bra že va nja za upo rab ni ke, sprot ne na lo ge po na ro či lu MŠŠ. Ob dob je od do Iz de la ne stro kov ne pod la ge v ob li ki pub li ka cij: Prak ti kum je dil ni kov za raz lič ne sta rost ne sku pi ne, Ka ko vost na me ri la za jav no na ro ča nje iz ve de no us po sab lja nje or ga ni za tor jev pre hra ne in oseb ja, ki hra no pri prav lja v ku hi njah vzgoj no-izo bra že val nih us ta nov (1000 ude le žen cev) pod po ra vodstvom šol pri ka ko vost ni im ple men ta ci ji vseh ome nje nih stro kov nih do ku men tov (pi sno sve to va nje, kon zul ta ci je, stro kov na sre ča nja), ti skov ne kon fe ren ce in okro gle mize. V ok vi ru na lo ge nad gra ju je mo si stem ski mo del izo bra že va nja za or ga ni za tor je šol ske pre hra ne. Na men iz va ja nja ope rativ nih na log, ve za nih na Re so lu ci jo o na cio nal nem pro gra mu pre hran ske poli ti ke, je tudi iz bolj ša nje ka ko vo sti or ga ni zi ra ne pre hra ne z raz lič nih as pek tov, da bi za go to vi li traj ne mož no sti za čim več ji de lež otrok in mla dost ni kov, ki se zdra vo pre hra nju je jo. Na men in cilj na lo ge je do se žen, če ob upo šte va nju kul tur ne ga kon tek sta, na či na živ lje nja in re gional ne raz no li ko sti v pre hra nje val nih na va dah otrok in mla dost ni kov na čr to val ci pre hra ne in oseb je, ki hra no pri prav lja, upo šte va jo so dob na pre hran ska pri po ro či la pri se sta vi je dil ni kov za otro ke in mla dost ni ke. V ome nje nem ob dob ju smo v sklop izo bra že va nja in us po sab lja nja vklju či li več kot 50 od stot kov vseh or ga ni za tor jev pre hra ne v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah. V ok vi ru na lo ge so bile iz de la ne os nov ne pub li ka ci je, na me nje ne ka ko vost nej še mu na čr to va nju pre hra ne in ra cio nal nej še mu mo de lu po nud be or ga ni zi ra ne pre hra ne čim več otro kom in mla dost ni kom. Ome nje ne pub li ka ci je so na vo ljo or ga ni za tor jem pre hra ne: Ka ko vost na me ri la pri jav nem na ro ča nju v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah, Prak ti kum je dil ni kov in Ob li ko va nje cene pre hran skih obro kov. Med kul tur ni dia log Vers tva in eti ka No sil ka: Jo ži ca Gramc (jozica.gramc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Igor Li pov šek, Nad ja Ba ša, dr. Mar ko Ker še van, Si mo na Knaus, Ve sna Rob nik, Alen ka Rus, Dra go Za lar iska nje in raz vi ja nje ka ko vost nih načinov poučeva nja, spod bu ja ti šole, kjer se iz va ja pouk VE, k med se boj nim po ve za vam, us tvar ja nje raz mer za uresničeva nje kon cep ta ob vez nih iz bir nih vse bin VE. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do De lov na sre ča nja, se mi nar ji, sre ča nja us tvar jal no o re li gi jah učen cev in uči te ljev raz lič nih šol. Ob dob je od do Se mi nar, dve de lov ni sre ča nji. 44 Letno poročilo ZRSŠ 2009

46 Ob li ko va nje mne nja o pri po ro či lu Sve ta Evro pe o raz sež no sti ver skih in ne ver skih pre pri čanj v ok vi ru med kul tur ne ga izo bra že va nja, do go vo ri za ob li ko va nje pred met ne sku pi ne za ob vez ni iz bir ni pred met ver stev in eti ke, us ta no vi tev pred met ne sku pi ne in pri pra va kon cep ta de lo va nje sku pi ne, se mi nar za uči te lje ver stev in eti ke, de lov no sre ča nje, gra di va za uči te lje in ob ja va gra div v splet ni učil ni ci, tabor: IZZIVI pri druž bo slov ju, so de lo va nje na med na rod nem ta bo ru Pre mi ka mo meje, hos pi ta ci ja in kon zul ta ci ja, pre so ja o štu dij skem pro gra mu Kul tur ni štu dij in an tro po lo gi ja/mne nje ali zna nja, ki jih daje uni ver zi tet ni štu dij ski pro gram, us tre za jo zna njem, ki so do lo če na kot zna nja, ki jih mo ra jo ime ti iz va jal ci pred me ta vers tva in eti ka, pri pra va kon cep ta pro jek ta za na prej. Pro jekt Med kul tur ni dia log vers tva in eti ka ne pred vi de va ve za nja eti ke samo na vers tva, niti ne ome ju je obrav na va nja ver stev na etič na vpra ša nja. Eti ko je smi sel no ra zu me ti kot obrav na va nje mo ral nih raz sež no sti medč lo veš kih od no sov in živ ljenj skih vpra šanj. Iz va ja nje pro jek ta Med kul tur ni dia log vers tva in eti ka je na me nje no us tvar ja nju raz mer za ures ni če va nje kon cep ta ob vez nih iz birnih vse bin ver stev in eti ke. Oprav lje ne so vse na čr to va ne ak tiv no sti in do se že ni so vsi za stav lje ni ci lji. Uva ja nje prve po mo či No sil ka: Fani Čeh (fani.ceh@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, Dar ja Hor vat, Ci ril Klanjš ček Za kon ske pod la ge: Dr ža va je pod pi sni ca za ko na in de kla ra cij v zve zi s hu ma nost jo in ob vez nost mi nu de nja prve po mo či. sis te ma tič na uved ba vse bin prve po mo či v os nov no šol ski kuri kul. Tra ja nje pro jek ta: Delo pri pro jek tu je v šol skem letu 2008/2009 po te ka lo po na čr tu. Iz ved li smo vse na čr to va ne semi nar je, eval va ci ja je po ka za la, da se uči te lji za ve da jo po me na pra vil ne ga nu de nja prve po mo či v šo li. Mre ža so de lu jo čih OŠ je v tem šol skem letu šte vilč no več ja (152 OŠ), ki so de lu je jo pri iz ved bi vse bin v ob li ki de jav no sti. Zna nje so de lu jo čih učen cev na tek mo va njih (šol sko, re gij sko in dr žav no) je po ka za lo do bro zna nje in us po sob lje nost šol skih ekip. V maju je bil or ga ni zi ran pos vet in skle pi so bili po sla ni na MŠŠ. Or ga ni zi ra li in iz ved li smo tri se mi nar je za uči te lje. V av gu stu se je po nov no se sta la sku pi na in pri pra vi la re vi di ra no po bu do za stro kov ni svet. Sep tem bra je sku pi na stro kov njakov z RK Slo ve ni je po sla la stro kov no po bu do mini stru, na re di li smo na črt izo bra že va nja, ob li ko va li os nov na teo re tič na iz ho diš ča za ce lo let no delo na tek mo va nju OŠ. V šol skem letu 2009/2010 smo v na čr tu pred vi de li 15-od stot no po ve ča nje vklju če va nja šol v re gij ska in dr žav no tek mo va nje. Prvi se mi nar v tem šol skem letu je bil iz ve den na RK Slo ve ni je S stro kov nja ki z RK Slo ve ni je smo do pol ni li pri prav lje ni pro gram prve po mo či. Se mi nar ji za uči te lje eval va ci ja je po ka za la, da se vsi za ve da jo po me na uče nja vse bin iz prve po mo či v šo li. Po nov no po bu do smo v no vem bru po sla li na MŠŠ. Re zul ta ti re gij skih in dr žav ne ga tek mo va nja so po ka za li, da se lah ko z uče njem in vajo pri učen cih do se ga jo do bri re zul ta ti. Mre ža so de lu jo čih šol, ki vključu je jo pouk vse bin, se je z 82 šol v letu 2009 po ve ča la na 152 šol. Re zul ta ti so spod bud ni, ven dar z nji mi ne mo re mo biti za do volj ni. Pri za de va nja za si ste ma tič no vklju či tev vse bin bomo na da lje va li. Prva po moč je mo ral na dolž nost člo veš ke so li dar no sti, pa tudi za kon vsa ko gar za ve zu je, da nudi prvo po moč, zato je nuj no, da se pra vil ne PP nau či jo otro ci v šo li. Prav tako pa se spre mi nja dok trina in doi zo bra že va nje na tem po droč ju je nuj no. Od PP je od vi sen na dalj nji po tek zdrav lje nja. Zato so nuj na pri za de va nja za si ste ma tič no vklju či tev. Prav tako pa je nuj no izo bra že va nje uči te ljev za nu de nje pra vil ne PP. Letno poročilo ZRSŠ

47 Us po sab lja nje rav na te ljev in po moč ni kov rav na te ljev OŠ z vrt ci za pe da goš ko vo de nje No sil ka: Fa ni ka Fras Ber ro (fanika.fras@zrss.si) So de lav ke: Mir jam Se ni ca, Ma ri ja Si vec, Urš ka Stri tar, Me to da Turk, Kar men Usar, Ni ves Zore Za kon ske pod la ge: Za kon o vrt cih, 1996, Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja, Urad ni list RS, št , člena 56 in 57, Pra vil nik o nor ma ti vih in ka drov skih po go jih za oprav lja nje de jav no sti pred šol ske vzgo je, Urad ni list RS 75/2005 z dne , 6. čl., str. 8093, Za kon o vzgo ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja, Urad ni list RS, št. 16/2007, 49. člen urad no pre čiš če no be se di lo Vods tve ne de lav ce vrt cev pri OŠ us po so bi ti za: ure sničeva nje ci ljev Ku ri ku la za vrt ce z upošte va njem de mo kra ti za ci je živ lje nja in dela v vrt cu, nu de nje stro kov ne pod po re stro kovnim de lav cem v vrt cu, raz voj no načrto va nje v vrt cu, so de lo val no vo de nje, za upo ra bo raz ličnih pri sto pov pri sa moe val va ci ji živ lje nja in dela v vrt cu. Tra ja nje pro jek ta: fe bruar no vem ber Pro gram us po sab lja nja smo pri pra vi li, da bi pri po mo gli h kre pi tvi za ve da nja vods tve nih de lav cev vrt cev pri OŠ o po me nu pe da goš ke ga vo de nja za rea li za ci jo ci ljev in na čel Ku ri ku la za vrt ce, predvsem z vi di ka de mo kra ti za ci je živ lje nja in dela v vrt cu. Vse bi ne smo iz bra li na pod la gi prob le mov, obrav na va nih na stro kov nih sre ča njih z rav na te lji v mre ži men tor skih vrt cev in na pod la gi re zul ta tov ana liz dela rav na te ljev in nji ho vih po moč ni kov v vrt cih pri os nov nih šo lah. Vse bi na us po sab lja nja za po moč ni ce in po moč ni ke rav na te ljev in rav na te ljic sa mo stoj nih vrt cev in vrt cev pri os nov nih šo lah: 1. raz voj no na čr to va nje v vrt cu, 2. so de lo val no vo de nje, 3. so de lo va nje s star ši. Eval va ci ja us po sab lja nja je po ka za la, da so bile po sre do va ne vse bi ne pri mer ne, ve za ne na ka ko vost oprav lja nja na log pe da goš ke ga vo de nja. Vse bi na us po sab lja nja za po moč ni ce in po moč ni ke ravnate ljev in rav na te ljic sa mo stoj nih vrt cev in vrt cev pri os nov nih šo lah je bila ak tual na in iz bra na sklad no z zah te va mi za ko no da je. Ude le žen ci us po sab lja nja so izra zi li po tre bo po na da lje va nju us po sab lja nja. Po zi tiv no so oce ni li re gij sko or gani zi ra nost izo bra že va nja in mož nost so de lo va nja s sve to val ka mi ZRSŠ. 46 Letno poročilo ZRSŠ 2009

48 Spol na vzgo ja in vklju če va nje vse bin o prob le ma ti ki tr go vi ne z ljud mi v šol ski ku ri ku lum No sil ka: Fani Čeh (fani.ceh@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me tovič, Kat ja Ba šič, mag. San di Ču rin, Miha Kram li, An že Li ko zar, Bo ja na Pin tar Za kon ske pod la ge: Slo ve ni ja je pod pi sni ca vr ste spo ra zu mov, ki vklju ču je jo zah te vo po izo bra že va nju na po droč ju var no sti, prob le ma ti ke tr go vi ne z ljud mi in spol ne ga na si lja. vklju če va nje vse bin v šol ski ku ri ku lum (do lo če ni pred me ti in de jav no sti) v OŠ in SŠ. Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt je tra jal vse leto 2009 in se bo na da lje val v leto Pri pra vi li smo osnu tek gra di va za do pol ni tve pri roč ni ka in v no vem bru so vse sred nje šo le do bi le na ro če no šte vi lo brez plač nih bro šur O vama. Pri pra vi li smo vse bin sko po ro či lo za MŠŠ. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do V založ bi ZRSŠ je iz šel di dak tič no me to dič ni pri roč nik za uči te lje O vama. Za uči te lje smo iz ved li dva se mi nar ja s stro kov ni mi te ma mi. Pri roč nik smo pred sta vi li na sve tov ni kon fe ren ci. Delo na do pol ni tvah vse bin o spol nem na si lju je v pri pra vi. So de lo va li smo na Sve tov nem dnevu kontra cep ci je in soob li ko va li po bu do za vklju če va nje vse bin spol ne vzgo je v šol ske pro gra me (OŠ in SŠ). V av gu stu so vse sred nje šo le v RS do bi le okrož ni co s pri lo go o na ro či lu bro šur za sred nje šol ce, ki so v šol skem letu 2009/2010 vpi sa ni v 1. let ni ke. Do bi li smo na ro čil in v no vem bru (me sec pre ven ti ve) smo na šo lo po sla li bro šu re O vama, da bi pri po mo gli k dvi gu rav ni zna nja na po droč ju spol ne ga zdrav ja mla dih. Stro kov nja ki z Gi ne ko loš ke kli ni ke v Ljub lja ni so na mi ni stra na slo vi li po budo o si ste ma tič nem vklju če va nju vse bin spol ne vzgo je v šol ske pro gra me. Pri pra vi li smo po ro či lo za MŠŠ in delo na do pol ni tvah pri roč ni ka v zve zi s tr go vi no z be lim bla gom in spol nim na si ljem po te ka. Spol na vzgo ja je po mem bna kros ku ri ku lar na tema, ki jo mo ra jo iz va ja ti uči te lji v šo li. Le s si stema tič no vzgo jo na tem po droč ju bomo lah ko ob dru ži ni po mem bno pris pe va li k iz bolj ša nju znanj, po treb nih za živ lje nje. Re zul ta tov ni mo go če pri ča ko va ti brez si ste ma tič ne vzgo je v dru ži ni in šo li. Delo pri pro jek tu se mora na da lje va ti. Us po sab lja nje za uva ja nje no vih pro gra mov v stro kov nih in po klic nih šo lah No si lec: To maž Kranjc (tomaz.kranjc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alen ka An drin, Jer neja Bone, dr. Ser gio Cra snich, Fani Čeh, Jo ži ca Gramc, Mira He džet Kr kač, Voj ko Ku na ver, Igor Li pov šek, Nada Mar čič, Ja nez Me žan, Nina Os tan, Vla di mir Pirc, mag. Mir jam Pod se den šek, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, mag. Ma ri za Skvarč, Go razd So to šek, mag. Moj ca Su ban Am brož, dr. Ivo Ve rov nik, Neva Še če rov Za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju pri pra vi ti us po sab lja nja za uči te lje splo šnih pred me tov v mre ži šol, ki so uved le nove pro gra me. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Or ga ni za ci ja, pri pra va gra div, iz bor so de lav cev, iz ved ba de lav nic in se mi nar jev, iz de la va po tr dil ude le žen cem. Letno poročilo ZRSŠ

49 izve de no us po sab lja nje za učite lje ma te ma ti ke, iz ve de no us po sab lja nje za upo ra bo gra fičnih računal pri pou ku ma te ma ti ke, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje slo venščine, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje družbo slov ja, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje na ra vo slov ja, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje ke mi je, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje geo gra fi je, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje šport ne vzgo je, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje ma te ma ti ke, ki oce nju je jo po klic no ma tu ro, iz ve de no us po sab lja nje za učite lje zgo do vi ne, iz ve de na us po sab lja nja za učite lje tu jih je zi kov (na se mi nar jih in v splet ni učil ni ci). Upo rab no. Po klic na ma tu ra za nove pro gra me No si lec: To maž Kranjc (tomaz.kranjc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alen ka An drin, dr. Ser gio Cras nich, Mira He džet Kr kač, mag. Li lja na Kač, dr. Na ta li ja Kom ljanc, mag. Ni ves Kreuh, Nada Mar čič, dr. Bran ko Sli var, mag. Moj ca Su ban Am brož, Neva Še če rov Za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o ma tu ri, Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju skrb za us kla je nost iz pit nih ka ta lo gov s ka ta lo gi znanj, so de lo va nje z DKPM in pred met ni mi KPM, us po sab lja nje oce nje val cev, us kla je va nje PKPM pri poe no te nju iz pit nih ka ta lo gov, ure di tev let ne ga po ročila o POM, sprem lja va oce nje va nja pri mate ma ti ki in tu jih je zi kih (si mu la ci ja dvoj ne ga oce nje va nja pi sne ga dela in sprem lja va oce nje va nja ust ne ga dela), so de lo va nje z MŠŠ pri na sta ja nju pra vil ni ka o PM. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber ZRSŠ je za dr žav no ko misijo za po klic no ma tu ro ure dil Let no po ro či lo o po klic ni ma tu ri 2008 in poro čal stro kov ni ma sve to ma za splo šno ter za po klic no in stro kov no izo bra že va nje. Ude ležba čla nov iz ZRSŠ na vseh se jah DKPM in držav nih pred met nih ko mi si jah PM. Oprav lje na sprem ljava ust ne ga iz pi ta PM pri ma te ma ti ki. So de lo va nje z MŠŠ pri na sta ja nju no ve le Pra vil ni ka o po klic ni ma tu ri. Iz ve de ni us po sab lja nji za učite lje ma te ma ti ke. Iz ve de no us po sab lja nje za učite lje ita li janščine (TJ + dj). Iz ve de na tri us po sab lja nja za učite lje an gleščine (Ljub lja na, Ma ri bor). Iz ve de ni dve us po sab lja nji za učite lje slo venščine (oce nje va nje pi sne ga dela po klic ne ma tu re; ust ni del po klic ne ma tu re). Iz ve den se mi nar za učite lje nemščine (pri pra va oce nje val cev na po klic no ma tu ro iz nemščine). Iz vedena ana li za vzor ca iz pit nih list kov za ust ni iz pit pri an gleščini, ita li janščini in nemščini. So de lo va nje v ured niškem od bo ru sta ti stičnega po ročila o PM 2009 (spom la dan ski in je sen ski iz pit ni rok) in Ma tu ri tet ne ga iz pit ne ga ka ta lo ga za PM Upo rab nost ana li ze je kot gra di vo za us po sab lja nje. Upo rab nost zna nja, pri dob lje ne ga na se mi narjih za oce nje val ce, naj bi se odra ža la na us trez nem oce nje va nju. So de lo va nje pri delu ko mi sij in v ured niš kih od bo rih po te ka us pe šno. 48 Letno poročilo ZRSŠ 2009

50 Na rod no sti: stro kov na pod po ra vrt cem in šo lam No sil ka: mag. Vida Go miv nik-thu ma So de lav ci/so de lav ke: dr. Ser gio Cra snich, To maž Kranjc, Ire na Ku mer, Vla di mir Mi lek šič, Li lia Pe terzol, Ma ria Pis njak, Jo že fa Her man, dr. Al bi na Ne ćak Lük Za kon ske pod la ge: ZOFVI, Za kon o po seb nih pra vi cah ita li jan ske in ma džar ske na rod ne skup no sti na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja, Spo ra zum o so de lo va nju v kul tu ri in izo bra že va nju med Vla do Re pub li ke Slove ni je in Vla do Re pub li ke Ita li je, Pro gram so de lo va nja v izo bra že va nju, zna no sti in kultu ri v ob dob ju med Re pub li ko Slo ve ni jo in Re pub li ko Ma džar sko zago tav lja nje šolam (OŠ in SŠ) z ita li jan skim učnim je zi kom na na rod no mešanem ob močju Slo ven ske Is tre in dvo je zičnim šolam na na rod no mešanem ob močju Prek mur ja po treb na učna gra di va, sve to va nje pri no tra njem pre ver ja nju in oce nje va nju zna nja, so de lo va nje pri pri pra vi gra div in iz ved bi na cio nal ne ga pre ver ja nja zna nja in tekmovanj iz zna nja, stro kov no us po sab lja nje stro kov nih de lav cev (se mi nar ji, raz lične ob li ke/me to de sve to va nja, štu dij ske sku pi ne ipd.), sprem lja nje uva ja nja po so dob lje nih učnih načrtov za os nov no šolo in gim na zi jo; po so do bi tev ka ta lo gov znanj za splošnoi zobraževal ne pred me te v SŠ, pri pra va iz ved be nih na vo dil za dvo je zično sred njo šolo Len da va, raz lične ob li ke so de lo va nja s stro kov ni mi ozi ro ma vods tve ni mi de lav ci vzgoj no-izo braževal nih in dru gih us ta nov; med na rod no so de lo va nje, dru go (so de lo va nje pri opravlja nju sprot nih in ne načrto va nih na log). Tra ja nje pro jek ta: vse leto Pri prav lje na, po tr je na in na MŠŠ od da na sta bila pro gram uč nih gra div in pro gram re cen zij uvo že nih uč nih gra div 2009/2010; pri prav lje ni so bili vpra šal ni ki in zbra ni po dat ki o za lo gah in po tre bah po uč nih gra di vih na šo lah z ita li jan skim je zi kom in dvo je zič nih šo lah (po dat ki za pro gra me uč nih gra div za leto 2010/2011). So de lo va nje z av tor ji in pre va jal ci pri na sta ja nju no vih uč nih gra div je po te ka lo sklad no z na čr to va no di na mi ko dela (šo le z ita li jan skim je zi kom: Re gio nal na zgo do vi na Is tre, doda tek za glas be no vzgo jo OŠ; In for ma ti ka, so cio lo gi ja SŠ; dvo je zič ne šo le: koor di ni ra nje dela in so de lo va nje pri pri pra vi iz vir nih uč nih gra div za MJ kot dru gi jezik (2. raz red, 6. raz red, 1. let nik), za MJ kot ma te rinš či no (be ri lo, 1. raz red), uč na gra di va za SLO kot dru gi je zik (2. raz red); so de lo va nje z av tor ji in re cen zen ti (uvo že na gra di va) in pre va jal ci (teh ni ka in teh no lo gi ja, zgo do vi na Zgo do vi na Ma dža rov, učbe nik za DSŠ)). Oprav lje na so bila sve to va nja šo lam (tri hos pi ta ci je pri ma te ma ti ki OŠ in gim na zi ja z ita li jan skim je zi kom; oprav lje ne so bile kon zul ta ci je z uči te lji ma te ma ti ke v OŠ in v gim na zi ji (iz va ja nje po so doblje ne ga UN). Oprav lje no je bilo vode nje PK za NPZ iz ma džarš či ne kot ma te rinš či ne, so de lo va nje pri pri pra vi gradiv za NPZ iz ita li janš či ne in ma džarš či ne (2. in 3. tri let je) ter vse de jav no sti pri iz ved bi NPZ iz obeh pred me tov (za ita li janš či no tudi za nak nad ni rok); ure sni če no je bilo tudi so de lo va nje pri vred no te nju dru gih pred me tov na NPZ; po te ka tudi že pri pra va kom ple tov za oba je zi ka za NPZ 2010 (na lo ge in na vo di la za vred no te nje, 2. in 3. tri let je). V šo lah z ita li jan skim je zi kom so bila iz pe lja na tek mo va nja iz ma te ma ti ke (Evrop ski ma te ma tič ni kengu ru, Ve go vo priz na nje, ma te ma tič no iz bir no tek mo va nje za SŠ in med na rod no tek mo va nje Dis fi da ma te ma ti ca). V dvo je zič nih šo lah je po te ka lo tek mo va nje iz zna nja ma džarš či ne, oprav lje na je bila tudi koor di na ci ja pra vo pi sne ga tek mo va nja (ude lež ba dveh učen cev v Bu dim pe šti) ter pri prav ljen raz pis (do lo če na tema in gra di va) za tek mo va nje iz zna nja v letu Iz pe lja na so bila na sled nja iz po pol nje va nja stro kov nih de lav cev: se mi nar iz di dak ti ke ita li jan ske ga je zi ka (dva dela, 16 ur), Se mi nar italijan ske kul tu re v Ita li ji (ju lij 2009, 48 ur), 47. se mi nar ita li jan skega je zi ka in kul tu re (oprav lje ne so bile tudi de lav ni ce za vrt ce z ita li jan skim uč nim je zi kom, ok to ber 2009, 24 ur); Di dak ti ka pou če va nja ma džarš či ne kot dru ge ga je zi ka (24 ur), So de lo val no uče nje (24 ur) in Te ren sko delo na Ma džar skem (zu naj ka ta lo ga, 20 ur). Pri prav lje ni so bili pro gra mi za kata log pro gra mov 2010 (za šo le z ita li jan skim je zi kom en pro gram, za dvo je zič ne šo le tri je pro gra mi). Iz ve de ni so bili skli ci ŠS za šo le z ita li jan skim je zi kom (ita li janš či na: štir je ŠS za OŠ in dva ŠS za SŠ; ma te ma ti ka: dva ŠS za OŠ) in dvo je zič ne šo le (štir je ŠS in en sklic prek splet ne učil ni ce). Oprav lje no je bilo us po sab lja nje uči te ljev za iz va ja nje POSUN za gim na zi jo z ita li jan skim je zi kom in Letno poročilo ZRSŠ

51 dvo je zič no gim na zi jo. Pri prav ljen ter na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje in na Stro kov nem sve tu RS za poklic no izo bra že va nje do lo čen je bil ka ta log zna nja iz ita li janš či ne kot ma te rinš či ne; v konč ni fazi je pri pra va ka ta lo gov zna nja za PTI in STI (ita li janš či na kot ma te rinš či na, ma džarš či na kot dru gi je zik) in novi ka ta log zna nja za ma džarš či no kot ma te rinš či no za STI. Pri prav ljen je bil UN za iz bir ni pred met ma džarš či na kot tuji je zik v OŠ. Ob li ko van je bil pred log iz ved be nih na vo dil za Dvoje zič no SŠ Len da va (na ZRSŠ je spom la di 2009 na stal os nu tek na vo dil, dva krat so bile po da ne pri pom be PMSNS, šo le in ob či ne; sep tem bra 2009 je bil ob li ko van pred log na vo dil, po slan je bil v pre gled in do pol ni tev na MŠŠ; ko bo ZRSŠ pre jel pripom be mi ni strstva, bo sle di la skup na obrav na va z vse mi ude le že ni mi stran mi (šo la, PMSNS, MŠŠ, ob či na in ZRSŠ)). Sklad no s pro gra mom pri pra ve uč nih gra div so bili oprav lje ni vsi na čr to va ni ko ra ki: ko mu ni ka ci ja s šo la mi, MŠŠ, za lož ba mi; ure sni če na je bila ude lež ba na se jah ko mi sij SS (se dem sej). Oprav lje no je bilo so de lo va nje s sve to val cem iz Ita li je pri med na rod nem pos ve tu o CLIL v Tr stu (ak tiv na ude lež ba), so de lo va nje pri pro jek tu Cam pus in pri pro jek tu CROMO 2 (pri prav lje ni sta bili gra di vo in pre da vanje na Med na rod nem pos ve tu v Če da du); oprav lje no je bilo tudi so de lo va nje pri pri pra vi se mi nar ja ita li jan ske kul tu re v Ita li ji (ju lij 2009) in pri se mi nar ju ita li jan ske ga je zi ka in kul tu re (ok to ber 2009). Rea li zi ra na so bila na sled nja pre da va nja: na 44. se mi nar ju za šo le s slo ven skim uč nim je zi kom v Ita li ji (sep tem ber 2009), na se mi nar ju Uva ja nje Evrop ske ga je zi kov ne ga li stov ni ka (ok to ber 2009) in v ok vi ru pro jek ta Je zik in kul tu ra oko lja (vrt ci, no vem ber 2009). Oprav lje ni so bili pre vo di šol ske do ku men ta ci je ozi ro ma raz lič ni pre vo di po na ro či lu MŠŠ (v ita li janšči no in ma džarš či no); po te ka lo je so de lo va nje pri čez mej nem pro jek tu School Prac ti ce In no va tion (šo le z ita li jan skim je zi kom, pred sta vi tev je bila oprav lje na v Ko pru), oprav lje ni so bili tudi že se stan ki in iz pe lja ne ak tiv no sti za na da lje va nje so de lo va nja pri pro jek tu School Prac ti ce Edu ca tion for De mocracy and Ci ti zens hip. Iz pe lja no je bilo tudi so de lo va nje pri red nem inš pek cij skem nad zo ru (ita li jan ska os nov na in ita li jan ska sred nja šo la). Vzgo ja in izo bra že va nje Ro mov No sil ka: mag. Mar ta No vak (marta.novak@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Fa ni ka Fras Ber ro, dr. Na ta li ja Kom ljanc, Dra gi ca Mo tik, Nada Ne delj ko, Mari ja Si vec, Me to da Turk uspo so bi ti (seminar ji, izo braževa nje, sve to val ne sto ri tve, ino va cij ski pro jek ti, te mat ske kon feren ce, štu dij ske sku pi ne, pos ve ti, kon fe ren ce) stro kov ne de lav cev vrt cev in šol za delo z otro ki/ učenci Romi, pri pra vi ti na vo di la ozi ro ma smer ni ce za iz va ja nje pri prav pred vstopom v šolo za otro ke Rome, uva ja ti in sprem lja ti VIZ delo otrok/učen cev Ro mov v RS OŠ (in di vi dual ni pro gram za delo z učencem po sa mez ni kom s pou dar kom na for ma tiv nem sprem lja nju raz vo ja po sa mez ne ga učenca), pri pra vi ti in na re di ti iz bor us trez nih gra div, učbe ni kov, de lov nih zvez kov za delo z učenci Romi, nu di ti stro kov no po moč vrt cem in šolam pri iz va ja nju in sprem lja nju VIZ-dela učen cev Ro mov, so de lo va ti pri med na rod nih pro jek tih in na pos ve tih (Sve ta Evro pe ), so de lo va ti z ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi na rav ni Evrop ske uni je in RS (Am nesty In ter na cio nal, ISCOMET, Va ruh člo ve ko vih pra vic, Uni cef ), or ga ni zi ra ti in stro kov no iz pe lja ti pos vet na temo Dru gačnost ni ovi ra, am pak pred nost. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Uva ja nje mo de la VIZ dela na OŠ Bršljin (uva ja nje in sprem lja nje no vo sti). Sprem lja nje na pred ka učen cev Ro mov na OŠ Ta bor MB. Kon zu lens tvo v ino va cij skih pro jek tih šolam in de lov na srečanja: OŠ Le sko vec pri Krškem, OŠ Jan ka Pa dežnika, Ma ri bor, OŠ Dra go ti na Ket te ja. Sprem lja nje in stro kov na pod po ra stro kov nim de lav cem na OŠ Fran ca Roz ma na Sta ne ta za pe da goško delo učen cem družine Stro jan. Izo braževa nje učite ljev. 50 Letno poročilo ZRSŠ 2009

52 Sve to val ne sto ri tve in od zi va nje na medije in or ga ni za ci je (ne vlad ne). Pri pra va in do pol ni tve učnega načrta za iz bir ni pred met Rom ska kul tu ra ter pred sta vi tev na Ko mi si ji za OŠ in Stro kov nem sve tu za splošno izo braževa nje. Ak tiv na ude ležba sve to val ca ZRSŠ s pred sta vi tvi jo na srečan jih z nevlad ni mi or ga ni za ci ja mi. (ISCMOMET MB o di skri mi na ci ji rom skih otrok, državni zbor). Dvod nev no us po sab lja nje stro kov nih de lav cev vrt cev v Zrečah na temo Spod bud no in pri jaz no učno oko lje za rom ske otro ke. Us po sab lja nja se je ude ležilo 30 stro kov nih de lavk vrt cev. ( in , Zreče). Ude ležba sve to val ke na med na rod ni kon fe ren ci o vzgo ji in izo braževa nju rom skih otrok v šolskem si ste mu (Pa riz, ju nij 2007). De lov na srečanja Ko mi si je za reševa nje po ložaja rom ske družine Stro jan. Os nu tek gra div za delo z učenci Romi. Us po sab lja nja (se mi nar ji za stro kov ne de lav ce vrt cev in OŠ, štu dij ske sku pi ne za stro kov ne de lav ce OŠ). Po ročilo sprem lja nja iz va ja nja mo de la na OŠ Bršljin. Po ročilo kon zu len tov o delu v IP na po dročju Ro mov. Ob li ko va nje načel za delo z učenci Romi. Ak tiv ni pris pev ki na pos ve tih. Sve to va nje po po sa mez nih vrt cih in OŠ na temo vključeva nja in učenja je zi ka slo venščine ter šolah o na pre do va nju rom skih učen cev, sprem lja nje na pred ka Te mat ske kon fe ren ce na temo VIZ delo z rom ski mi učenci v OŠ. Kon zu lens tvo šolam v IP. Kon zul ta ci je na po sa mez nih šolah. Re cen zi je gra div za učence Rome. Iz va ja nje štu dij skih srečanj z učite lji, ki poučuje jo učence Rome. Ob li ko va nje po ročil z ukre pi sprem lja nja VIZ. Ob li ko va nje pri ročnika za poučeva nje učenca Roma (mo ti va ci ja, so de lo va nje s starši, in di vi duali zi ra ni pro gra mi). Pri pra va in di vi dual ne ga pro gra ma za sprot no for ma tiv no sprem lja nje raz vo ja po sa mez ne ga učenca. Nu de nje stro kov ne po moči (sve to val ne sto ri tve, pos ve ti) VI-za vo dom za delo z otro ki/učenci Romi. Ob dob je od do Stro kov na pod po ra (uva ja nje in sprem lja nje) na OŠ Bršljin. Stro kov no srečanje za ce lo ten kolek tiv na OŠ Bršljin na temo Eval va ci ja trilet ne ga pro jek ta. Stal no so de lo va nje s člani pro jekt ne sku pi ne na šoli (stro kov na pod po ra). Pri pra va in za pis ter od da ja vme sne ga in končnega po ročila o delu na OŠ Bršljin. Po ročila spremlja nja iz va ja nja mo de la na OŠ Bršljin. Ob li ko va nje po ročil z ukre pi sprem lja nja VIZ na OŠ Bršljin (ZRSŠ, OŠ Bršljin). Stro kov na pod po ra in sve to va nje šolam na temo Delo z rom ski mi učenci v OŠ. Us po sab lja nje stro kov nih de lav cev vrt cev na temo Med kul tur na ko mu ni ka ci ja, dru gačnost, različnost (Ljub lja na, maj, ju nij 2008). Ana li za sta nja o vključeno sti rom skih otrok v slo ven ske vrt ce (pri po ročila). Pri pra va in di vi dual ne ga pro gra ma za sprot no for ma tiv no sprem lja nje raz vo ja po sa mez ne ga učenca. Uva ja nje in sprem lja nje iz bir ne ga pred me ta rom ska kul tu ra na OŠ Jan ka Pa dežnika, Ma ri bor (no vem ber 2008). Iz pe lja va štu dij ske ga srečanja za učite lje OŠ, ki poučuje jo rom ske učence na temo Zbliževa nje učenca Roma s so cial no sku pi no in ku ri ku lom (april 2008). Iz pe lja va tridnev ne ga se mi nar ja na temo VIZ učen cev Ro mov v OŠ (Otočec, ok to ber 2008). Pri pra va in iz va ja nje Na cio nal ne ga pro gra ma dela ZRSŠ v RS na po dročju us po sab lja nja za leto 2008 (Na cio nal ni ak cij ski pro gram, Urad). Stro kov no srečanje na OŠ Fran ca Roz ma na Sta ne ta na temo Ana li za učnega us pe ha in na predka učen cev Stro jan (ju nij 2008). Stro kov no kon zu lens tvo IP-me sečna stro kov na srečanja (dve šoli OŠ Jan ka Pa dežnika Mari bor, OŠ Dra go tin Ket te, Novo me sto). So de lo va nje na kon fe ren cah, okro glih mi zah na temo Vključeva nje rom skih učen cev v si stem VIZ, Os vo bo di mo se pred sod kov, spoz naj mo Rome, Med kul tur ni dia log (Ljub lja na, maj, no vember 2008). Udeležba na kon fe ren ci Je zi ki v izo braževa nju v RS (sep tem ber 2008). So de lo va nje z ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi (Do sta, Svet Evro pe v RS, Am nesty ). Letno poročilo ZRSŠ

53 Stro kov no us po sab lja nje stro kov nih de lav cev na šoli te mat ske kon fe ren ce (formativ no spremlja nje, in di vi dua li za ci ja in di fe ren cia ci ja dela ). Izo braževa nje učite ljev štu dij ske sku pi ne, ki poučuje jo rom ske učence v OŠ (Do lenj ska). Sprem lja nje iz bir ne ga pred me ta rom ska kul tu ra v 3. VIO (OŠ Jan ka Pa dežnika, Ma ri bor). Sprem lja nje vzgoj no-izo braževal ne ga dela učen cev družine Stro jan in nu de nje stro kov ne po moči OŠ Fran ca Roz ma na Sta ne ta, Ljub lja na. Nu de nje stro kov ne po moči stro kov nim de lav cem vrt cev in šol na po dročju dela z rom ski mi učenci sve to val ne sto ri tve (na pre do va nje rom skih učen cev, in di vi dual ni pro gram, di fe ren cia ci ja). Stro kov na pod po ra pri ino va cij skih pro jek tih kon zu lens tvo (učenec tu tor, in te gra ci ja šol ske ga in do mačega oko lja, delo s starši rom skih učen cev). So de lo va nje pri med na rod nih pro jek tih in na pos ve tih (Sveta Evro pe, ne vlad nih or ga ni za cij). So de lo va nje z ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi na rav ni Evrop ske uni je in RS ter lo kal nih skup no sti (Am nesty In ter na cio nal, Va ruh člo ve ko vih pra vic ). Or ga ni za ci ja in iz pe lja va pos ve ta na temo Dru gačnost ni ovi ra, am pak prednost v No vem me stu (april 2009). Sve to val ne sto ri tve na po dročju dela z Romi. Or ga ni za ci ja in iz pe lja va med na rod ne kon fe ren ce na Brdu (maj 2009). Kon zu lens tvo IP. Stro kov na pod po ra vrt cem in šolam na po dročju dela z otro ki/učenci Romi. Ob li ko va nje raz ličnih mo de lov VIZ učen cev Ro mov z vi di ka oko lja di dak tično pri la ga ja nje. Pri kaz pri me rov do bre prak se za delo v rom ski mi učenci. Sez na nja nje otrok s kul tu ro in je zi kom oko lja v Slo ven ski Is tri No sil ka: Ma ri ja Si vec (marija.sivec@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Tomi Deutsch, An dre ja Du hov nik-an to ni, Mi len ka Uhelj-Oš tir, Ni ves Zore, mag. Bar ba ra Ba loh, Sara Bu ro lo, Ta nja Fa ven to, Su za na Hri bar, Bran ka Ko na vec, dr. Lju bi ca Marja no vič Umek, Ni ves Ma ti ja šič, Va nja Pi rih Kra va nja, Alen ka Re har, Ra di ca Slav ko vič, Ile nia Vi vo da, dr. Mari jan Ši menc, mag. Ni ves Žu dič Za kon ske pod la ge: Ku ri ku lum vrt ca, MŠŠ 1999 Do da tek h Ku ri ku lu vrt ca za na rod nost no me ša na ob moč ja, ZRSŠ 2003 ZOFVI Za kon o po seb nih pra vi cah ita li jan ske in ma džar ske na rod ne skupno sti na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja ZOFVI Spo ra zum o so de lo va nju v kul tu ri in izo bra že va nju med RS in Re pub li ko Ita li jo Ključ ne kom pe ten ce, UL 2006 in ES 2003 Port fo lio v vrt cu, ZRSŠ 2006 Sprem lja va o in te rak ci jah v vrt cu, ZRSŠ 2006 vrtce v za hod nem slo ven skem kul tur nem in je zi kov nem pro sto ru oza veščati o po me nu, vlo gi in sood vi sno sti raz vi ja nja je zi kov nih in kul tur nih kom pe tenc v zgod njem otroštvu, v pe da goški prak si raz vi ja ti stra te gi je kul tu re dia lo ga in kri tičnega mišlje nja, stro kov ne de lav ce v vrt cih oza veščati o po me nu med kul tur nih kom pe tenc, po ve zo va ti vrt ce in pris pe va ti h ka ko vo sti so de lo va nja med vrt cem in starši, ob ja vi ti pri me re do bre prak se in ugoto vi tve iz pro jek ta v vod ni ku/zbor ni ku/splet ni učil ni ci. Tra ja nje pro jek ta: Od maja do de cem bra Pred vi de no tra ja nje pro jek ta: dve leti (2009, 2010). Po ra ba sred stev v letu 2009: 40 % (4000 EUR) 1. Stro kov na iz ho diš ča za raz vi ja nje je zi kov nih in med kul tur nih zmož no sti otrok v več je zič nem oko lju (pri mor ski vrt ci, OE Nova Go ri ca, OE Ko per). 2. Iz pe ljan 1. in 2. del stro kov ne ga izo bra že va nja za 30 stro kov nih de lavk čla nic pro jekt ne sku pi ne iz vrt cev, z di sku sij sko iz menjavo po gle dov in iz ku šenj iz prak se. 3. Iz ve de na stro kov na sre ča nja in kon zul ta ci je v manj ših sku pi nah: s člani in čla ni ca mi pro jekt ne ga sve ta, 52 Letno poročilo ZRSŠ 2009

54 s sku pi na mi stro kov nih de lavk iz vrt cev (po se bej za OE Nova Go ri ca in OE Ko per). 4. Ka zal ni ki za preiz ku ša nje iz bra nih ele men tov opa zo va nja pe da goš ke prak se (vi deo po sne tek/ zvoč ni po sne tek/za pis de jav no sti otrok v od del ku z eval va ci jo in ref lek si jo, za pis pri me ra do bre prak se s pou dar je ni mi je zi kov ni mi ci lji, med po droč nim po ve zo va njem ter vklju če va njem medkul tur nih ele men tov). 5. An ket ni vpra šal nik in del na po ro či la po sa mez nih vklju če nih vrt cev (14). Skup no del no po ro či lo pro jekt ne na lo ge. Ana li za no vih pro gra mov v glas be ni šo li: glas ba, ples No sil ka: Ada Hol car (ada.holcar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Dra go Arko, Ma ri ja Gre gorc Za kon ske pod la ge: Za kon o glas be nih šo lah, ZOFVI Sprem lja nje rea li za ci je glas be nih in ple snih de jav no sti, iz bi re in upo ra be us trez nih uč nih me to de, ob lik in sred stev: ka ko vost iz ved be pro gra ma in us pešnost učen cev (or ga ni za ci ja in ka ko vost poučeva nja, us peh učen cev, po ve za ve šole z dru gi mi in sti tu ci ja mi, so de lo va nje s starši); spod bu ja nje (glas be ne in ple sne) us tvar jal no sti; kon ti nui te ta in stop nje va nje v za stav ljanju na log; or ga ni za ci ja in po go ji dela (zgrad ba, opre ma, šol ski oko liš); sti ki z jav nost jo (šola v jav no sti); ob vla do va nje spe ci fičnih me tod dela in raz vrščanje značil no sti najm lajših otrok; in for ma ti za ci ja pou ka, iz va ja nje med pred met nih po ve zav in timskega dela; stro kov no spo pol nje va nje učite ljev ter na dalj nji raz voj stro kov nih po ve zav med po sa mez ni mi pred met ni mi po dročji in šola mi. Tra ja nje pro jek ta: na čr to va nje na dalj nje ga dela: de cem ber 2009 ob li ko va ni vpra šal ni ki Vpra šal ni ki se bodo upo ra bi li kot ele ment sprem lja ve uva ja nja pre nov lje nih uč nih na čr tov. Po sklepu Na cio nal ne ko mi si je za glas be no šols tvo jih bodo pred vi do ma pri če li upo rab lja ti je se ni Tek mo va nja No sil ka: Ne ven ka Štra ser (nevenka.straser@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Vil ma Brod nik, Sa bi na For ster, Ber nar da Ga ber, Mira He džet Kr kač, Ve ro ni ka Kajt na, Mi le na Kerndl, Sil va Kme tič, Voj ko Ku na ver, Bar ba ra Le sni čar, Da ni jel Li lek, Igor Li pov šek, Na ta ša Ma lo vrh, Li lia Pe ter zol, Vla di mir Pirc, mag. Mir jam Pod se den šek, Ta nja Po pit, Ali ca Prin čič Roh ler, Da rin ka Rosc-Le sko vec, Jo žef Štum ber ger, mag. Ma ri ja Žve glič Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o so fi nan ci ra nju šol skih tek mo vanj koor di na ci ja dela med no sil ci po sa mez nih tek mo vanj na ZRSŠ, po ve zo va nje s Pro gram skim sve tom za tek mo va nja, or ga ni za ci ja in iz ved ba tek mo vanj (šol ska, re gij ska, državna, med na rod na ra ven), po so do bi tve tek mo vanj vse bin sko, računal niška pod po ra. Tra ja nje pro jek ta: Na lo ga je traj na. Letno poročilo ZRSŠ

55 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do V šol skem letu 2006/2007 smo na ZRSŠ s koor di ni ra njem z dru gi mi us ta no va mi ali sa mo stoj no iz ved li na sled nja tek mo va nja: I. sa mo stoj no: 1. Tek mo va nje iz zna nja zgo do vi ne v OŠ, 2. Tek mo va nje iz zna nja an gleš či ne in nemš či ne v 9. raz re du OŠ, 3. Dis fi da ma te ma ti ca ma te ma tič ni iz ziv, 4. Tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je za OŠ, 5. Tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je za SŠ, 6. Tek mo va nje Hi tro in za nes lji vo ra ču na nje Tek muj sam s se boj, s ča som in s so šol ci in 7. Tek mo va nje v zna nju la tinš či ne v os nov ni šo li za So vre to va priz na nja in poh va le (za ka te ro ni smo kan di di ra li na raz pi su za so fi nan ci ra nje); II. v koor di na ci ji z dru gi mi: 1. Tek mo va nje iz zna nja ma džarš či ne za Petöfi je vo priz na nje za OŠ in SŠ (Za vod za kul tu ro ma džar ske na rod no sti Len da va), 2. Tek mo va nje os nov no šol cev v zna nju fi zi ke za Ste fa no vo priz na nje (DMFA), 3. Tek mo va nje os nov no šol cev v zna nju ma te ma ti ke za Ve go va priz na nja (DMFA), 4. Tek mo va nje sred nje šol cev v zna nju ma te ma ti ke ka te go ri ja A (DMFA), 5. Tek mo va nje di ja kov sred njih teh niš kih in stro kov nih šol v zna nju ma te ma ti ke ka te go ri ja B (DMFA), 6. Tek mo va nje di ja kov sred njih po klic nih šol v zna nju ma te ma ti ke ka te go ri ja C (DMFA), 7. Vse slo ven sko tek mo va nje v zna nju slo venš či ne za Can kar je vo priz na nje (Sla vi stič no druš tvo Slo ve ni je), 8. Dr žav no tek mo va nje v zna nju ita li janš či ne za OŠ (In šti tut za ita li jan sko kul tu ro Ljub lja na), 9. Dr žav no tek mo va nje v zna nju ita li janš či ne za SŠ (In šti tut za ita li jan sko kul turo Ljub lja na), 10. Sre ča nje sred nje šol skih ra zi sko valk in ra zi sko val cev no vej še zgo do vi ne (Slo ven sko so ciološ ko druš tvo). Na med na rod ni rav ni so ime li na ši učen ci mož nost so de lo va ti na na sled njih tek mo va njih: 1. Dis fi da ma te ma ti ca ma te ma tič ni iz ziv le tos v na ši or ga ni za ci ji, 2. Med na rod na geo gra fi ja da 3. EUROSTORY. Ugo to vi mo lah ko, da so bili na teh tek mo va njih zelo us pe šni in da se lah ko v zna nju, v ka te rem so se po me ri li, ena ko vred no pri mer ja jo z vrst ni ki iz dru gih dr žav ozi ro ma celo ve či no ma po se ga jo po vi so kih uvr sti tvah. Tako so pri DISFIDI ma te ma ti ci na ši učen ci za sed li prvo, dru go in tret je me sto v na cio nal ni uvr sti tvi po po sa mez nih dr ža vah in prvo me sto v skup ni uvr sti tvi. Na geo graf ski olim pija di so do bi li eno sre br no in eno bro na sto me da ljo. Na ma te ma tič ni olim pi ja di, ki je to krat po te ka la v Ljub lja ni, pa so na ši ude le žen ci do bi li eno sre br no in tri bro na ste me da lje ter dve poh va li. Naj več učen cev se je po me ri lo v zna nju MAT v OŠ kar in v vseh treh ka te go ri jah SŠ še do dat nih Na dru gem me stu je ZGO s kar tek mo val ci, sle di ta ji FIZ 9245 in SLO Zgor nja meja do go vor je nih dveh od stot kov zla tih priz nanj je bila pre se že na le te daj, ko je edi no pode lje no zla to priz na nje gle de na šte vi lo tek mo val cev po me ni lo več odstot kov (pri mer LAT, MADŽ) in pri ITA SŠ, kjer po me ni šte vi lo treh po de lje nih zla tih priz nanj že šti ri od stot ke. Ob dob je od do V šol skem letu 2007/2008 smo na ZRSŠ s koor di ni ra njem z dru gi mi us ta no va mi ali sa mo stoj no iz ved li na sled nja tek mo va nja: I. sa mo stoj no: 1. Tek mo va nje iz zna nja zgo do vi ne v OŠ, 2. Tek mo va nje iz zna nja an gleš či ne in nemš či ne v 9. raz re du OŠ, 3. Dis fi da ma te ma ti ca ma te ma tič ni iz ziv, 4. Tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je za OŠ, 5. Tek mo va nje iz zna nja geo gra fi je za SŠ, 6. Tek mo va nje Hi tro in za nes lji vo ra ču na nje Tek muj sam s se boj, s ča som in s so šol ci in 7. Tek mo va nje iz slo venš či ne za Can kar je vo priz na nje II. II. v koor di na ci ji z dru gi mi so de lo va nje na ših pe da goš kih sve to val cev po sa mez nih pred met nih sku pin: 1. Tek mo va nje iz zna nja ma džarš či ne za Petöfi je vo priz na nje za OŠ in SŠ (Za vod za kul tu ro ma džar ske na rod no sti Len da va), 2. Tek mo va nje os nov no šol cev v zna nju fi zi ke za Ste fa no vo priz na nje (DMFA), 54 Letno poročilo ZRSŠ 2009

56 3. Tek mo va nje os nov no šol cev v zna nju ma te ma ti ke za Ve go va priz na nja (DMFA), 4. Tek mo va nje sred nje šol cev v zna nju ma te ma ti ke ka te go ri ja A (DMFA), 5. Tek mo va nje di ja kov sred njih teh niš kih in stro kov nih šol v zna nju ma te ma ti ke ka te go ri ja B (DMFA), 6. Tek mo va nje di ja kov sred njih po klic nih šol v zna nju ma te ma ti ke ka te go ri ja C (DMFA), 7. Dr žav no tek mo va nje v zna nju ita li janš či ne za OŠ (In šti tut za ita li jan sko kul tu ro Ljub lja na), 8. Dr žav no tek mo va nje v zna nju ita li janš či ne za SŠ (In šti tut za ita li jan sko kul tu ro Ljub lja na), 9. Sre ča nje sred nje šol skih ra zi sko valk in ra zi sko val cev no vejše zgo do vi ne (Slo ven sko so ciološ ko druš tvo). Na med na rod ni rav ni so ime li na ši učen ci mož nost so de lo va ti na na sled njih tek mo va njih: 1. Dis fi da ma te ma ti ca ma te ma tič ni iz ziv, 2. Med na rod na geo gra fi ja da, 3. Eu ro story, 4. Hi tro in za nes lji vo ra ču na nje Tek muj sam s se boj, s ča som in s so šol ci. Po nov no do ka zu je mo, da se lah ko na ši učen ci in di ja ki ena ko vred no pri mer ja jo z vrst ni ki iz dru gih dr žav. Naj več učen cev se je po me ri lo v zna nju ZGO v OŠ Na dru gem me stu pri os nov nošol skih tek mo va njih je GEO 5350, na tret jem pa SLO Pri sred nje šol skih tek mo va njih pa je po šte vi lu tek mo val cev na pr vem me stu SLO, na dru gem pa GEO. Ve lik in te res med učen ci in di ja ki, ki iz leta v leto na raš ča, je tudi za tek mo va nje iz hi tre ga ra ču na nja po sple tu. Tu je so de lo va lo le tos 8300 učen cev in di ja kov (ni lo če nih po dat kov). Po seb nost je v le toš njem letu za nas sa mo stoj na or ga ni za ci ja in iz ved ba tek mo va nja za Can kar je vo priz na nje, ki smo ga po za ple tih po na ro či lu MŠŠ ven dar le us pe šno iz ved li. So de lo va li smo tudi pri pred sta vi tvi tek mo vanj na Fe sti va lu us tvar jal no sti in ino va tiv no sti pri uče nju, kjer so bila po de lje na priz na nja naj bolj šim tek mo val kam in tek mo val cem na dr žav ni rav ni. Za mi sel o tak šni po de li tvi se nam zdi si cer do bra, ven dar je bila iz ved ba stre sna in manj ka ko vost na za ra di krat ke ga ča sa in ne do re če nih na vo dil. V pri hod nje pred la ga mo, da se o tak šni po de li tvi prej do go vo ri mo, da se ne bi pod va ja le ozi ro ma da bi po sa mez ni or ga ni za tor ji to lah ko vne sli v pra vil ni ke po sa mez nih tek mo vanj. Do dat na naloga je bilo na tem po droč ju us kla jeva nje no ve ga pra vil ni ka o so fi nan ci ra nju tek mo vanj, za ka te re ga smo ob na sta ja nju po ši lja li vr sto pri pomb, ki pa niso bile spre je te. Koor di na tor ji so us kla di li pra vil ni ke po sa mez nih tek mo vanj glede na krovni pravilnik. Pri la gajanje no vim pra vi lom pa je že po ka za lo po manj klji vo sti v iz ved bi, na primer rok za ob ja vo raz pi sa. Na lo ga je tudi le tos po te ka la sklad no s pla ni ra ni mi ak tiv nost mi, ki se po nav lja jo vsa ko leto na črto va nje ko le dar ja tek mo vanj, or ga ni za ci ja in iz ved ba tek mo vanj, kan di di ra nje na raz pi su za so fi nanci ra nje, pri pra va po ro čil na pod la gi pre je tih skle pov o so fi nan ci ra nju tek mo vanj. Po seb no sti v tem letu: iz ved ba tek mo vanj sklad no z no vim Pra vil ni kom o so fi nan ci ra nju šol skih tek mo vanj, pri čemer smo reor ga ni zi ra li ne ka te ra tek mo va nja TJA (tri je ni vo ji), TJN (dva ni vo ja) tek mo va nji se orga ni za cij sko z no sil cem ločita, začasna od po ved iz ved be tek mo va nja za ZGO, širi tev tek mo va nja iz zna nja slo venščine na raz red no stop njo OŠ, širitev računal niške pod po re tek mo va njem prek strežnika DMFA, fi nančni pri manj kljaj med načrto va ni mi in odo bre ni mi sreds tvi je manjši kot prejšnja leta. Ča ka mo na od pi ra nje Pra vil ni ka o so fi nan ci ra nju šol skih tek mo vanj, ki ga je na po ve da lo MŠŠ. Stro kov na pomoč pri ob li ko va nju av ti stič ne ga pred šol ske ga od del ka No si lec: dr. Fran ci M. Ko le nec (franci.kolenec@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Ja nja Co tič Pajt nar, Bo ja na Caf, Bo ja na dr.glo bač nik, Olga Ju kič, Mar ta Ma ren če, Alek san dra Turk-Ha skič, Alen ka Wer do nig, Ma ri na Šva glič Za kon ske pod la ge: 21. člen Pra vil ni ka o po so dab lja nju VIZ dela (Ur. l. RS, št. 13/03) pre ve ri ti in ovred no ti ti us trez nost stro kov nih rešitev gle de de lo va nja od del kov, Letno poročilo ZRSŠ

57 pri do bi ti po dat ke za pri pra vo no vih si stem skih stro kov nih rešitev, us trez nost pro stor skih in ka drov skih po go jev za vključeva nje otrok, us trez nost Na vo dil za VIZ-delo z otro ki z av tiz mom, na pot kov za VIZ-delo in IP pri VIZ-delu, us trez nost in upo rabnost ta be le za dnev no sprem lja nje otrok z av tiz mom, in di vi dual ni in sku pin ski na pre dek pri otro cih z av tiz mom, us trez nost so de lo va nja s starši pri VIZ-delu z otro ki z av tiz mom, mo re bit ne ovi re pri iz va ja nju VIZ-dela z otro ki z av tiz mom. Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se je kon čal 31. av gu sta S skle pom MŠŠ z dne , šte vil ka: 602-1/2006( se pro jekt na da lju je tudi v šol skem letu 2009/10 in se kon ča sep tem bra Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Delo pri pro jek tu je po te ka lo po pro gra mu pro jekt ne sku pi ne. Sle di li smo ci ljem pro jek ta. V šol skem letu 2007/2008 se je v pro jekt vklju čil tudi Cen ter za sluh in go vor Ma ri bor. V sku pi ni je 12 predšol skih otrok s SAM. Po te ka le so hos pi ta ci je v pred šol skih od del kih v vseh treh za vo dih. Ime li smo tri se stan ke pro jekt ne sku pi ne. Hkra ti so na sta ja la tudi Na vo di la za iz va ja nje Ku ri ku la za vrt ce v pro gra mih s pri la go je nim iz va ja njem in do dat no stro kov no po moč jo za otro ke s SAM. Do go vo ri li smo se tudi, da se upo rab lja SAM (otro ci s spek troav ti stič ni mi mot nja mi). Iz ho diš ča za pri pra vo po ro či la (ko nec av gu sta 2009): opis pro jek ta (na men in ci lji pro jek ta, rea li za ci ja ci ljev...), me to do lo gi ja in in stru men ta rij sprem lja nja ter ob de la va podat kov, opis skup nih značil no sti otrok, ki so vključeni v pro jekt, eval va ci ja (vred no te nje na pred ka otrok na po dročju so cia li za ci je, ko mu ni ka ci je, ima gi na ci je in na po dročja ku ri ku la, so de lo va nje s starši, tim sko delo, us po sab lja nje in izo braževa nje strokovnih de lav cev), vred no te nje us trez no sti na vo dil idr. (vse bi na na vo dil, ka drov ski, pro stor ski, ma te rial ni po go ji idr.), us me ri tev za na dalj nje delo pri pro jek tu. Na pod la gi po ro čil vseh treh us ta nov, ki jih poš lje jo do kon ca ju ni ja 2009, se do kon ca av gu sta 2009 pri pra vi konč no po ro či lo. V konč nem po ro či lu smo za pi sa li, da so iz pol nje ni or ga ni za cij ski, pro storski in ka drov ski po go ji za po sku sno iz va ja nje pred šol ske ga pro gra ma za vzgoj no-izo bra že val no delo za otro ke s SAM. Pre ve ri li so tudi us trez nost Na vo dil za vzgoj no-izo bra že val no delo z otro ki s SAM. Stro kov ni de lav ci so se izo bra že va li doma in v tu ji ni. Pre ver ja li so in di vi dual ni in sku pin ski na pre dek pri otro cih s SAM in raz vi ja li na čin sprem lja ve na čr to va nja in iz vajanja IP za otro ke s SAM. Us tva ri li so po go je za red no so de lo va nje s star ši pri vzgoj no-izo bra že val nem delu z otro ki s SAM. Raz voj in po so dab lja nje iz ved be ne ga ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te No sil ka: mag. Vera Bevc (vera.bevc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Mi lan Čo tar, Ire na Ku mer, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh ler, Bri gi ta Ru par, mag. So nja Zajc, Moj ca Škri njar, Ne ven ka Štra ser Za kon ske pod la ge: Vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu cije mo ra jo sklad no z Za ko nom o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja pri pra vi ti na črt raz vo ja šo le. Te melj no iz ho diš če ka ko vost ne ga na čr ta raz vo ja je v pro ce su raz voj ne ga na čr to va nja, v ok vi ru ka te re ga po te ka pro ces po so dab lja nja iz ved be ne ga ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te. moti vi ra ti rav na te lje in člane raz voj nih ti mov za pro ces raz voj ne ga načrto va nja, v ok vi ru ka te re ga bo po te kal pro ces po so dab lja nja iz ved be ne ga ku ri ku la, pred sta vi ti rav na te ljem in čla nom raz voj nih ti mov po men raz voj ne ga načrto va nja za do se ga nje ci ljev so dob ne šole in za pro ces uva ja nja po so do bi tev iz ved be ne ga ku ri ku la, 56 Letno poročilo ZRSŠ 2009

58 nu di ti stro kov no pod po ro rav na te ljem in čla nom raz voj nih ti mov v vseh fa zah pro ce sa raz voj ne ga načrto va nja in po so dab lja nja ku ri ku la. Raz voj in po so dab lja nje iz ved be ne ga ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te je bila red na tema na de lov nih sre ča njih pred stoj ni kov z rav na te lji vrt cev, os nov nih in sred njih šol. Vse bi ne ome nje ne teme so bile: flek si bil ni pred met nik in ob li ko va nje iz ved be ne ga ku ri ku la, for ma tiv no sprem lja nje in ob li ko va nje iz ved be ne ga ku ri ku la, NPZ in ob li ko va nje iz ved be ne ga ku ri ku la, vzgoj ni načrt in ob li ko va nje iz ved be ne ga ku ri ku la, sprem lja nje pe dagoškega dela, ugo to vi tve sprem lja ve ter vpliv na ob li ko va nje iz ved be ne ga ku ri ku la, uva ja nje po so dob lje nih učnih načrtov v sred nje šole. Od sep tem bra 2009 so bila po or ga ni za cij skih eno tah ZRSŠ iz ve de na de lov na sre ča nja z rav na te lji na temo Raz voj in po so dab lja nje iz ved be ne ga ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te s po moč jo raz voj ne ga na čr to va nja. V ne ka te rih or ga ni za cij skih eno tah sta bili na to temo or ga ni zi ra ni že dve sre ča nji (vključ no s pred sta vi tvi jo pro ce sa pre gle da sta nja), na ne ka te rih pa bodo ome nje na de lov na sre ča nja or ga ni zi ra na v ja nuar ju Na lo ga je raz voj no na rav na na in jo bomo po or gani za cij skih eno tah iz va ja li še v le tih 2010 in Na šo lah so po že or ga ni zi ra nih de lov nih sre ča njih opra vi li prve ko ra ke raz voj ne ga na čr to va nja (pred sta vi tev po me na in pred sta vi tev ključ nih kom pe tenc uči te ljev v šo li 21. sto let ja. Na ne ka te rih šo lah so že za če li pro ces ana li ze sta nja; rav na te lji ce in rav na te lji pou dar ja jo pred nost raz voj ne ga na čr to va nja v pri mer ja vi s šte vil ni mi raz drob lje ni mi, ne po ve za ni mi na čr ti. Sve to val ne sto ri tve vrt cem, šo lam in di jaš kim do mo vom No sil ka: mag. Vera Bevc (vera.bevc@zrss.si) Za kon ske pod la ge: Te melj na de jav nost ZRSŠ je opre de lje na v us ta nov nem aktu ZRSŠ, kjer je za pisa no, da oprav lja Za vod RS za šols tvo raz voj no in sve to val no de jav nost za po tre be vzgoj no-izo braže val nih in sti tu cij, v ZOFI, v Za ko nu o vrt cih, v Za ko nu o os nov nih šo lah, v Za ko nu o gim na zi jah, v Za ko nu o sred njem stro kov nem in po klic nem izo bra že va nju. Sve to val ne sto ri tve so po moč pri is ka nju re ši tev za kon kret ne prob le me pri pou če va nju, is ka nju učin ko vi tih stra te gij vzgoj ne ga de lo va nja, pri vo de nju šo le/vrt ca/za vo da. Iz va ja jo jih sve to val ci in pred stoj ni ki ZRSŠ na šo li, v vrt cu, v di jaš kem domu. Tra ja jo od dve do šti ri ure. Na me nje ne so sku pinam uči te ljev, vzgo ji te ljev, rav na te ljem, stro kov nim ak ti vom, ko lek ti vom šol/vrt cev/za vo dov, dru gim sku pi nam pe da goš kih de lav cev. Temo sve to val ne sto ri tve do lo či šo la, vr tec, di jaš ki dom na pod la gi svo jih po treb, lah ko pa si jo iz be re s sez na ma Teme sve to val nih sto ri tev. Po te ka jo v ob li ki in for ma cij, mnenj, nas ve tov, kon zul ta cij in in struk tiv ne ga sve to va nja. Nu di ti stro kov no pod po ro vzgoj no-izo bra že val nim in sti tu ci jam pri po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že valne ga dela in raz vo ja ku ri ku la vzgoj no-izo bra že val ne in sti tu ci je kot ce lo te. Tra ja nje pro jek ta: Vse ko le dar sko leto, na da lje va nje v na sled njih le tih. V ob dob ju od do je bilo oprav lje nih 423 ur sve to val nih sto ri tev. Po te ka le so kot pre da va nja, pe da goš ke de lav ni ce, kon zul ta ci je, in for mi ra nje, in struk tiv no sve to va nje... Iz va ja li so jih pe da goš ki sve to val ci in pred stoj ni ki or ga ni za cij skih enot. Po drob ne in for ma ci je o na slo vih, vse bi nah in iz va jal cih se na ha ja jo na se de žih or ga ni za cij skih enot ZRSŠ. V to šte vi lo iz ve de nih ur sve to val nih sto ri tev so všte te samo ti ste, ki so po sle di ca urad ne pri ja ve za sve to val no sto ri tev. Ra zen teh so bile oprav lje ne šte vil ne sve to val ne sto ri tve, ki so bile or ga ni zi ra ne in iz ve de ne na se de žih or ga ni za cij skih enot, brez pred hod nih urad nih pri jav za sve to val no sto ri tev. Letno poročilo ZRSŠ

59 Ugo tav lja mo, da so sve to val ne sto ri tve po mem ben pris pe vek k ugo tav lja nju in za go tav lja nju ka ko vo sti vzgoj no-izo bra že val ne ga dela (šte vi lo po treb po iz ve de nih sve to val nih sto ri tvah na raš ča, za do voljs tvo upo rab ni kov sve to val nih sto ri tev...). Sprem lja nje pou ka v dvo je zič nih OŠ na na rod nost no me ša nem ob moč ju Prek mur ja No sil ka: mag. Vida Go miv nik-thu ma (vida.gomivnik@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ire na Ku mer, Igor Li pov šek, Vla di mir Mi lek šič, San dra Mr šnik, Ma ria Pis njak, So nja Rajh, Ve sna Vr šič, Her mi na Lászlo, dr. Al bi na Ne ćak Lük Za kon ske pod la ge: ZOFVI Za kon o po seb nih pra vi cah ita li jan ske in ma džar ske na rod ne skup no sti na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja, Iz ved be na na vo di la za iz va ja nje pro gra ma 9-let ne dvo je zič ne os nov ne šo le sprem lja nje dvo je zičnega pou ka v os nov ni šoli: prvo tri let je, 4. raz red (pre hod od SLO 2 k SLO 1), ne je zi kov ni pred me ti (poučeva nje v he te ro ge nih in ho mo ge nih učnih sku pi nah pri iz bra nih ne je zi kov nih pred me tih), pri pra va ugo to vi tev in mne nja za MŠŠ in Stro kov ni svet RS za splošno izo braževa nje: iz va ja nje dvo je zičnega pou ka po Iz ved be nih na vo di lih za iz va ja nje pro gra ma 9-let ne dvo je zične os nov ne šole; učin ko vi tost dvo je zičnega poučeva nja pri pri do bi va nju zna nja v ok vi ru iz bra nih ne je zi kovnih učnih pred me tov in pri raz vi ja nju spo ra zu me valne zmožno sti v slo venščini in madžarščini v he te ro ge nih in ho mo ge nih učnih sku pi nah pri teh pred me tih ter v 4. raz re du pri slo venščini. Tra ja nje pro jek ta: od ja nuar ja 2009 do sep tem bra 2009 Pri prav lje na je bila me to do lo gi ja za sprem lja nje pou ka v dvo je zič nih OŠ, preiz ku še na je bila v OŠ s slo ven skim uč nim je zi kom (3 po sku sne hos pi ta ci je). Oprav lje no je bilo sprem lja nje pou ka na vseh šti rih dvo je zič nih OŠ, in si cer pri 35 pe da goš kih urah: v 1. tri let ju pri ma te ma ti ki in spoz na va nju oko lja (4 ure pri ma te ma ti ki in 5 ur pri spoz na va nju oko lja, sku paj 9 ur) ter v 2. in 3. tri let ju pri slo venš či ni in ma džarš či ni kot dru gem je zi ku (obo je 4. raz red 5 ur pri SLO in 3 ure pri MJ 2, sku paj 8 ur), druž bi (2 uri), na ra vo slov ju in tehniki (5 ur), geo gra fi ji (5 ur) in ma te ma ti ki (6 ur). Pri prav lje na so bila po ro či la sve to val cev za oprav lje ne hos pi ta ci je (po seb no po ro či lo za vsa ko od 35 ur). Do kon ca leta naj bi bil pri prav ljen pred log skup ne ga po ro či la o oprav lje ni sprem lja vi (hos pi ta cije, an ket ni vpra šal ni ki, po so do bi tev iz ved be nih na vo dil). Ru tin ske de jav no sti v vrt cu No sil ka: Mir jam Se ni ca (mirjam.senica@zrss.si) So de lav ke: Fa ni ka Fras Ber ro, Urš ka Stri tar, Kar men Usar Za kon ske pod la ge: Otro ko ve pra vi ce, Ku ri ku lum za vrt ce, Ko deks etič ne ga ob na ša nja v vrt cih sez na ni ti se z ugo to vi tva mi raz ličnih zna no sti (me di cin ski, psi ho loški, pe da goški), iz de la ti pri po ročila za stro kov ne de lav ce vrt cev (pred vsem v od del kih otrok, sta rih 1 3 let), spod bu ja ti sprem lja nje otro ko ve ga raz vo ja in učenja ter in di vi dua len pri stop pri reševa nju te prob le ma ti ke. Tra ja nje pro jek ta: vse leto 58 Letno poročilo ZRSŠ 2009

60 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri sprem lja nju in te rak cij v vrt cih smo v letu 2007 ugo to vi li, da v od del kih otrok, sta rih 1 3 let, odra sli otrok po go sto ne na va ja jo na oseb no či sto čo (toa let ni tre ning), am pak pri negi upo rab lja jo ple ni ce, brez vklju če va nja in so de lo va nja otrok v to de jav nost. S temi ugo to vi tva mi smo sez na ni li rav na te lje na pos ve tih in na sre ča njih v mre ži vrt cev. Me ni mo, da je do se že na oseb na či sto ča iz jem no po memben mej nik v otro ko vem živ lje nju, ki zah te va sprem lja nje otro ko ve ga raz vo ja in uče nja ter in di vi dual ni pri stop. S poe no stav lje ni mi in ru tin ski mi rav na njem stro kov ni de lav ci v vrt cih lah ko pre zre jo kri tič no sta rost za to de jav nost, kr ši mo pa lah ko na če la ku ri ku la. Zato je nuj no iz de la ti pri po ro či la in jih razši ri ti ter ude ja nji ti v prak si. Pro jekt je v fazi kon sti tui ra nja čla nov pro jekt ne sku pi ne. Na lo ge bomo za če li ure sni če va ti v av gu stu Iz pe lja li smo sre ča nje tima, ki ga se stav lja jo Urš ka Stri tar (ZRSŠ), Fa ni ka Fras Ber ro (ZRSŠ), dr. Peter Pra per (FF Ljub lja na), An dre ja Križ nik Lip nik (Vr tec Ro gaš ka Sal ti na) ter no sil ka pro jek ta Mir jam Se ni ca (ZRSŠ). Pri pra vi li smo pred log pri po ro čil vrt cem. Pri po ro či la bodo v do konč ni ob li ki iz de la na in po sre do va na vrt cem do kon ca šol ske ga leta 2009/2010. Sez na ni li smo se z raz lič ni mi vi di ki raz lič nih zna no sti (me di cin ske, psi ho loš ke, pe da goš ke stro ke). Na pod la gi tim ske ga dela smo iz de la li pri po ro či la za vrt ce, v ka te ra smo vklju či li na mi ge za sprem lja nje otro ko ve ga raz vo ja in uče nja ter mož no sti re še va nja te prob le ma ti ke. Pri po ro či la bomo vrt cem po sredo va li na raz lič ne na či ne v pri roč ni ku, ki bo iz šel v letu 2010, na se mi nar jih/sve to val nih sto ri tvah, ki bodo na me nje ni stro kov nim de lav cem v vrt cih, v od del kih otrok 1. do 3. leta. Pri po ro či la bodo strokov ne de lav ce v vrt cih spod bu ja la k is ka nju us trez nih re ši tev. Vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi No sil ka: Na ta li ja Vovk Or nik (natalija.vovk@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Jana Grah, An dre ja Hro vat, mag. Kar men Klav žar, Zden ka Kol be, mag. Amra Kor dič, Ma tej ka Lov še, mag. Ivan No li mal, Do men Pe te lin, mag. Si mo na Ro gelj, Dar ja Se dej Rozman, Na ta ša Str mo le, Vida Te ment, Alen ka Ur šič, Mat jaž Var šek, To mi slav Še tor, Kar men Švaj ger Za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, št. 3/2007, UPB1, Pra vil nik o spre mem bah in do pol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela KUOPP ter o kri te rijih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir ozi ro ma mo tenj otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, št. 23/2007, Pra vil nik o do dat ni stro kov ni in fi zič ni po mo či za otro ke in mla dost ni ke s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, ŠT. 25/2006, Pra vil nik o os nov no šol skem izo bra že va nju učen cev s po seb ni mi po tre ba mi na domu, Ur. l. RS, št. 61/2004, Za kon o splo šnem uprav nem po stop ku, Ur. l. RS št. 126/2007 vode nje in od ločanje v po stop kih us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, iz da ja nje prav nih ak tov (od ločb, skle pov) na pod la gi stro kov nih mnenj KUOPP, so de lo va nje s starši, šola mi, zu na nji mi in sti tu ci ja mi, pred sed ni ki KUOPP, lo kal no skup nost jo, zbi ra nje stro kov ne do ku men ta ci je, nu de nje stro kov ne po moči vzgoj no-izo braževal nim za vo dom s po dročja us mer ja nja OPP, po so do bi tev zgi ban ke. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Vo de nje in od lo ča nje v po stop kih us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, iz da ja nje prav nih ak tov na pod la gi stro kov nih mnenj KUOPP, so de lo va nje s star ši, šo la mi, zu na nji mi in sti tu ci ja mi in pred sedni ki KUOPP, lo kal no skup nost jo idr., so de lo va nje pri pri pra vi no ve le ZUOPP in pod za kon skih ak tov na po droč ju us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Letno poročilo ZRSŠ

61 Ob dob je od do Vo de nje in od lo ča nje v po stop kih us mer ja nja otrok s po sebnimi po tre ba mi, iz da ja nje prav nih ak tov na pod la gi stro kov nih mnenj KUOPP, so de lo va nje s star ši, šo la mi, zu na nji mi in sti tu ci ja mi in pred sed ni ki KUOPP, lo kal no skup nost jo idr., so de lo va nje s pred sed ni ki KUOPP, od pra va zao stan kov iz pre te kle ga ob dob ja, pri pra va be se di la za po so do bi tev zgi ban ke... Vo de nje in od lo ča nje v po stop kih us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, iz da ja nje prav nih ak tov na pod la gi stro kov nih mnenj KUOPP, so de lova nje s star ši, šo la mi, zu na nji mi in sti tu ci ja mi in pred sed ni ki KUOPP, lo kal no skup nost jo, od pra va zao stan kov iz pre te kle ga ob dob ja. V prvi po lo vi ci leta 2009 je ZRSŠ iz dal 2464 od ločb o us me ri tvi, od tega 191 od ločb se»ne us me ri«, kar je gle de na ce lot no šte vi lo iz da nih od ločb 7,75-od stot ni de lež. Od tega je 55,39 od stot ka od ločb, ki so bile iz da ne na pod la gi nove us me ri tve. Po dat ki za prvo po lo vi co leta 2009 ka že jo, da je bilo v de le žu iz da nih od ločb o us me ri tvi gle de na Kri te ri je za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja ja, ovi re ozi ro ma mot nje v tem letu iz da nih naj več od ločb o us me ri tvi za sku pi no otrok z več mot njami (32,66 od stot ka), sle di ji sku pi na otrok s pri manj klja ji na po sa mez nih po droč jih uče nja, ven dar v ne ko li ko manj šem de le žu kot v le tih do slej 31,20 od stot ka, sle di ji sku pi na dol go traj no bol nih otrok z 10,87-od stot nim de le žem ter sku pi na otrok z mot nja mi v du šev nem raz vo ju (10,60 od stotka). Sku pi na otrok z go vor no-je zi kov ni mi mot nja mi po me ni 6,8-od stot ni de lež ter ne ko li ko manj ši de lež še sku pi na gi bal no ovi ra nih in glu hih in na glušnih otrok. Še ved no je gle de na šte vi lo iz da nih od ločb naj manj ša sku pi na sle pih in sla bo vid nih otrok ter sku pi na otrok s čus tve ni mi in ve denj ski mi mot nja mi. Za ra di že ome nje ne spre me nje ne za ko no da je je upad lo šte vi lo iz da nih od ločb za sku pi no otrok z mej nimi in te lek tual ni mi spo sob nost mi (0,66 od stot ka). Gle de na po dat ke za prvo po lo vi co leta 2009 ter ope ra tiv ne let ne de lov ne na čr te lah ko ugo to vi mo na sled nje: končan je po sto pek us mer ja nja z iz da jo od ločbe o us me ri tvi (po dat ki v ta be lah za do ločeno ob dob je), oprav lje ni so po go vo ri s starši, rej ni ki in skrb ni ki, so de lo va nje (pri do bi va nje po ročil o otro ku in pe da goške do ku men ta ci je, te le fon ski po go vo ri, sve to val ne sto ri tve...) z vzgoj no-izo braževal ni mi us ta no va mi, zu na nji mi in sti tu ci ja mi, so de lo va nje v proce su us mer ja nja s po sa mez ni mi ko mi si ja mi za us mer ja nje, so de lo va nje pri pro jek tu/na lo gi, se mi nar ju, kon fe ren cah, pos ve tih in sim po zi jih, štu dij skih sku pi nah, so de lo va nje pri na lo gah v ok vi ru ob močnih enot. V letu 2009 smo ob li ko va li gle de na iz kuš nje iz prak se ne kaj pred lo gov za spre mem be: po treb na sta stro kov ni pre gled in po so do bi tev Na vo dil za iz va ja nje pro gra mov s pri la go je nim iz va ja njem in do datno stro kov no po moč jo za de vet let no os nov no šo lo, za gim na zi je ter sred nje stro kov no in po klic no izo bra že va nje; po treb na je na črt na in si ste ma tič na uved ba Kon cep ta dela uč ne te ža ve za os nov ne šo le (iden ti fi ka ci ja PPPU v os nov nih šo lah in obrav na va učen cev z uč ni mi te ža va mi). Na pod la gi anali ze sta nja na po droč ju us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi mo ra mo zav ze ti us trez ne ukre pe, ki bodo urav no te ži li di na mi ko pro ce sa us mer ja nja. V vzgoj no-izo bra že val nem pro ce su je tre ba dati pou da rek pri pra vi in iz ved bi in di vi dua li zi ra ne ga progra ma (tudi pri la go di tve v pro ce su vzgo je in izo bra že va nja pri la go di tve, ki so sklad ne z Na vo di li in iz ha ja jo iz IP, pa naj se upo šte va jo tudi pri uve ljav lja nju pri la go di tev v pro ce su ek ster ne ga pre verja nja zna nja (NPZ, ma tu ra). V pro ce su us mer ja nja in poz ne je v pro ce su vzgo je in izo bra že va nja je po trebno so de lo va nje star šev, prak sa pa ka že, da je tre ba nji ho vo vlo go ja sno opre de li ti. Po stav lja se vpra ša nje ne samo so de lo va nja, tem več tudi sood lo ča nja v pro ce su us mer ja nja. Ob spre je mu no ve le ZUOPP so po te ka la us kla je va nja z re sor nim mi ni strs tvom (mi nistrs tvo za zdrav je), ki pa niso pri ne sla do go vo rov gle de»upo ra be«zdravs tve ne do ku men ta ci je o otro ku, ki na sta ja v pro ce su obrav na ve v zu na njih in sti tu ci jah, ki so fi nan ci ra ne tudi iz zdravs tva in»upo ra be«do ku men ta ci je, ki na sta ja v pro ce su us mer ja nja za otro ka/mla dost ni ka. Prak sa če da lje bolj opo zar ja na nuj nost po veza ve obeh mi ni str stev, saj je ve či na otrok s po seb ni mi po tre ba mi ce lost no obrav na va na na pri mar ni rav ni zdravs tva (cen tri za du šev no zdrav je). Gle de na po dat ke je bilo na rav ni cen tra tudi ugo tov lje no, da šte vi lo vlog na po sa mez ne ga sve to val ca pre se ga na čr to va no v ok vi ru raz po lož lji ve ga de lov ne ga ča sa. Sve to val ci so v pov preč ju pre se gli plan za 22 od stot kov. 60 Letno poročilo ZRSŠ 2009

62 Na vo di la za delo ko mi sij za us mer ja nje No sil ka: Na ta li ja Vovk Or nik So de lav ci/so de lav ke: Franc Dret nik, Alen ka Klinc, Zden ka Kol be, Bo ja na Ko vač, Bi ser ka Lep, mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg, Re na ta Luk ša, mag. Ivan No li mal, Do men Pe te lin, An dre ja Pin te rič, Dar ja Se dej Roz man, Mi len ka Uhelj-Oš tir, Kar men Švaj ger Za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, št. 3/2007, UPB1 Pra vil nik o spre mem bah in do pol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela KUOPP ter o kri te rijih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir ozi ro ma mo tenj otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, št. 23/2007, Pra vil nik o do dat ni stro kov ni in fi zič ni po mo či za otro ke in mla dost ni ke s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, ŠT. 25/2006, Pra vil nik o os nov no šol skem izo bra že va nju učen cev s po seb ni mi po tre ba mi na domu, Ur. l. RS, št. 61/2004, Za kon o splo šnem uprav nem po stop ku, Ur. l. RS št. 126/2007 pri pra va in ter ne ga pri ročnika, ki bo vse bin sko us mer jal člane KUOPP pri us kla je nem de lo va nju z vidika za ko no da je, načina dela ter obrav na ve vlo ge in otro ka na se na tu KUOPP, ob li ko va nje dok tri ne de lo va nja KUOPP s pou dar kom na vlo gi po sa mez ne ga člana stro kov njaka KUOPP. Tra ja nje pro jek ta: 90 dni Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Po sa mez ni čla ni sku pi ne so pri prav lja li in zbi ra li gra di vo. Ob dob je od do Pri pra va in vse bin sko ob li ko va nje be se dil ter pri pra va gra di va za tisk. Pri roč nik (os nu tek) je v sklep ni fazi pri pra ve gra di va. Os nov na vse bi na je se stav lje na iz: za ko no da je na po dročju us mer ja nja otrok s PP, opi sa vzgoj no-izo braževal nih pro gra mov s po dročja oseb s PP, opi sa in raz la ge ter mi na otro ci s po seb ni mi po tre ba mi, sle di opis po stopka us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, ki se na da lju je z opi som vlo ge višjega sve to val ca za vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s PP. Na sled nje po glav je go vo ri o ko mi si jah za us mer ja nje (de lo va nje, na lo ge, vlo ge po sa mez nih stro kov nih de lav cev v tem procesu), diag no sti ci ra nje (oce nje va nje), za pis pri la go di tev sklad no s 7. čle nom ZUOPP, vred no te nje in obračun sto ri tev čla nov KUOPP. Gra di vo se konča s sez na mom za vo dov za vzgo jo in izo braževa nje oseb s PP. Gra di vo je pri prav lje no za lek tor ski pre gled. Ne kaj vse bin skih do pol ni tev je po treb nih še pri pre gle du po sa mez ne vlo ge (psi ho lo ga, spec. in re ha bi li ta cij ske ga pe da go ga in zdrav ni ka). Za ra di na po ve da nih spre memb na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja oseb s po seb ni mi po tre ba mi in us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, ki bi lah ko po sle dič no vpli va le tudi na na čin dela KUOP, bomo s ti ska njem Na vo dil do ob jav lje nih spre memb ZUOPP in pod za kon skih ak tov po ča ka li. Pri pra va Ka ta lo ga uč be ni kov za šol sko leto 2009/2010 za os nov ne in sred nje šo le No si lec: Vin cenc Fi lipčič (vincenc.filipcic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Gre gor Mo hor čič, Mira Turk-Škra ba, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: ZOFI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ Letno poročilo ZRSŠ

63 Pri pra va ka ta lo ga uč be ni kov za os nov ne in Ka ta lo ga uč be ni kov za sred nje šo le v knjiž ni in elek tron ski ob li ki za ob ja vo na sple tu. Pri pra va sez na ma vseh po tr je nih uč nih gra div. So de lo va nje pri pri pra vi Ka ta lo ga uč be ni kov za po klic no izo bra že va nje. Tra ja nje pro jek ta: ma rec maj Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va ka ta lo ga uč be ni kov za os nov ne in Ka ta lo ga uč be ni kov za sred nje šo le v knjiž ni in elek tron ski ob li ki za ob ja vo na sple tu. Pri pra va sez na ma vseh po tr je nih uč nih gra div. So de lo va nje pri pri pra vi Ka ta lo ga uč be ni kov za po klic no izo bra že va nje. Po so do bi tev sez na ma po tr je nih uč be ni kov gle de na nove po tr di tve na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje. So de lo va nje pri pri pra va pod la ge za izbor ti skar ja obeh ka ta lo gov. Pri pra va pred lo ga ka ta lo ga za os nov no in sred njo šo lo. Ko mu ni ka ci ja s pred met ni mi sku pi na mi in za lož ni ki o pred lo gu ka ta lo gov. Ko mu ni ka ci ja s sku pi no za za lož niš ko de jav nost. Po sta vi tev obeh ka ta lo gov. Pri pra va za tisk. Pri prava obeh ka ta lo gov za ob ja vo na splet ni stra ni. So de lo va nje pri pri pra vi ka ta lo ga uč be ni kov za pro gra me stro kov ne ga izo bra že va nja (CPI). Ob ja va na splet ni stra ni. Pri pra va ka ta lo gov uč be ni kov za os nov ne in sred nje šo le v knjiž ni in elek tron ski ob li ki za ob ja vo na sple tu. Pri pra va sez na ma vseh po tr je nih uč nih gra div. So de lo va nje pri pri pra vi Ka ta lo ga uč be ni kov za po klic no izo bra že va nje. Po so do bi tev sez na ma po tr je nih uč be ni kov gle de na nove po tr di tve na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje. So de lo vanje pri pri pra vi pod la ge za iz bor ti skar ja obeh ka ta lo gov. Pri pra va pred lo ga ka ta lo ga za os nov no in sred njo šo lo. Ko mu ni ka ci ja s pred metni mi sku pi na mi in za lož ni ki o pred lo gu ka ta lo gov. Ko mu ni ka ci ja s sku pi no za za lož niš ko de jav nost. Po sta vi tev obeh ka ta lo gov. Pri pra va za tisk. Pri pra va obeh ka ta lo gov za ob ja vo na splet ni stra ni. Sode lo va nje pri pri pra vi ka ta lo ga uč be ni kov za pro gra me stro kov ne ga izo bra že va nja (CPI). Ob ja va na splet ni stra ni. Ka ta log uč be ni kov za os nov ne šo le na tis nje na iz da ja. Ka ta log uč beni kov za sred nje šo le na tis nje na iz da ja. Ob ja va ka ta lo gov na splet ni stra ni. Ob dob je od do Pri pra va ka ta lo gov uč be ni kov za os nov ne in sred nje šo le v knjiž ni in elek tron ski ob li ki za ob ja vo na sple tu. Pri pra va sez na ma vseh po tr je nih uč nih gra div. So de lo va nje pri pri pra vi Ka ta lo ga uč be ni kov za po klic no izo bra že va nje. Po so do bi tev sez na ma po tr je nih uč be ni kov gle de na nove po tr di tve na Strokov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje. So de lo va nje pri pri pra vi pod la ge za iz bor ti skar ja obeh ka ta lo gov. Pri pra va pred lo ga ka ta lo ga za os nov no in sred njo šo lo. Ko mu ni ka ci ja s pred met ni mi skupi na mi in za lož ni ki o pred lo gu ka ta lo gov. Ko mu ni ka ci ja s sku pi no za za lož niš ko de jav nost. Po sta vi tev obeh ka ta lo gov. Pri pra va za tisk. Pri pra va obeh ka ta lo gov za ob ja vo na splet ni stra ni. So de lo va nje pri pri pra vi ka ta lo ga uč be ni kov za pro gra me stro kov ne ga izo bra že va nja (CPI). Ob ja va na splet ni stra ni. V ka ta lo gu ob jav lje na gra di va so na me nje na šo lam, ki iz va ja jo jav nove ljav ne pro gra me in ki jih je s skle pom po tr dil Stro kov ni svet Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje. Z ob ja vo: Ka ta loga učbe ni kov za os nov ne šole na tis nje na iz da ja v maju, Ka ta loga učbe ni kov za sred nje šole na tis nje na iz da ja v maju, ka ta lo gov na splet ni stra ni v apri lu, smo za go to vi li ob veš ča nje šol o sta nju na po droč ju po tr je va nja uč be ni kov in po nu di li ok vir za iz ved bo ak tiv no sti, ki so po treb ne za iz bor uč be ni kov in de jav no sti uč be niš kih skla dov. 1. Pri pra va Ka ta loga uč be ni kov za šol sko leto 2009/2010, ki jih je sklad no s 25. čle nom Za ko na o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja ozi ro ma 5. čle nom Pra vil ni ka o po tr je va nju uč be ni kov po tr dil Stro kov ni svet Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje, je na me nje na učen cem, uči te ljem, star šem in knji gar jem. V ka ta log so vklju če ni sez na mi: učbe ni kov za os nov nošol sko izo braževa nje, os nov no glas be no izo braževa nje, vzgo jo in izobraževa nje otrok in mla dost ni kov s po seb ni mi po tre ba mi, sa mo stoj nih de lov nih zvezkov, de lov nih zvez kov, os nov no glas be no izo braževa nje, vzgo jo in izo braževa nje otrok in mla dost ni kov s po seb ni mi po tre ba mi, 62 Letno poročilo ZRSŠ 2009

64 učnih sred stev za os nov no glas be no izo braževa nje, vzgo jo in izo braževa nje otrok in mla dost nikov s po seb ni mi po tre ba mi ter za ložb. Uč be ni ki in dru ga uč na gra di va so v ka ta lo gu raz po re je ni po po sa mez nih izo bra že val nih pro gra mih in raz re dih. Pri vsa kem uč nem gra di vu so na ve de ni os nov ni po dat ki: av tor, na slov, ve ljav nost, založ ba. Vrst ni red uč be ni kov in dru gih uč nih gra div je do lo čen na pod la gi do go vo ra med Od bo rom za uč be ni ke pri Gos po dar ski zbor ni ci Slo ve ni je in Ura dom Re pub li ke Slo ve ni je za raz voj šols tva. Na slo vi so na ve de ni po pro gra mu, raz re du, pred me tih ter abe ced nem redu na slo vov. Na po bu do skrb ni kov uč be niš kih skla dov smo ohrani li na ved bo prve po tr di tve uč ne ga gra di va. 2. Pri pra va Ka ta lo ga uč be ni kov za šol sko leto 2009/2010, ki jih je sklad no s 25. čle nom Za ko na o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja ozi ro ma 5. čle nom Pra vil ni ka o po tr je va nju uč be ni kov po tr dil Stro kov ni svet Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje, je na me nje na učen cem, uči te ljem, star šem in knji gar jem. V Ka ta log so vklju če ni sez na mi: učbe ni kov za gim na zij sko in stro kov no izo braževa nje, sa mo stoj nih de lov nih zvez kov, de lov nih zvez kov, zbirk na log ozi ro ma vaj, at la sov za gim na zij sko in stro kov no izo braževa nje in za ložb. Uč be ni ki in dru ga uč na gra di va so v ka ta lo gu raz po re je ni po po sa mez nih izo bra že val nih pro gra mih in let ni kih. Pri vsa kem uč nem gra di vu so na ve de ni os nov ni po dat ki: av tor, na slov, ve ljav nost, za ložba. Vrst ni red uč be ni kov in dru gih uč nih gra div je do lo čen na pod la gi do go vo ra med Od bo rom za uč be ni ke pri Gos po dar ski zbor ni ci Slo ve ni je in Ura dom Re pub li ke Slo ve ni je za raz voj šols tva. Na slo vi so na ve de ni po pro gra mu, pred me tih, let ni kih ter abe ced nem redu na slo vov. Na po bu do skrb ni kov uč be niš kih skla dov smo ohra ni li na ved bo prve po tr di tve uč ne ga gra di va. Ka ta log je ob jav ljen tudi na za vo do vi splet ni stra ni. Po leg tega so na splet ni stra ni še po ja sni la o po stop ku po tr je va nja uč be ni kov in na vo di la o fo to ko pi ra nju uč nih gra div v šo li. V ka ta lo gu ob jav lje na gra di va so na me nje na šo lam, ki iz va ja jo jav nove ljav ne pro gra me in ki jih je s skle pom po tr dil Strokov ni svet Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje. Na čr to va nje, evi dentira nje in sprem lja nje med na rod nih de jav no sti za po sle nih ZRSŠ, di se mi na ci ja No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) zago to vi tev pre gle da nad po to va nji za po sle nih ZRSŠ v tu ji no, us kla di tev želja in pričako vanj z raz po ložlji vi mi viri, za go to vi ti učin ko vit pre tok in for ma cij med za po sle ni mi in nav zven. Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ob jav lje no po va bi lo za po sle nim k pri ja vi med na rod nih po to vanj v letu De jav nost je omo go či la ude lež bo za po sle nih na šte vil nih med na rod nih do god kih. Opre de lje ne so bile prio ri te te, ki jih je tre ba še iz po pol ni ti, da bi bilo med na rod no udejs tvo va nje čim bo lje po ve za no z za vo do vi mi na lo ga mi in po slans tvom. Letno poročilo ZRSŠ

65 Or ga ni za cij ska in vse bin ska pod po ra za iz ved bo se mi nar jev z med na rod no ude lež bo v Slo ve ni ji No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ka: Bar ba ra Gre go rič za go to vi ti ka ko vost no pod po ro za iz ved bo po mem bnih do god kov z med na rodno ude lež bo v or ga ni za ci ji ZRSŠ. Tra ja nje pro jek ta: Tim na Za vo du je so de lo val pri or ga ni za ci ji in iz ved bi raz lič nih do god kov z med na rod no ude lež bo. Naj po mem bnej ša je bila kon fe ren ca o izo bra že va nju Ro mov v sklo pu pred se do va nja Slo ve ni je Svetu mi ni strov čla nic Sve ta Evro pe. Kon fe ren co smo iz pe lja li od za mi sli do iz ved be in pri tem pri do bi li šte vil ne iz kuš nje na raz lič nih po droč jih: lo gi sti ka, in for ma cij ska pod po ra, fi nan ci ra nje, me dre sor sko so de lo va nje, PR, vo de nje. Tim je us po sob ljen za iz pe lja vo po dob nih do god kov. Pri or ga ni za ci ji več jih pri re di tev je po treb no tim sko delo so de lav cev iz raz lič nih or ga ni za cij skih enot zavo da. Ključ ne ga po me na sta pra vo ča sna pri pra va in ja sna de li tev vlog. Koor di na ci ja med na rod nih in EU-de jav no sti ZRSŠ, vključ no s so de lo va njem pri pro gra mih vse živ ljenj ske ga uče nja (CMEPIUS) No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Ser gio Cra snich, An dre ja Du hov nik-an to ni, Li lia Pe ter zol, Ali ca Prin čič Roh ler ob veščanje o pri ložno stih za so de lo va nje pri med na rod nih pro jek tih in pro jek tih EU, sve to va nje in po moč pri ja vi te ljem, koor di na ci ja s za vo do vi mi part ner ji doma in v tu ji ni, po po tre bi ad mi ni stra tiv no vo denje, sprem lja nje iz ved be, po moč in sve to va nje pri di se mi na ci ji. Tra ja nje pro jek ta: Pri jav lje ni tri je pro jek ti Co me nius Re gio, žal no ben spre jet; spod bu de za pri ja ve na štu dij ske obi ske; pod pi sa na pisma o na me ri za pet pro jek tov čez mej ne ga so de lo va nja Ita li ja-slo ve ni ja, en več stran ski pro jekt Co me nius. Pri jav lja nje na med na rod ne pro jek te, tako ti ste, o ka te rih od lo ča na cio nal na agen ci ja, kot cen trali zi ra ne, bi bilo nujno še okre pi ti in po ve za ti s ci lji za vo da. Po tre ben bi bil bolj tim ski in prob lem ski pri stop. Iz bolj ša ti pre gled nost. Za cen tra li zi ra ne pro jek te iz ko ri sti ti mre žo CIDREE. 64 Letno poročilo ZRSŠ 2009

66 Med na rod na kon fe ren ca uči te ljev li kov nih umet no sti v ok vi ru leta us tvar jal no sti in ino va tiv no sti No si lec: Mar jan Pre vod nik (marjan.prevodnik@zrss.si) Za kon ske pod la ge: Pri po ro či la Par la men ta Evro pe in Sve ta Evro pe za ak tiv no sti dr žav čla nic v letu 2009 leto USTVARJALNOSTI IN INOVATIVNOSTI (to je ne za kon ska pod la ga) Sez na ni tev z vlo go in po me nom spod bu ja nja in raz vi ja nja mo ti va ci je za us tvar jal nost in ino vativ nost v slo ven skem in evrop skem izo braževa nju za do se ga nje stra teških ci ljev, da bi Slo ve ni ja po sta la gospodar sko us pešna država in da bi Evrop ska uni ja po sta la ena gos po dar sko naj bolj učin ko vi tih re gij in no tra nje po ve za nih družb na sve tu. Pred stav lja nje, sez na nja nje in raz prav lja nje: 1. o po me nu mo ti va ci je za raz voj us tvar jal no sti in ino va tiv no sti v učnih pro ce sih (li kov no) umet nost nih pred me tov, znans tve nih in dru gih dis ci plin, 2. o do brih pri me rih iz učne prak se, 3. o ra zi ska vah v zve zi z mo ti va ci jo in us tvar jal nost jo pri (li kov no) umet nost nih pred me tih, 4. o značil no stih mo ti va ci je za (li kov no) umet nostno izražanje, 5. o med pred met nih po ve za vah v učnem pro ce su v funk ci ji mo ti vi ra nja za us tvar jal no sti in inova tiv nost. Opa zo va nje in ana li zi ra nje učnega pro ce sa pri li kov nih de jav no stih in pou ku v vrt cih, os nov nih in sred njih šolah ter na uni ver zi, z osre dinjan jem na pro ce se mo ti va ci je, us tvar jal no sti in ino vativ no sti za vse ude ležence. Vključeva nje vseh ude ležen cev sim po zi ja v ri sar sko us tvar jal no delo v sre dišču Ljub lja ne s skup no raz sta vo v ga le ri ji Kre si ja (upo ra ba ski cir ke kot os nov ne ga sreds tva za razvi ja nje us tvar jal no sti in ino va tiv no sti v vseh šti rih dneh in kot sreds tvo (port felj) za vred no te nje in oce nje va nje). Na ve zo va nje sti kov do mačih in tu jih (li kov no)umet nost nih in dru gih stro kov nja kov s po dročja izo braževa nja, umet no sti in zna no sti. Tra ja nje pro jek ta: Izo bra že va nje na med na rod ni rav ni je oprav lje no. Ko lok vij je po te kal od 14. do 17. ok to bra 2009 v Ljub lja ni in Pi ra nu. So de lo va lo je 110 ude le žen cev iz 20 dr žav z vse ga sve ta. Od teh jih je 60 sode lo va lo s pris pev ki (pre da va nje, de lav ni ca), ki so bili ob jav lje ni v zbor ni ku pov zet kov, ki je ob tej pri lož no sti iz šel pri Zve zi dru štev slo ven skih li kov nih umet ni kov v Ljub lja ni. Ključ na pri zo riš ča aka dem ske ga dela, de lav nic, li kov nih raz stav so bila v sre diš ču Ljub lja ne, na Le dini: v di jaš kem domu Ta bor, na os nov ni šo li Le di na, na gim na zi ji Le di na, na os nov ni šo li Pre ži ho ve ga Vo ran ca v Ljub lja ni, na sred nji šo li za go stins tvo in tu ri zem v Ljub lja ni, v raz sta viš čih v Ljub lja ni, v Na rod ni Ga le ri ji, v Med na rod nem gra fič nem li kov nem cen tru, v Ga le ri ji In sti tu ta Jo že fa Ste fa na, v ga le ri ji Zve ze dru štev slo ven skih li kov nih umet ni kov itd. V ok vi ru ko lok vi ja je bila na og led di dak tič na raz sta va li kov nih del otrok in mla di ne s Ci pra, kar je pod pr lo ve le po sla niš tvo Re pub li ke Ci per v Ljub lja ni (ve le po sla nik je raz sta vo, ki je bila v ga le ri ji Insti tu ta Jo že fa Ste fa na, od prl s slav nost nim go vo rom). Slo ve sno sti sta se ude le ži la tudi ve le po sla ni ka Gr či je in Ita li je. Med na rodno izo bra že val no sre ča nje je do se glo svoj na men in za pi sa ne ci lje. To je bila do bra pri ložnost za mo ti vi ra nje na ših vzgo ji te ljev in uči te ljev li kov ne vzgo je in umet no sti, glas be pa tudi gle da liš ke vzgo je, da se tudi sami ak tiv no vklju či jo v pro gram ko lok vija in da pred sta vi jo svo ja ve de nja, iz kuš nje in spoz na nja iz pe da goš ke prak se ali teo re tič ne ga ra zi sko va nja. Obe nem je bila za vse ude le žen ce to pri lož nost za na ve za vo sti kov za na dalj nje de lo va nje, kar so šte vil ni ude le žen ci s pri dom iz ko ri sti li. Z veseljem lah ko re če mo, da smo bili še po seb no ve se li dra go ce ne po mo či vseh vklju če nih vzgojno-izo bra že val nih za vo dov, brez ka te rih bi med na rod no izo bra že val no sre ča nje tež ko iz pe lja li tako us pe šno, kot smo ga. Rav na te lji, uči te lji li kov ne vzgo je in umet no sti ter dru gi za po sle ni so nam bili v pri pra vah v pod po ro vse leto, na sa mem sre ča nju, za kar se jim ob tej pri lož no sti še po se bej zah valju je mo. Iz dan je bil zbor nik pov zet kov, za ka te re ga lah ko re če mo, da s svo ji mi vse bi na mi (pris pev ki) obrav na va sko raj vse ak tual ne teme in de lov ne na lo ge Za vo da RS za šols tvo (med pred met no po vezo va nje...) in bo ned vom no v po moč pri pe da goš kem in ra zi sko val nem delu ome nje nim stro kov nim de lav cem, me ni mo pa, da tudi dru gim. Letno poročilo ZRSŠ

67 Ugo tav lja nje sta nja po treb po uči lih (tudi IT); uči la v šo li No si lec: Vin cenc Fi lip čič (vincenc.filipcic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Gre gor Mo hor čič, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: ZOFI, Sta tut ZRSŠ Ana li za po treb po uči lih in uč nih pri po moč kih po pred met nih in po droč nih sku pi nah gle de na spremem be uč nih na čr tov. Pred sta vi ti po tre be na po droč ju učil in uč nih pri po moč kov. Na me nje na bo pred vsem šo lam za na čr to va nje iz ved be pou če va nja ozi ro ma or ga ni zi ra nja pou ka. Po sred no tudi šir ši stro kov ni jav no sti, kot tudi pre gled nad po droč jem učil in uč nih pri po moč kov po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. E-pub li ka ci ja bo ob jav lje na na splet ni stra ni. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar av gust Pri pravi li smo po so dob lje ne sez na me sta nja po treb po uči lih (tudi IT) po pred me tih in izo bra že val nih pro gra mih na pod la gi ana liz po treb po uči lih in uč nih pri po moč kih pred met nih in po droč nih sku pin gle de na spre mem be uč nih na čr tov. Sez na me smo ob ja vi li na spletni stra ni. Pred sta vi tev po treb na po droč ju učil in uč nih pri po moč kov. Pri kaz je na me njen pred vsem šo lam pri na čr to va nju iz ved be pou če va nja ozi ro ma or ga ni zi ra nja pou ka. Po sred no tudi šir ši stro kov ni jav no sti ter pre gled nad po droč jem učil in uč nih pri po moč kov po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. Uč be ni ki v šte vil kah No si lec: Vin cenc Fi lip čič (vincenc.filipcic@zrss.si) Za kon ske pod la ge: ZOFI, Pra vil nik o potr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ Pred sta vi ti po droč je uč be ni kov s sta ti stič ni mi pre gle di in tako stro kov ni in šir ši jav no sti po nu di ti pregled po tr je nih uč nih gra div po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih. Do dat no pred sta vi ti de le že po vr stah gra div za pro gra me, za lož bah, pre ra ču ne cen uč be ni kov in pre gle de pov preč nih stroš kov za ce lo te uč nih gra div po stop njah ter pro gra mih. V be se di lo bomo vklju či li še kraj ši opis po stop ka po tr je va nja in ure ja nja po droč ja uč be ni kov. E-publika ci ja bo ob jav lje na na splet ni stra ni. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar av gust Pri pra vi li smo ana li zo struk tu re uč be ni kov in dru gih uč nih gra div. Po droč je uč be ni kov smo pred sta vi li s sta ti stič ni mi pre gle di po tr je nih uč nih gra div po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih in de le ži po vr stah gra div za pro gra me, za lož bah. Pri pra vi li smo pre ra čun cen uč be ni kov in pre gled pov preč nih stroš kov za ce lo te uč nih gra div po stop njah in pro gra mih. Po dat ke smo vklju či li na spletno stran sku pi ne za uč be ni ke, uči la in IKT. Ana li za o struk tu ri uč be ni kov in dru gih uč nih gra div je in še bo v po moč stro kov ni in šir ši jav no sti pri splo šnem ob veš ča nju o po droč ju ter kot iz ho diš če pri ob li ko va nju ter na čr to va nju raz vo ja na področ ju uč be ni kov in dru gih uč nih gra div. Pri prav ljen je sta ti stič ni pre gled po tr je nih uč nih gra div po izo bra že val nih pro gra mih, stop njah in pred me tih, pred stav lje ni so de le ži po vr stah gra div za pro grame, za lož bah. Pri prav lje na sta tudi pre ra čun cen uč be ni kov in pre gled pov preč nih stroš kov za ce lo te uč nih gra div po stop njah in pro gra mih. V be se di lo je vklju čen še kraj ši opis po stop ka po tr je va nja in ure ja nja po droč ja. 66 Letno poročilo ZRSŠ 2009

68 So de lo va nje pri ure ja nju po droč ja uč be ni kov No si lec: Vin cenc Fi lip čič So de lav ci/so de lav ke: dr. Sil va Kos Knez, mag. Gre gor Mo hor čič, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: ZOFI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ Uspe šno iz va ja nje na log po na ro či lu MŠŠ, us mer ja nje in re še va nje po bud trga, so de lo va nje s strokov no in šir šo stro kov no jav nost jo, so de lo va nje in uva ja nje por ta la za uč be niš ke skla de, so de lo va nje v ko mi si ji MŠŠ za pri pra vo stra te gi je na po droč ju uč be ni kov. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Us pe šno smo iz va ja li ne na čr to va ne na lo ge po na ro či lu Mi ni strs tva za šols tvo in šport, us mer ja li in re še va li po bu de trga, so de lo va nje s stro kov no in šir šo stro kov no jav nost jo, so de lo va li in pri pra vi li pre gled sta nja na po droč ju po tr je nih uč be ni kov za po tre be uva ja nja por ta la za uč be niš ke skla de, so de lo va nje v ko mi si ji Mi ni strs tva za šols tvo in šport za pri pra vo stra te gi je na po droč ju uč be ni kov. Za go tav lja li smo us tre zen pre tok in for ma cij o po droč ju. Sve to va li in us mer ja li smo stro kov no in šir šo jav nost pri za ga tah o po droč ju. Pri pra vi li smo raz lič ne ana li ze za po tre be ob li ko va nja po li ti ke Mi nistrs tva za šols tvo in šport na tem po droč ju. Oprav lja nje red nih aktiv no sti za po tre be de lo va nja Ko mi si je za uč be ni ke pri Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra že va nje No si lec: Vin cenc Fi lip čič (vincenc.filipcic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, Ines Me di ca, mag. Gre gor Mo hor čič, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: ZOFI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ Skrb za ne mo te no iz va ja nje po stop kov po tr je va nja uč be ni kov. Pri pra va stro kov nih pod lag za sklepa nje na se jah Ko mi si je za uč be ni ke. So de lo va nje po droč ni mi in pred met ni mi sku pi na mi, za lož ni ki, av tor ji, re cen zen ti. Pri pra va pred lo gov za obrav na vo na Stro kov nem sve tu RS za splo šno izo bra ževa nje na pod la gi skle pov Ko mi si je za uč be ni ke. Vo de nje ar hi va Ko mi si je za uč be ni ke. Ugo tav lja nje me to dič no di dak tič ne pri mer no sti uč be ni kov. Us kla je va nje dela pred met nih ozi ro ma po droč nih sku pin. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Or ga ni zi ra li smo se dem sej Ko mi si je za uč be ni ke, ki je obrav na va la 196 vlog za po tr di tev uč be ni kov, od tega 105 za os nov no šol ske pro gra me, 80 za gim na zij ske in po klic ne pro gra me, dve za os nov no glas be no šols tvo in za pro gra me z niž jim izo braz be nim stan dar dom de vet. Pri pra vi li smo ce lot no do ku men ta ci jo za obrav na vo 161 pred lo gov za po tr di tev na Stro kov nem sve tu Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje, od tega je Ko mi si ja za uč be ni ke 28 vlog obrav na va la dva- ali več krat. Pripra vi li smo ana li zo struk tu re uč be ni kov in dru gih uč be niš kih gra div s pou dar kom na pri ka zu šte vi la al ter na tiv nih uč be ni kov po stop njah, pred me tih in pro gra mih. Sku pi na za uč be ni ke, uči la in IT je v ok vi ru na lo ge skrb za ne mo te no iz va ja nje po stop kov po tr jeva nja uč be ni kov obrav na va la 196 (168 za dev) vlog za po tr di tev uč be ni kov. Opra vi li smo ana li zo o Letno poročilo ZRSŠ

69 po droč ju uč be ni kov za po tre be Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje, Ko mi si je za uč be nike in pri pra vi li pre gled o struk tu ri uč nih gra div. Pri iz va ja nju na lo ge smo so de lo va li s po droč ni mi in pred met ni mi sku pi na mi, za lož ni ki, av tor ji, re cen zen ti in uči te lji. Pri do bi va li smo Oce ne sklad no sti z uč nim na čr tom ter pri do bi va li me to dič no-di dak tič ne oce ne ka ko vo sti uč be ni kov uči te ljev prak ti kov za po tre be po stop ka po tr je va nja uč be ni kov za obrav na va nje 168 vlog. Pri pra vi li smo ce lot no do kumen ta ci jo (oce ne, re cen zi je, pred lo gi, skle pi) za po tre be iz va ja nja po tr je va nja uč be ni kov. Za go tav lja li smo stro kov ne pod la ge za ne mo te no de lo va nje Ko mi si je za uč be ni ke in po stop ka po tr je va nja na Stro kov nem sve tu Re pub li ke Slo ve ni je za splo šno izo bra že va nje. Koor di na ci ja pri pri pra vi uč be ni ka za uče nje srb ske ga je zi ka v os nov ni šo li v Re pub li ki Slo ve ni ji No si lec: Pri mož Plev nik (primoz.plevnik@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Vin cenc Fi lip čič, mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg, Velj ko Br bo ri ć, Ve sna Požgaj-Ha dži So de lo va nje pri na sta ja nju pri roč ni ka k uč be ni ku za uče nje srb ske ga je zi ka v os nov ni šo li v Re publi ki Slo ve ni ji. Tra ja nje pro jek ta: vse leto ZRSŠ ima vo ljo in zna nje pri pra vi ti uč be nik, ven dar mora pri tem, ker je tema spe ci fič na, nuj no sode lo va ti z zu na nji mi stro kov nja ki. Z ve le po sla niš tva Re pub li ke Sr bi je so za so de lo va nje pri pri pra vi uč be ni ka pred la ga li dr. Velj ka Br bo ri ća s fi lo loš ke fa kul te te beo graj ske uni ver ze. Po dob no smo se do go vo ri li tudi s pred la ga no stro kov nja ki njo Ve sno Pož gaj Ha dži s Fi lo zof ske fa kul te te v Ljub lja ni, ki vodi edi ni pro gram na edi ni fa kul te ti, ki se v Slo ve ni ji uk var ja s tak šno te ma ti ko (Juž no slo van ski štu di ji na Fi lo zof ski fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni). Ob ve sti la nas je, da je bil skle njen do go vor z Re pub li ko Sr bi jo, da mi tja poš lje mo svo je ga lek tor ja za slo ven ski je zik, oni pa k nam svo je ga za srb ske ga. Mi smo svoj del do go vo ra iz pol ni li, Srbi pa ne. Že dve leti je na FF v Beo gra du lek to ri ca za slo venš či no, ki bo tudi so de lo va la pri pri pra vi uč be ni ka. Žal srb ske ga lek tor ja pri nas ni. Ko se bodo ome nje ni stro kov nja ki med se boj us kla di li, bo pri pra va uč be ni ka ste kla. Ker ključ ni ak ter ji (av tor ji) uč ne ga na čr ta še niso us kla je ni oziro ma niso pri prav lje ni na so de lo va nje, za de va za zdaj mi ru je. Eval va ci je po 17. čle nu ZOFVI: Wil lems, Alojz Šu štar Po skus Glas be ni cen ter Wil lems No si lec: mag. Di mi trij Be uer mann (dimitrij.beuermann@zrss.si) So de lav ke: Po lo na Če ša rek, mag. Ber nar da Ra kar, Tat ja na Špo rar Bra tuž Za kon ske pod la ge: Zo FVI, Pra vil nik o uva ja nju no vih pro gra mov in sprem lja vi sprem lja ti pri mer ljivost do se ga nja uč nih ci ljev glas be ne ga cen tra Ed gar ja Willem sa s pro gra mi jav nih glas be nih šol. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri prav lje na in spre je ta na črt in me to dolo gi ja sprem lja ve. 68 Letno poročilo ZRSŠ 2009

70 Pro jekt na sku pi na je kon ča la tret je leto sprem lja ve in od da la po ro či lo, ki ga bo Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje obrav na val pred vi do ma v de cem bru Pro jekt na sku pi na ugo tav lja, da glas be ni cen ter Ed gar ja Wil lem sa v tret jem letu sprem lja ve naj manj do se ga ozi ro ma v šte vil nih ele men tih pre se ga ci lje, do lo če ne z na čr tom sprem lja ve, zato Stro kov ne mu sve tu RS za splo šno izo bra že va nje pred la ga, naj o tem sprej me us tre zen sklep. Če tr to leto sprem ljave glas be ne ga cen tra Ed gar ja Wil lem sa po te ka po na čr tu. Glas be ni cen ter Ed gar ja Wil lem sa tudi v tret jem letu sprem lja ve naj manj do se ga ozi ro ma v šte vil nih ele men tih pre se ga stan dar de, ki ve lja jo v jav nih glas be nih šo lah. Eval va ci je po 17. čle nu ZOFVI: Alojz Šu štar Po skus sprem lja nje jav nove ljav ne ga pro gra ma v OŠ Aloj zi ja Šu štar ja No sil ka: Urš ka Mar gan (urska.margan@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Mi hae la Ke rin, Vla di mir Milek šič, dr. Fani No li mal, Ma ri ja Si vec, mag. Min ka Vi čar, Ni ves Zore, Jo že Mla kar, dr. Ma ri na Ru gelj Za kon ske pod la ge: 17. člen ZOFVI-UPB5, 2008 ugo to vi ti ure sničeva nje ob vez ne ga pro gra ma in raz šir je ne ga dela pro gra ma, ugo tav ljanje do se ga nja rav ni zna nja in ure sničeva nje ci ljev po sa mez nih pred me tov, ugo tav lja nje šte vi la učen cev, vpi sa nih v pro gram, ugo tav lja nje uve ljav lja nja pri po ročenih di dak tično me to dičnih pri sto pov, spoz na ti mne nja učite ljev, učen cev in staršev o do se ga nju ciljev ku ri ku la, ugo tav lja nje kli me na šoli, ugo tav lja nje po seb no sti šole. Tra ja nje pro jek ta: do Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Do smo opre de li li ci lje na lo ge, pri pra vi li me to do loš ki na črt in ča sov ni ok vir po te ka sprem lja ve (do lo či li po droč ja in ude le žen ce sprem lja ve), do lo či li me to de ra zi sko va nja in teh ni ke zbi ra nja po dat kov, pri pra vi li in stru men ta rij, vzpo sta vi li stik z vods tvom šo le, me to do loš ki na črt in in stru men ta rij posre do va li Sve tu za eval va ci jo. Pri pra va za sno ve pro jekt ne na lo ge in iz bor so de lav cev. In for ma ti za ci ja slo ven ske ga šols tva No sil ka: mag. Ni ves Kreuh (nives.kreuh@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. An dre ja Bač nik, Samo Bo žič, dr. Inge Brez nik, mag. Vil ma Brod nik, Si mo na Caj hen, mag. Olga Deč man Do br njič, mag. Li lja na Kač, Mar je ta Ke pec, Sil va Kme tič, Igor Li pov šek, Ni ves Mar kun Pu han, mag. Gre gor Mo hor čič, mag. Ivan ka Mori, So nja Rajh, mag. Ta nja Rup nik Vec, Ire na Sim čič, Go razd So to šek, Urš ka Stri tar, Kar men Usar, Neva Še če rov, mag. Ma ri ja Žve glič, uči te lji OŠ, SŠ raz vi ja nje in vključeva nje di gi tal ne pi sme no sti v us po sab lja nje učite ljev in pouk na po sa mez nih po dročjih, Letno poročilo ZRSŠ

71 raz vi ja nje di dak ti ke pou ka z upo ra bo oro dij in for ma cij ske družbe (IST), stro kov na pod po ra in so de lo va nje pri do mačih in med na rod nih pro jek tih so de lo val no delo na da lja vo, stro kov no so de lo va nje pri pro jek tu E-kom pe tent ni učitelj, us po sablja nje in stro kov na pod po ra vseh iz va jal cev na po dročju IKT: splet ne učil ni ce, ured ništvo e-gra div v Slo ven skem izo braževal nem omrežju (SIO), splet ne stra ni, pos ve ti. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va pro gra mov di dak tič nih se mi nar jev (33), us po sab lja nje mul ti pli ka tor jev za iz va ja nje se mi narjev RO, pri pra va gra div za pouk (pred met na po droč ja), di dak tič na gra di va za upo ra bo IKT pri pou ku, po sta vi tev splet nih učil nic in splet nih stra ni, ak tiv na ude lež ba na do ma čih (Sir IKT) in med na rod nih kon fe ren cah in ob ja ve stro kov nih pris pev kov, stro kov na pod po ra uči te ljem za so de lo va nje pri mrežnih pro jek tih (npr. i EARN), iz de la va me ril za vred no te nje e-gra div in kon zu lents tvo av tor jem e-gra div, stro kov na in ad mi ni stra tiv na pod po ra na strež ni ku info.edus.si (splet ne učil ni ce za štu dij ska sre čanja, se mi nar je, pro jek te idr.), 1076 učil nic in upo rab ni kov, stro kov na pod po ra in sve to va nje rav na te ljem, sve to va nje šo lam za IKT opre mo in vse bi ne. Re zul ta ti po po droč jih: ANGLEŠČINA Po sta vi tev no vih splet nih stra ni: izde la va gra div za us po sab lja nje učite ljev, us po sab lja nje učite ljev, pri pra va in ude ležba pri mrežnih pro jek tih IEARN, aktiv na ude ležba na Sir IKT 6 pris pev kov, pri pra va os vežit ve nih se mi nar jev, po so dab lja nje ob sto ječih se mi nar jev RO, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ, pre gled e-gra div in splet nih stra ni za učite lje an gleščine, mrežni pro jekti IEARN, E-twin ning, Pom lad ni dan, med na rod ni pro jek ti. SLOVENŠČINA Raz voj di dak tičnih mo de lov upo ra be IKT v izo braževa nju, ana li za sta nja upo ra be IKT na po dročju slo venščine, orga ni za ci ja in koor di na ci ja pro jek tov ka ko vost ne upo ra be IKT in di dak tičnih mode lov nje ne upo ra be pri pou ku v vrt cu, os nov ni in sred nji šoli, pred sta vi tev pro jek tov na pos ve tu rav na te ljev os nov nih in sred njih šol, na med na rod ni kon feren ci o oce nje va nju ter v Evrop ski šoli s se dežem v Brus lju; ob vešča učite lje v splet ni učil ni ci Moodle (na me nje ni štu dij skim srečan jem idr.) o kon fe ren cah i EARN ter Je zi ki v izo braževa nju, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ, pri pra va pro gra mov se mi nar jev RO in os vežit ve ni semi nar ji za mul ti pli ka tor je. ŠPORTNA VZGOJA Pred sta vi tev smi sel ne upo ra be i KT pri šport ni vzgo ji na med na rod ni kon fe ren ci Sir IKT 2008, obli ko va nje splet ne stra ni e-raz voj ne sku pi ne za šport ni vzgo ji, pred sta vi tev in te rak tiv ne tab le in stro kov ne pod la ge za upo ra bo pri pou ku. ZGODOVINA Iz ved ba ra zi ska ve: an ke ta o sta nju upo ra be IKT pri pou ku zgo do vi ne, pri pra va no ve ga IKT se mi nar ja za zgo do vi no o upo ra bi in te rak tiv nih vprašal ni kov, zas no va nove IKT sve to val ne sto ri tve o vključeva nju in te rak tiv ne ga gradiva za slo ven sko zgodo vi no 19. sto let ja, novi IKT se mi nar za zgo do vi no, pri pra va stro kov nih pod lag za vključeva nje in te rak tiv nih ta bel v pouk zgo do vi ne, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gradiva na MŠŠ. LIKOVNA VZGOJA Upo ra ba računal ni ka pri LVZ: prak tični pri kaz iz ved be li kov ne na lo ge s po močjo IKT DVD za učite lje. 70 Letno poročilo ZRSŠ 2009

72 GEOGRAFIJA Pro mo vi ra nje smi sel ne upo ra be IKT pri pou ku geo gra fi je, izde la va vzorčnih pri me rov rabe in te rak tiv ne tab le decem ber, pri pra va pro gra mov se mi nar jev RO in os vežit ve ni se mi nar ji za mul ti pli ka tor je, aktiv no so de lo va nje na kon fe ren ci SIRIKT, ana li za us pešno sti rabe splet nih učil nic za učite lje, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ, izde la va di dak tičnih gra div za učite lje, učence in di ja ke. KEMIJA Stro kov na skrb za splet no stran e-raz voj ne sku pi ne in nje na vse bin ska nad grad nja: bostjanstih.net/e-kemija, inte rak tiv na gra di va za učite lje in pouk, didak tična pod po ra učite ljem za upo ra bo IKT pri pou ku ke mi je, po se bej pri uva ja nju in te rak tiv nih ta bel v pouk, računal niško pod prt la bo ra to rij in vred no te nje zna nja z IKT, sode lo va nje pri pro jek tu ESS izo braževa nje za učite lje ke mi je pri upo ra bi IKT pri pou ku, pri pra va pro gra mov se mi nar jev RO in os vežit ve ni se mi nar ji za mul ti pli ka tor je, aktiv na ude ležba pe tih čla nov raz voj ne sku pi ne za e-ke mi jo s tre mi pris pev ki, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ. MATEMATIKA Hi tro in za nes lji vo računa nje: vzdrževa nje in raz voj a pli ka ci je na strežniku; se mi nar ji za upo ra bo a pli ka ci je na strežniku, rezul ta ti po sku sov v raz redu, pos vet, stro kov ni član ki, di dak tična gra di va, pri ročnik, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ, pri pra va pro gra mov se mi nar jev RO in os vežit ve ni se mi nar ji za mul ti pli ka tor je, stro kov ne pod la ge upo ra be IKT pri pou ku ma te ma ti ke. RAZREDNI POUK Ob li ko va nje splet ne stra ni za raz voj no sku pi no: iz de la va splet ne stra ni, aktiv na ude ležba na kon fe ren ci Sir IKT 2008, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa meznih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ, pri pra va pro gra mov se mi nar jev RO in os vežit ve ni se mi nar ji za mul ti pli ka tor je pri pra va gra di va za učite lje na izo braževa nju in iz da jo gra di va, obli ko va nje pro gra ma za računal niške krožke in pri me rov do bre prakse na raz red ni stop nji, didak tična gra di va za IKT Kako si iz de lam gra di vo z upo ra bo pro gra ma Po wer Point, pomoč šolam pri poučeva nju učen cev na da lja vo v učil ni ci Mood le in v mrežnih pro jek tih i EARN, pred sta vi tev pri me rov do bre šol ske prak se na po dročju likov ne in glas be ne vzgo je na med narod ni kon fe ren ci SIRIKT 2008 in VIVID, sve to va nje, raz voj stra te gi je upo ra be IKT pri pou ku in pri pra va stro kov nih pod lag. NEMŠČINA Ure ja nje splet ne stra ni sku pi ne na izva ja nje de lav nic na študijskih sku pi nah za nemščino, aktiv na ude ležba na kon fe ren ci Sir IKT, ude ležba na se mi nar jih in kon fe ren cah za upo ra bo IKT v izo braževa nju (npr. MMF), za upo ra bo in te rak tiv ne tab le, stro kov na li te ra tu ra, pro gra mi, upo ra ba IKT pri pou ku nemščine in av to nom no učenje, pri pra va stro kov nih mnenj o e-gra di vih, ki jih pri prav lja jo na po sa mez nih šolah v ok vi ru pro jek ta E-gra di va na MŠŠ, pri pra va pro gra mov se mi nar jev RO in os vežit ve ni se mi nar ji za mul ti pli ka tor je. FRANCOŠČINA (od ju ni ja 2008) Iz ved ba štu dij skih srečanj in stro kov nih srečanj za učite lje fran coščine, pos ta vi tev splet ne učil ni ce Dijaški do mo vi, izved ba ra zi ska ve in pri pra va splet ne učil ni ce o na si lju in spol nih zlo ra bah za di ja ke in di ja ki nje, izde la va splet ne strani, Letno poročilo ZRSŠ

73 poso do bi tev in skrb ništvo splet ne stra ni re vi je Is ka nja dent.pfmb.uni-mb.si/~gam broz/ Is ka nja_mam bo1/in dex.php IKT raz lična po dročja i EARN po sta vi tev no vih splet nih stra ni, stro kov na pod po ra šolam pri vključeva nju v pro jek te i EARN, sode lo va nje in pod po ra raz voj nim sku pi nam na zavo du pri vključeva nju v mrežne pro jek te in pri pri pra vi gra div za pouk člans tvo v or ga ni za ci ji i EARN Pom lad ni dan, koor di na ci ja šol v pro jekt Pom lad ni dan, pri pra va na tečaja, orga ni za ci ja srečanja v držav nem zbo ru, orga ni za ci ja sklep ne pri re di tve, splet na stran pro jek ta Por tal info.edus.si, nad grad nja si ste ma Mood le na info.edus.si, upo rabniška pod po ra na info.edus.si/stu dij ske, digi tal no strežniško po tr di lo za info.edus.si in let no si stem sko vzdrževa nje, strežnik info.edus.si je osred nji strežnik os nov no in sred nješol skih učite ljev. Na strežniku po te ka jo: si stem za uprav lja nje vse bin sple tišče, na me nje no os nov ni pred sta vi tvi raz ličnih stro kov nih sku pin in ob ja vi no vic za učite lje, si stem za sku pin sko ure ja nje Špajzl na me njen pred sta vi tvi raz lične di daktične pro gram ske opre me, si ste mi za uprav lja nje učnih vse bin Mood le si stem splet nih učil nic v ob li ki več vse bin sko zao kroženih sple tišč, info. edus.si/se mi nar ji splet ne učil ni ce za pod po ro izo braževa nja učite ljev, v ve li ki meri gre za učilni ce za iz va janje se mi nar jev, ki se tvo ri jo za me sec ali dva 821 učil nic, 1800 upo rab ni kov; info.edus.si/stu dij ske splet ne učil ni ce za pod po ro iz va ja nju štu dij skih sku pin na da lja vo 121 učil nic, upo rab ni kov; info.edus.si/pro jek ti splet ne učil ni ce pro jektov in raz voj nih skupin 17 učil nic, 631 upo rab ni kov; info.edus.si/pred me ti splet ne učil ni ce raz ličnih učite ljev za po sa mez ne pred me te 82 učil nic, 2200 upo rab ni kov; info.edus.si/izod splet ne učil ni ce za izo braževa nje otrok di plo ma tov na da lja vo 35 učil nic, 181 upo rab ni kov; sple tišča za pod po ro skup no stim ne ka te rih pred met nih po dročij, sve to va nje in pod po ra rav na te ljem sve to val na in stro kov na pod po ra rav na te ljem (splet na stran, e-pošta, te le fon, splet na učil ni ca, na lo ka ci ji...), sode lo va nje na posve tih, kon fe ren cah in de lav ni cah Novi ce za učite lje, pri pra va, ure ja nje in ob ja va no vic na info.edus.si. Pri pra va gra div za pouk (pred met na po droč ja) di dak tič na gra di va za upo ra bo IKT pri pou ku. Po stavi tev splet nih učil nic in splet nih stra ni za (pred met na) po droč ja. Ak tiv na ude lež ba na med na rod ni kon fe ren ci Sir IKT in ob ja ve stro kov nih pris pev kov. Koor di na ci ja e-raz voj nih sku pin (ime no va nih je 20 e-raz voj nih sku pin) s pro jek tom E-šols tvo. Stro kov na in ad mi ni stra tiv na pod po ra na strež ni ku info. edus.si (splet ne učil ni ce za štu dij ska sre ča nja, se mi nar je, pro jek te idr.). Koor di na ci ja šol pri pro jek tu Pom lad ni dan, pri pra va na te ča ja, or ga ni za ci ja sre ča nja v dr žav nem zbo ru, or ga ni za ci ja za ključ ne pri re di tve, splet na stran pro jek ta. So de lo va nje pri iz ved bi 12. kon fe ren ce Vzgo ja in izo bra že va nje v in for ma cij ski druž bi VIVID Koor di na ci ja šol pri pro jek tu i EARN in ak tiv na ude lež ba na medna rod ni kon fe ren ci i EARN s pred sta vi tvi jo dela In for ma ti za ci ja slo ven ske ga šols tva. Pri pra va ra ču nal niš ke ga pro gra ma za po tre be stro kov nih sve tov No si lec: dr. Franc Can kar (franc.cankar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Sa ša Premk, Bo rut Dob ni kar, Sa šo Dom jan Za kon ske pod la ge: ZOFVI ZUP Na men pro jek ta je pri pra vi ti a pli ka ci jo za ob li ko va nje, spre jem in ob ja vo vzgoj no-izo bra že val nih progra mov. A pli ka ci ja omo go ča: cen tral no uprav lja nje ce lot ne ga ci klu sa na sta ja nja no ve ga pro gra ma oziro ma preob li ko va nje sta re ga, sprot no sprem ljanje na sta ja nja no ve ga izo braževal ne ga pro gra ma, cen tral no ure ja nje in hram bo do ku men ta ci je, ki je os no va za na sta nek izo braževal ne ga pro gra ma, sa mo dej no us tvar ja nje do ku men ta ci je izo braževal ne ga pro gra ma, pri mer ne za ob ja vo ob kon cu po stop ka. Vse bin sko zaključ no po ro či lo: Po oprav lje nih se stan kih in od da ji gra div je so de lo va nje s pod jet je K&C Con sul ting za ra di neu re je nih po god be nih ob vez no sti za sta lo. 72 Letno poročilo ZRSŠ 2009

74 Ra ču nal niš ka a pli ka ci ja za po tre be stro kov nih sve tov ni bila pri prav lje na in pre sku še na do take mere, da bi lah ko na ved li ključ ne ugo to vi tve in pred sta vi li nje no upo rab nost. Spol in spol no raz li ko va nje No sil ka: mag. Pa vla Kar ba So de lav ki: Kse ni ja Jer man Skr bi nek, mag. Mar je ta Raz tre sen Za kon ske pod la ge: Za kon o ena kih mož no stih žensk in moš kih (UL RS št. 59/02), Re so lu ci ja o nacio nal nem pro gra mu za ena ke mož no sti žensk in moš kih (Re NPEMZM), spre jel Dr žav ni zbor RS na seji dne 27. ok to bra 2005 z ana li zo ku ri ku lar nih do ku men tov ugo to vi ti in di ce, ki na ka zu je jo na vzgo jo za ena ke/nee na ke možno sti obeh spo lov, oza veščanje načela vzgo je za ena ke možno sti obeh spo lov. Viri: Ku ri ku lum za vrt ce, Uč ni na čr ti v 1. tri let ju OŠ, Ana li za vo de ne ga in terv ju ja iz pri me rov iz vedbe ne ga ku ri kuluma Tra ja nje pro jek ta: od mar ca do kon ca de cem bra 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pro jekt no na lo go sem kot vod ja prev ze la v letu 2009: do se da nje ak tiv no sti: po ve za va z MŠŠ (ok vir ni do go vor o ci ljih in pri ča ko va nih re zul ta tih v letu 2009,) kon sti tui ra nje tima, pri pra va ak cij ske ga na čr ta iz ved be na lo ge, 1. se sta nek tima: sez na ni tev z do ku men ti, ki za kon sko pod pi ra jo na lo go; do lo či tev ci ljev, me to do lo gi je in ča sov ne ga na čr ta vme snih in konč ne ga po ro či la. 1. Pre gled in ana li za ku ri ku lu ma za vrt ce in pri roč ni ka h ku ri ku lu mu z vi di ka upo šte va nja na če la vzgo je za ena ke mož no sti obeh spo lov. Pre gled in ana li za ob sto je čih in po so dob lje nih uč nih na čr tov za pred me te: slo venš či na, ma te mati ka, spoz na va nje oko lja, glas be na in šport na vzgo ja v 1. tri let ju OŠ z vi di ka upo šte va nja na če la vzgo je za ena ke mož no sti obeh spo lov. Ka zal ni ki: a) raba za pi sa obeh spo lov, b) iz bor in za pi si ci ljev in vse bin z vi di ka vzgo je za ena ke možnosti obeh spo lov, c) iz bor de jav no sti za rea li za ci jo ci ljev vse bin in veš čin z vi di ka vzgo je za enake mož no sti obeh spo lov. 2. Vo de ni in terv ju z vzgo ji te lji ca mi/uči te lji ca mi z vi di ka: zaz na va nja ude ja nja nja načela med otro ki, med otro ki in starši, načrto va nja ak tiv no sti za ude ja nja nje načela, zaz na va nja in pre ma go va nja ovir pri ude ja nja nju načela, pred lo gov za stro kov no po moč: izo braževa nje, sve to va nje in stro kov na gra di va. V Kuri ku lu mu za vrt ce in v pri roč ni ku je zaz na ti upo šte va nje na če la pri po droč jih gi ba nje druž ba in na ra va. Pri po droč jih je zik, umet nost in ma te ma ti ka na če la ni zaz na ti. V pri roč ni ku je upo rab lje na iz ključ no žen ska spol na ob li ka za pe da goš ko oseb je v vrt cu. V uč nih na čr tih (ve ljav nih in po so dob ljenih v pr vem tri let ju OŠ) za pred me te slo venš či na, ma te ma ti ka, spoz na va nje oko lja in šport na vzgo ja je zaz na ti na če lo. In ten ziv ne je je za sto pa no v po so dob lje nih uč nih na čr tih. Le v uč nem na čr tu za glas be no vzgo jo na če la ni zaz na ti. V vo de nem in terv ju ju so izbra ne vzgo ji te lji ce/uči te lji ce po ka za le oza veš če nost na če la. Na ved le so pri me re de jav no sti za pre raš ča nje ste reo ti pov in pred sod kov. Izrazi le so po tre bo po do dat nem stro kov nem izo bra že va nju in sve to va nju, kako na če lo sen zi bi li zi ra ti in ka ko vost no oza veš ča ti in ure sni če va ti v vsa kod nev nih si tua ci jah pri raz lič nih ci ljih sku pi nah. Ja sno so spo ro či le po tre bo po us trez nih di dak tič nih gra di vih. Letno poročilo ZRSŠ

75 Iz va ja nje ak cij ske ga na čr ta kul tur ne vzgo je No si lec: Vla di mir Pirc So de lav ci/so de lav ke: Urš ka Stri tar, Mat jaž Var šek, Na ta ša Bu cik, To maž Habe, Mla den Jer ne jec, Igor Kor šič, Nina Meš ko, Na ta ša Mi he lič Ko lo nič, Nada Po žar Ma ti ja šič, Ira Ra tej, Bar ba ra Sic herl Ka fol, Sta ša Tome, Er nest Žen ko Za kon ske pod la ge: Za ko na o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja (ZOFVI), Za kon o os nov ni šo li (ZOŠ), Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 18. de cem bra 2006 o ključ nih kom pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje (2006/962/ES), Stra te gi ja vse živ ljenj sko sti uče nja v Slo ve ni ji, Stra te gi ja vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj (UECE 2005), Smer ni ce vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj od pred šol ske vzgo je do dou ni ver zi tet ne ga izo bra že va nja (2007) Pri pra va na cio nal ne ga pro gra ma za kul tur no-umet nost no vzgo jo v izo bra že va nju. Pro gram te me lji na na cio nal nih smer ni cah, ki so te melj za ope ra tiv ni do ku ment, ki opre de lju je se dem kul tur no-umet nost nih po dro čij kot kro sku ri ku lar nih tem v izo bra že va nju. Po ve za va kul tu re, šols tva in kul tur nih in sti tu cij. Pri pra va us trez nih do ku men tov, pos ve tov, se mi nar jev. Tra ja nje pro jek ta: do de cem bra (pro jekt se na da lju je v letu 2010) Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va pos ve tov o kul tur ni vzgo ji. Splet na an ke ta o vlo gi kul tur ne vzgo je v vrt cih, OŠ in sred njih šo lah, ob de la va po dat kov in pred sta vi tev re zul ta tov. Izo bra že va nje kul tur nih koor di na tor jev. Ob dob je od do Pri pra va gra di va o po me nu kul tur ne vzgo je in ume sti tev te kro sku ri ku lar ne teme v uč ne na čr te. Priprav lja nje do ku men ta Ce lot na raz sež nost ku ri ku la. Pri pra va na cio nal nih smer nic za kul tur no-umetnost no vzgo jo v izo bra že va nju. Raz šir je na med pred met na sku pi na za kul tur no-umet nost no vzgo jo je pri pra vi la do pol njen do ku ment Na cio nal ne smer ni ce za kul tur no-umet nost no vzgo jo v vzgo ji in izo bra že va nju, ki so ga spre je li vsi stro kov ni sve ti, zad nji ga je maja 2009 po tr dil Stro kov ni svet za splo šno izo bra že va nje. Sku pi na (RMSKV) je pri pra vi la struk tu ro ope ra tiv ne ga do ku men ta (ki bo se stav ni del na cio nal ne ga kul turne ga pro gra ma v vzgo ji in izo bra že va nju), pri pra vi la sprem no gra di vo in or ga ni zi ra la mre žo zu na njih so de lav cev. Ime no va nih je bilo osem no vih po droč nih kul tur no-umet nost nih sku pin, ki so s po moč jo spre je tih dr žav nih Smer nic, struk tu re ope ra tiv ne ga do ku men ta in poe no te ne stro kov ne ter mi no lo gi je za če le pri prav lja ti ope ra tiv ni do ku ment. Ta bo se stav ljen iz skup ne ga/enot ne ga uvod ne ga dela in pri me rov do brih praks na os mih kul tur no-umet nost nih po droč jih. Po tr je ne Smer ni ce opo zar ja jo na po men te sne ga po ve zo va nja kul tu re, zna no sti in izo bra že va nja. So naj šir ši do ku ment, baza, na ka te ri gra di mo ope ra tiv ni do ku ment. Ci lji kul tur no-umet nostne vzgo je se ure sni ču je jo v ce lot nem vzgoj no-izo bra že val nem pro ce su: v vrt cih, os nov nih in sred njih šo lah. Pri prav lja mo že dru gi, ope ra tiv ni del na cio nal ne ga do ku men ta, ki vklju ču je splo šne in spe ci fič ne cilje po sa mez nih po dro čij kul tur ne vzgo je in umet no sti. V ta na men smo sep tem bra 2009 Raz šir je no med pred met no sku pi no za kul tur no-umet nost no vzgo jo do pol ni li z us ta no vi tvi jo os mih po droč nih sku pin, ki obrav na va jo po droč ja kul tur no-umet nost ne vzgo je: za glas be no umet nost, li kov no umet nost, upri zo ri tve ne umet no sti (gle da liš če in ples), film in av dio vi zual no kul tu ro, in ter me dij ske umet no sti, bral no kul tu ro ter kul tur no de diš či no in teh nič no kul tu ro. Sku pi ne na pod la gi že pri prav lje nih iz ho dišč pri prav lja jo ope ra tiv ni do ku ment, ki bo zdru že val pri me re do bre šol ske kul tur no-umet nost ne prak se za to po droč je. Sku paj so de lu je pri pro jek tu Ak cij ski na črt kul tur ne vzgo je šest de set priz na nih stro kov nja kov (pred stav ni ki slo ven skih uni verz, uči te lji prak ti ki s po sa mez nih po dro čij ). Smi sel vse ga na še ga kul tur no-umet nost ne ga pri za de va nja v šo li je preprost s po moč jo naj no vej ših di dak tič nih spoz nanj, do ma če in evrop ske tra di ci je, vse živ ljenj ske ga uče nja, od pr te ga poj mo va nja kul tu re, kro sku ri ku lar ne ga pri sto pa, part ner ske ga so de lo va nja med vzgoj no-izo bra že val ni mi in sti tu ci ja mi in kul tur ni mi us ta no va mi ter s pri mer no mo ti vi ra ni mi sou de le- 74 Letno poročilo ZRSŠ 2009

76 žen ci v tem pro ce su že li mo sous tvar ja ti kul tur no oza veš če ne ga in es tet sko ob čut lji ve ga po sa mez nika in s po moč jo do bre kul tur no-umet nost ne prak se ute me lje va ti šo lo pri hod no sti. Pri pra vi li bomo upo rab ne kon kret ne pri me re in vzor ce, ki bodo vsem vzgoj no-izo bra že val nim in sti tu ci jam po ma ga li pri uva ja nju no vo sti v ce lot ni ver ti ka li in eval vi ra li na še delo. Di dak tič ni pri sto pi v VIZ Romi No sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc (natalija.komljanc@zrss.si) So de lav ka: mag. Stan ka Pre skar Za kon ske pod la ge: Na cio nal ni ak cij ski na črt pred sta vi tev di dak tič nih pri sto pov dela z učen ci, tudi Romi. Tra ja nje pro jek ta: na lo ga se v tem obse gu in vse bi ni s pos ve tom kon ču je Pos vet z na slo vom Dru gač nost ni ovi ra, am pak pred nost (Novo me sto, april 2009) je pred sta vil rea li zi ra ne na lo ge na cio nal ne ga ak cij ske ga na čr ta, še zla sti sve to va nja in po mo či šo lam in vrt cem pri uva ja nju Stra te gi je vzgo je in izo bra že va nja učen cev Ro mov. Skle pi pos ve ta us mer ja jo na sled nji sred nje roč ni ak cij ski na črt dela. Pred lo gi pod pi ra jo vklju če va nje najm laj ših rom skih otrok v vrt ce, so de lo va nje odra slih z ne for mal ni mi sku pi na mi v ok vi ru vse živ ljenj ske ga uče nja, sve to va nje šo lam ozi ro ma uči te ljem za red no uče nje... Pou dar ja se si stem po klic ne ga us mer ja nja ozi ro ma raz vo ja oseb ne po klic ne poti po sa mez ne ga učen ca Roma. V pri hod nje je nuj no na me ni ti čas ob li ko va nju si ste ma raz vo ja oseb ne po klic ne poti rom skih učen cev. Skle pi pos ve ta so vo di lo vsem ude le že nim za skrb pri si ste ma tič nem po klic nem us mer ja nju že med šo la njem in po njem. Bro šu ra z iz kuš nja mi brš ljin skih uči te ljev pri in ten ziv nem ob li ko va nju mo de la vzgo je in izo bra že va nja pa je us trez no gra di vo kot štu di ja pri me ra za vse uči te lje, ki pou ču je jo učence Rome. Kon cept raz vo ja po seb nih po treb (raz voj no ra zi sko val ni pro jekt) No sil ka: mag. Kar men Klav žar (karmen.klavzar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, Tomi Deutsch, Zden ka Kol be, mag. Ivan No li mal, Do men Pe te lin, mag. Si mo na Ro gelj, Na ta li ja Vovk Or nik, dr. Dar ja Ko bal Grum, Mar ta Ma ce do ni Luk šič Za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s poseb ni mi po tre ba mi, Pra vil nik o spre mem bah in dopol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela ko mi sij za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi ter o kri te ri jih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir ozi ro ma mo tenj otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja, Za kon o vrt cih, Za kon o osnov ni šo li, Za kon o ma tu ri, raz lič ni pra vil ni ki, ki ure ja jo pra vi ce otrok na po droč ju po seb nih po treb nadalj nji raz voj po dročja vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, pred lo gi za spre mem bo nor ma tiv ne ure di tve po dročja, smer ni ce za delo na po dročju vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi po ce lot ni ver ti kali (upošte va je prob le ma ti ko otrok z učnimi težava mi in ve denjski mi mot nja mi), jav no soočenje mnenj (pos vet, se mi nar) raz ličnih stro kov nja kov na ve de ne ga po dročja z na me nom kon sen zual ne ga de fi ni ra nja teo ret skih iz ho dišč za spre jet je smer nic na dalj nje ga raz vo ja po dročja, us kla je no so de lo va nje več in sti tu cij za do sego enot ne plat for me raz vo ja po dročja, vključujoče tako pe da goško prak so kot že oprav lje ne ana li ze in štu di je, z za vest no ref lek ti ra no ume sti tvi jo v evrop ski pro stor. Letno poročilo ZRSŠ

77 Tra ja nje pro jek ta: V letu 2009 je bilo pro jek tu na me nje nih približno 90 de lov nih dni. Vsebin sko za ključ no po ro či lo: V ok vi ru pro jek ta Kon cep ta raz vo ja po seb nih po treb so bili do lo če ni vse bi na, ob seg, po tek in iz vedba na lo ge za leto Na pod la gi do go vo rov na se jah z vods tvom za vo da, vod ji cen trov, po droč ne sku pi ne ter ob moč ne eno te se je na lo ga vse bin sko ob li ko va la v ok vi ru Cen tra za raz voj in ra zi skova nje in Cen tra za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Vsi vod je po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi so po da li svo je vse bin ske pris pev ke gle de po treb ne pre no ve po droč ja (vsebinske in nor ma tiv ne), svo je pred lo ge so ob li ko va li tudi pred sed ni ki ko mi sij za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Na pod la gi de lov ne sku pi ne za pri pra vo kon cep ta VIZ OPP v RS je bila ju li ja ime no va na de lov na podsku pi na, ki je sku paj s so de lav ci v pro jektu na ZRSŠ pri pra vi la ana li tič ne po dat ke pre gled sta nja gle de šte vi la us mer je nih otrok po vr stah in stop njah mo tenj v le tih , ana li tič no-vse binsko ana li zo ob sto je če ga sta nja na po droč ju kla si fi ka ci je in us mer ja nja OPP v RS in pre gled prav nih nedo sled no sti v Za ko nu o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Z ob li ko va njem de lov ne na lo ge in de lov ne sku pi ne ter z že oprav lje nim kva li ta tiv nim in kvan ti ta tivnim son di ra njem te re na, pre gle da sta nja obrav na va ne ga po droč ja ter zbra ni mi vse bin sko-kri tič ni mi stro kov ni mi pri pom ba mi je na sta la ana li za sta nja na po droč ju kla si fi ka ci je in us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi. Oprav lje ne ana li ze bodo upo rab ne za po tre be na dalj nje kon cep tual ne za stavi tve ana li ze sta nja na po droč ju vzgo je in izo bra že va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi in pred lo gov za spre mem be sta nja obrav na va ne ga po droč ja, kot ga bo v so de lo va nju z ZRSŠ ob li ko va la de lov na sku pi na za pri pra vo Kon cep ta vzgo je in izo bra že va nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi v RS. Pri pra va stro kov nih pod lag za po skus (gim na zi ja) No si lec: dr. Bran ko Sli var (branko.slivar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, To maž Kranjc, Vla di mir Mi lek šič, mag. Gre gor Mo hor čič, Kat ja Pa vlič Šker janc, mag. Stan ka Pre skar, mag. Moj ca Pu šnik, dr. Zora Ru tar Ilc, Va len tin dr. Bu cik, uči te lji OŠ, SŠ, dr. Ma ri jan Ši menc Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o uva ja nju no vo sti, Za kon o fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja Sode lo va nje s sku pi no za pri pra vo po sku sa, pri pra va stro kov nih pod lag za iz va ja nje po sku sa. Tra ja nje pro jek ta: fe bruar de cem ber Be se di lo po zi va šo lam k so de lo va nju za pri pra vo iz ved be ne ga pred met ni ka. Pred log po sku sa za uva ja nje treh ele mentov spre memb: flek si bil na or ga ni za ci ja pou ka, rav ni zah tev no sti pri pred metih v ča su pou ka ter iz va ja nje in priz na va nje med pred met nih vse bin in in ter dis ci pli nar ne ga zna nja. Še ni kon kret nih re zul ta tov. Evrop ski je zi kov ni li stov nik (sred nja šo la) No sil ka: mag. Nada Holc (nada.holc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Tomi Deutsch, mag. Ma rin ka Ku šar-štru kelj, Bar ba ra Le sni čar, Mar je ta Sreš, Neva Še če rov, Zdrav ka Godunc, Nada Pu kla vec, Ja nez Ske la Za kon ske pod la ge: ZOFI, ZOŠ, ZGIM, po so dob lje ni uč ni na čr ti za TJ, skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir za pou če va nje, uče nje in vred no te nje TJ, Evrop ski je zi kov ni li stov nik za os nov no šol ce v sta ro sti od 6 76 Letno poročilo ZRSŠ 2009

78 do 10 let, Evrop ski jezi kov ni li stov nik za os nov no šol ce v sta ro sti od 11 do 15 let, Evrop ski je zi kov ni li stov nik za os nov no šol ce v sta ro sti od 15 do 19 let Uva ja nje in sprem lja nje upo ra be uč ne ga sreds tva Evrop ski je zi kov ni li stov nik (v na da lje va nju EJL) na raz lič nih stop njah izo bra že va nja: od 1. do 4. raz re da OŠ: Evrop ski je zi kov ni li stov nik za os nov nošolce v sta ro sti od 6 do 10 let, av to ri ce Lu ci ja, Anja Zor man, Neva Šečerov (v pro ce su va li da ci je 2009), od 5. do 9. raz re da OŠ: Evrop ski je zi kov ni listov nik za os nov nošolce v sta ro sti od 11 do 15 let, av tor Ske la Ja nez, Nada Holc (2008), od 1. do 4. oziro ma 5. let ni ka SŠ: Evrop ski je zi kov ni li stov nik za sred nješolce, sta re od 15 do 19 let, av to ri ca Nada Pu kla vec. Z EJL se uče nec/di jak us po so bi za smi sel no upo ra bo raz lič nih stra te gij, me tod in teh nik uče nja tu jega je zi ka in se raz vi je v us pe šne ga vse živ ljenj ske ga učen ca. Uče nec/di jak s po moč jo tega sreds tva raz vi ja no tra njo mo ti va ci jo za ne neh no uče nje, po zi tiv na sta liš ča do uče nja in izo bra že va nja ter si ob li ku je po zi tiv no sa mo po do bo. Us po sab lja se za uče nje sku paj z dru gi mi kot tudi za sa mo stoj no uče nje, za iden ti fi ka ci jo last nih po treb, za na čr to va nje ci ljev in za sa moe val va ci jo. Zmož no sti in zna nja v so dob ni druž bi niso več samo v do me ni tra di cio nal nih izo bra že val nih us ta nov, tem več jih uče nec/di jak pri do bi va zu naj njih. Šo la lah ko dà zgolj os nov no zna nje, vsak po sa mez nik pa se je pri si ljen vse živ ljenj sko uči ti in zna nje nad gra je va ti. Pri tem po sta ja ta če da lje po mem bnej ši oseb na po bu da in last na od go vor nost po sa mez ni ka. EJL je sreds tvo, ki omo go ča ce lost ni in stvar ni pri kaz raz lič nih vi di kov spo ra zu me val ne zmož no sti ter zaob ja me zna nja in zmož no sti, pri dob lje ne v šo li in zu naj nje. EJL ima to rej zelo po mem bno vlo go v šol skem kon tek stu in zu naj nje ga, saj s svo jo do ku men tar no funk ci jo po se ga šir še, tudi na po droč je za po slo va nja doma in v dr ža vah EU. To omo go ča Eu ro pass Evrop ske zve ze, ki v ok vi ru cur ri cu lum vi tae vklju ču je stan dar di zi ra no je zi kov no iz kaz ni co EJL vsa ke ga po sa mez ni ka. izved li smo us po sab lja nje OŠ- in SŠ-učite ljev za delo z EJL na dveh se mi nar jih: se mi nar za OŠučite lje v Zrečah s pou dar kom na pred stav lja nju pri me rov do bre prak se (vključeva nje EJL v pouk dru ge ga tu je ga je zi ka; EJL in splet), seminar za SŠ-učite lje v Ra dov lji ci. Teme so bile: pred sta vi tev pri me rov dobre prak se, ci lji iz učnega načrta in rav ni v sa moo ce nje val ni les tvi ci, CROMO II med kul tur ni čez mej ni mo dul, raz vi ja nje go vor ne zmožno sti, iz de la va kon cep ta pri ročnika za OŠ, va bi lo k so de lo va nju in ob ja va na vo dil učite ljem za pris pev ke, pri pra va vprašal ni ka za OŠ, oprav lje na ana li za vprašal ni kov o upo ra bi EJL v OŠ po treh le tih uva ja nja, pri pra va eval va cij skih vprašal ni kov za sred njo šolo, zbir po ročil in po ročilo, po sta vi tev splet ne učil ni ce za so de lu joče učite lje pri pro jek tu, kjer so ob jav lje ni os nov ni po dat ki o pro jek tu, gra di va s se mi nar jev, pri me ri do bre prak se, ob ja va re zul ta tov pro jek ta na splet ni stra ni, na med na rod nem pos ve tu o je zi kih v izo braževa nju, na koor di na ci ji za je zi ke, so de lo va nje s Cen trom za mo der ne je zi ke v Grad cu (pre da va te lji, gra di va), sve to va nje učite ljem pri pro jek tu (stal na na lo ga). Ugo to vi tve do se da nje sprem lja ve uva ja nja tega evrop ske ga in stru men ta v slo ven sko šol sko prak so. V OŠ do bra po lo vi ca učen cev vidi v EJL po zi tiv ne učin ke in že li z njim na da lje va ti. Re zul ta ti so priča ko va ni gle de na oko liš či ne, v ka te rih se EJL uva ja, in gle de na ne de fi ni ra nost tega in stru men ta v na šem šol skem si ste mu. EJL vpli va tudi na di ja ke, in si cer s tem, da jih opo gum lja, da si za stav lja jo oseb ne ci lje, se sa moo ce nju je jo, in na nje po sto po ma pre na ša ved no več od go vor no sti za uče nje. SŠ-uči te lji zelo raz lič no ra zu me jo vlo go EJL in so ga gle de na to tudi raz lič no vklju če va li v svoj pouk. EJL je skraj no kom plek sen in stru ment, zah te va ve li ko ča sa, po go ji dela ovi ra jo in ten ziv nej še delo z EJL (pre šte vil ni raz re di, pre ma lo ur). Uči te lji ugo tav lja jo tudi, da EJL še nima za dost ne pod po re pri rav na te ljih, ko le gih, pre ma lo je so de lo va nja z dru gi mi uči te lji TJ. Ven dar ve či na uči te ljev, ki pri svojem pou ku upo rab lja jo EJL, ugo tav lja nje go ve po zi tiv ne vpli ve na pouk in uče nje tu je ga je zi ka. EJL je za čel spre mem bo pa ra dig me pou ka TJ od pou ka, osre di nje ne ga na uči te lja, k pou ku, osre di nje ne mu na učen ca. Z upo ra bo EJL uč be nik iz gub lja svo jo do mi nan co, na nje go vo me sto sto pa jo opi sni ki iz sa moo ce nje val nih les tvic in raz red ni ozi ro ma in di vi dual ni uč ni ci lji. Letno poročilo ZRSŠ

79 Raz voj for mal ne ga in ne for mal ne ga izo bra že va nja za delo z mla di mi No si lec: dr. An drej Fi štra vec (andrej.fistravec@zrss.si) Vzpo sta vi tev si ste mov for mal ne ga in ne for mal ne ga izo bra že va nja za delo z mla di mi v in ter va lu njiho ve ga pro ste ga ča sa zu naj doma in vzgojno-izo bra že val nih in sti tu cij. Tra ja nje pro jek ta: 320 ur V pr vem letu dela sem si us tva ril os nov ni pre gled nad ne for mal nim izo bra že va njem v po ve za vi s for mal ni mi ob li ka mi izo bra že va nja mla dih ter us trez no do ma čo in tujo to vrst no prak so (Od pr ta šo la, Slo ve ni ja; Out-of-school-hours lear ning, Ve li ka Bri ta ni ja; Out-of-school-time, Zdru že ne dr ža ve Ame ri ke) ter jav nom nenj ske pro fi le so dob ne mla di ne v od no su do obrav na va ne ga po droč ja. Na pod la gi pri dobi tve pro jek ta ESS, ki vklju ču je po droč je mla din ske ga dela (v pro jek tu smo za če li raz vi ja ti mo de le izo bra že va nja za po klic ni pro fil mla din sko delo), si ner gij sko us tvar jam mre žo mla din skih or ga ni za cij, šol in di jaš kih do mov, v ok vi ru ka te rih bi lah ko iz pol nje va li ci lje na še ga pro jek ta (obliko va nje ne formal nih ob lik izo bra že va nja mla dih gle de na nji ho vo par ti ci pa ci jo pri kon kret nih for mal nih ob li kah). Eval va ci ja OSHL ka že na ja sno in mer lji vo po ve za vo med šol sko us pe šnost jo in ak tiv nost mi OSHL. Mre ža OSHL gradi mo sto ve med for mal nim šol skim de lom in de lom, ki ga oprav lja jo mla din ski in otroš ki de lav ci na po droč ju mla din ske ga in otroš ke ga dela z raz lič ni mi ob li ka mi ne for mal ne ga izobra že va nja. De jav no sti OSHL so ne loč ljiv in nu jen del ce lot nih de jav no sti v sfe ri for mal ne ga šol ske ga dela. OSHL je po mem bna os za spre mem be in iz bolj ša ve for mal ne ga šol ske ga po droč ja, spre mi njanja dru gih jav nih po li tik, ki ima jo oprav ka z otro ki in mla di no, ter kre pi so cial no in te gra ci jo mla dih in otrok. Slo ven ske iz kuš nje z OSHL se ob li ku je jo prek praks in te re snih de jav no sti v šo lah ter mla dinske ga (npr. mla din ski klu bi, cen tri in kul tur ni cen tri) in otroš ke ga dela (npr. pro gra mi Zve ze pri ja te ljev mla di ne). Bolj ko so te de jav no sti od da lje ne od šo le, bolj so in fra struk tur no, ka drovsko in de nar no pod hra nje ne, kar tudi po me ni, da niso iz pol nje ne te melj ne oko liš či ne (mo čan ne for mal ni, zu naj šolskih sek tor), ki bi lah ko po vrat no vpli va le na iz bolj ša nje ka ko vo sti for mal ne ga dela šol skih in sti tu cij kot do se ga nja ku ri ku lar nih ci ljev na rav ni po sa mez nih učen cev, di ja kov in štu den tov. Pou če va nje in uče nje tu je ga je zi ka v vrt cih No sil ka: Fa ni ka Fras Ber ro (fanika.fras@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ma ri ja Si vec, Urš ka Stri tar, dr. Mi hae la Bru men, dr. Lu ci ja Čok, dr. Urš ka Fe konja Pe klaj, Zora Ke tiš, Pe tra Ko čar, dr. Si mo na Kranjc, dr. Lju bi ca Mar ja no vič Umek, Kar men Pi žorn iz de la ti pri po močke za eval va ci jo ob sto ječih ob lik poučeva nja in učenja tu je ga je zi ka v vrt cih, pr vič pilot sko preiz ku si ti us trez nost ob li ko va nih pri po močkov na manjšem vzor cu od del kov, pri pra vi ti vprašal ni ke za starše in za stro kov ne de lav ce, ki učijo tuji je zik v vrt cu (npr. o možnostih, ki jih po nu ja jo raz lična učna gra di va, do se ga nju ci ljev). Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do V ok vi ru pro jek ta Pri pra va do dat ka h ku ri ku lu za uče nje in pou če va nje tu je ga je zi ka v vrt cu kot izbir ne de jav no sti in pri pra va stro kov nih pod lag za pri pra vo štu dij ske ga pro gra ma za iz po pol nje va nje vzgo ji te ljev pred šol ske vzgo je smo pri pra vi li štu di jo o iz va ja nju uče nja tu je ga je zi ka v slo ven skih vrt cih, med na rod no pri mer jal no ana li zo, stro kov ne pod la ge za pri pra vo do pol ni tev ku ri ku la z no vim po droč jem Tuji je zik, stro kov ne pod la ge ozi ro ma pred log štu dij skih pro gra mov za us po sab lja nje vzgo ji te ljev pred šol skih otrok za pou če va nje tu jih je zi kov v vrt cih, del ni sez nam pri po ro če nih gra div 78 Letno poročilo ZRSŠ 2009

80 in dru gih di dak tič nih sred stev (pred vsem za an gleš či no). Iz ved ba posveta z okro glo mizo na temo Ali in kako ume sti ti tuji je zik v ku ri ku lum vrt ca. V za čet ku ju ni ja 2009 smo ob li ko va li pro jekt no sku pi no in pri pra vi li na črt pro jek ta. Pri pra vi li smo ana li zo sta nja o or ga ni za ci ji pou če va nja in uče nja tu je ga je zi ka v slo ven skih vrt cih v šol skem letu 2008/2009 z an ke to za rav na te lje. Iz de la li smo pri po moč ke za eval va ci jo ob sto je čih ob lik pou če vanja in uče nja tu je ga je zi ka v vrt cih, ki jih bomo pr vič pi lot sko preiz ku si li v ja nuar ju 2010 na manj šem vzor cu od del kov. Pri pra vi li smo tudi vpra šal ni ke za star še in za stro kov ne de lav ce, ki uči jo tuji je zik v vrt cu (npr. o mož no stih, ki jih po nu ja jo raz lič na uč na gra di va, do se ga nju ci ljev). Ana li ze ka že jo, da vrt ci po nu ja jo te čaj ne ob li ke pou če va nja in uče nja tu je ga je zi ka, ki jih naj več krat iz va ja jo zu na nji stro kov nja ki, kar pa ka že na vr sto prob le mov in te žav, ker: starši tečaje do dat no plačuje jo, se jih ude ležuje jo le ne ka te ri otro ci, kar po me ni kršenje načela ena kih možno sti (Ku ri ku lum za vrt ce, 1999: 12), upo rab lje ne učne me to de in pri sto pi po go sto niso pri la go je ni predšol skim otro kom in so v nesklad ju s so dob ni mi po gle di na učenje, več do mačih in tu jih ra zi skav (npr. Born stein in Hay nes, 1998; Brow ne, 1996; Mar ja no vič Umek in Fe ko nja, 2006) kažejo, da otro ci, ki pri ha ja jo iz so cial no slabšega oko lja, kažejo nižjo go vor no kom pe tent nost v ma ter nem je zi ku, zato jim bo tre ba v pro ce su eval va ci je na me ni ti po seb no po zor nost. Vpra ša nje Zgod nje uče nje tu je ga je zi ka da ali ne? se ne po stav lja več na na čel ni rav ni, am pak je pred vsem tre ba od go vo ri ti, kdaj za če ti pou če va nje tu je ga je zi ka, kako naj to uče nje po te ka oziro ma kako ga ume sti ti v iz ved be ni ku ri ku lum, da bo sta za go tov lje na ka ko vost in učin ko vi tost tega uče nja. Os nov no iz ho diš če pro jek ta je (us tva ri ti, ugo to vi ti nuj ne po go je) za go to vi tev mož no sti uče nja tu je ga je zi ka vsem otro kom od 4. leta sta ro sti v slo ven skih vrt cih. Stra te gi ja po so dab lja nja ku ri ku la VIZ Vse živ ljenj skost uče nja v za čet nem izo bra že va nju No sil ka: dr. Na ta li ja Kom ljanc (natalija.komljanc@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, Ta dej Blat nik, dr. Franc Can kar, mag. Ja nja Co tič Pajt nar, Fani ka Fras Ber ro, To maž Kranjc, Na ta ša Ma lo vrh, mag. Maj da Naji, dr. Bran ko Sli var, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: Kon cept vse živ ljenj sko sti uče nja, ju lij 2007 po so dab lja nje VIZ-pro gra mov v za čet nem šo la nju sklad no s kon cep tom vseživ ljenj sko sti uče nja oziro ma vi zi jo za vo da. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do So de lo va nje pri pri pra vi na cio nal ne ga kon cep ta, sez na nja nje s ci lji in na če li pe da goš kih sve to val cev Za vo da RS za šols tvo in so de lo va nje pri pro mo ci ji kon cep ta s Pe da goš kim in šti tu tom in An dra goš kim cen trom, ob li ko va nje stra te gi je Ba buš ka in pri po ro ča nje upo ra be le-te pri iz va ja nju na log v let nem de lov nem na čr tu za leto Pro gram ska sku pi na se je red no sre če vala in ana li zi ra la vzgoj no-izo bra že val ne pro gra me, pred vsem di jaš kih do mov, glas be nih in po klic nih ter stro kov nih šol. Vse bi na pro gra ma je obrav na va la tudi koncept kro sku ri ku lar nih vse bin in kul tur no vzgo jo kot eno iz med njih. Smer ni ce kul tur ne vzgo je so bile spre je te na Stro kov nem sve tu za splo šno izo bra že va nje. Letno poročilo ZRSŠ

81 Pro gram ska sku pi na je ob li ko va la pla ka te za stro kov no ref lek si jo na sre ča nju pe da goš kih sve to val cev (ju nij). Za pi se so v so de lo va nju s pro gram sko sku pi no ob li ko va li vod je pro gra mov za vrt ce, os nov no in sred njo šo lo. Vse bi ne pla ka tov bodo vo di lo šo lam za ob li ko va nje let nih de lov nih na čr tov in so delo va nje z ZRSŠ v pri hod njem šol skem letu. Kon cept vse živ ljenj sko sti kot ob li ko od pr te ga uč ne ga oko lja, ki spod bu ja traj no zna nje, smo predsta vi li s pla ka tom v pro jekt ni sku pi ni ENSI v Bel gi ji (Leu ven, ma rec). Ure sni če va nje vse živ ljenj sko sti uče nja s stra te gi jo ZRSŠ je bilo pred stav lje no v Pe sta loz zi ju, pro gra mu na Mal ti (april), od pr te ob li ke uče nja kot te melj ne za vse živ ljenj sko uče nje pa so bile pred stav lje ne na kon fe ren ci TIIM v Bang ko ku (ju nij). Us tvar jal nost in ino va tiv nost v ok vi ru vse živ ljenj ske ga uče nja smo pred sta vi li na več raz lič nih sre ča njih in v Ino va cij skih pro jek tih ZRSŠ v so de lo va nju s šo la mi in še zla sti z MŠŠ. V zad njem času se je po ve ča lo za ni ma nje za so de lo va nje z ob či na mi ozi ro ma nji ho vi mi ra zi sko val ni mi cen tri ter or ga ni za ci ja mi v re gi jah, druš tvi in sve ti, ki se uk var ja jo z bo ga te njem vzgo je in izo bra že va nja (UŽU, skup nost rav na te ljev di jaš kih do mov in sred njih šol, pro jekt Po stoj na, Sita re je vec, med na rod no sode lo va nje ob či ne Ig s špan ski mi uči te lji...). Od ziv no je bilo pred stav lja nje de jav no sti na kon fe ren ci DECOWA (ce lo ten pris pe vek je na splet ni stra ni: files/innovative_modernization_of_curriculum_in_slovenia.pdf. Po ve ča no za ni ma nje za vse živ ljenj skost uče nja ka že jo in sti tu ci je zu naj red ne ga ob vez ne ga šol ske ga dela. Po nu ja jo se raz lič na uč na oko lja zu naj učil ni ce. Ko le gi so v svo je na lo ge vklju či li vi zi jo in stra te gi jo Za vo da RS za šols tvo. Na lo ge so os miš lje ne z vi di ka pe da goš kih na čel sa mo re gu la ci je, zbli že va nja so cial nih uč nih sku pin, za vest ne ga vklju če va nja pe da goš kih na čel in re du ci ra nja pe da goš kih norm (za kon skih do lo čil), us mer ja nja v in te gra tiv ni in več plast ni ku ri kul, saj so ta na če la po sta la po droč ja po so dab lja nja vzgoj no-izo bra že val nih pro gra mov. Pri delu jim lah ko ko ri sti bro šu ra z na slo vom Babuš ka za raz voj traj ne ga zna nja v: Kri te ri ji ka ko vo sti za šo le, ki vzga ja jo in izo bra žu je jo za traj nost ni raz voj: downloads/228/kvalitativni%2520kriteriji_za_sole_2.pdf+komljanc+trajnost+ensi&cd=1& hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a. Za var no šo lo UNICEF No sil ka: mag. Moj ca Pu šnik (mojca.pusnik@zrss.si) cilj pro gra ma je za go to vi ti varno in spod bu ja jo če oko lje za vse otro ke v sode lu jo čih os nov nih šo lah, z za go tav lja njem po treb nih os nov nih ma te rial nih mož no sti, po ve ča njem stro kov nih znanj in par ti ci pa ci jo otrok ter s pro mo ci jo us pe šne ga mo de la. Tra ja nje pro jek ta: pro jekt je za sno van glede na šol sko leto; to rej se bodo do ju ni ja iz te kle de jav no sti; nato se od sep tem bra na prej vklju ču je jo nove šo le. De jav no sti: stro kov nja ki so ko nec ju ni ja z za po sle ni mi na šo lah za če li iz va ja ti de lav ni ce. V tem ča su so bile iz ve de ne na sled nje ak tiv no sti: izo bra že va nje za vse za po sle ne gle de sen zi bi li za ci je, zna nja o na sil nem ve de nju; iz ved ba vpra šal ni ka o ana li zi sta nja gle de na sil ne ga ve de nja v šo lah; po na tisni li smo pri roč nik za star še in pri roč nik za učen ce; uči te lji so na ro di telj skem se stan ku za star še pred sta vi li pro jekt in nje gov na men; prek raz red nih ur so se de fi ni ra le že le ni, ne za že le ni na či ni obna ša nja, z učen ci smo se do go vo ri li o pra vi lih in po sle di cah; šo li spre je ma ta skup na pra vi la; star ši so vklju če ni v so de lo va nje; iz ve de no je bilo izo bra že va nje za vse za po sle ne o na či nih in ter ve ni ra nja ob po ja vih na sil ne ga ve de nja; z uči te lji pa smo iz ved li tudi de lav ni ce za učen ce, s ka te ri mi se že li vpli va ti na učen ce, da se zmanj ša na sil no ve de nje, da žr tve spre go vo ri jo, da opa zo val ci na sil ne ga ve de nja to pre ki ne jo ali po ve do odra slim; v de jav no sti šo le so bile vklju če ne tudi lo kal ne skup no sti. Ugo tav lja nje učin kov: z an ke ta mi, su per vi zi jo in eval va ci jo Do se že ni ci lji: Po glo bi tev stro kov nih znanj uči te ljev ter sen zi bi li za ci ja star šev in otrok o na si lju med vrst ni ki. Po ve ča la se je stop nja za ve da nja o med vrst niš kem na si lju med učen ci, star ši in za po sle ni mi na šo li. Učen ci več krat po ve do, če so žr tev oziro ma pri ča med vrst niš ke mu na si lju. Po leg tega učen ci opa ža jo, da 80 Letno poročilo ZRSŠ 2009

82 uči te lji več krat po sre du je jo ob na sil nem ve de nju. De lu je tudi zaš čit na mre ža. Vse to pa omo go ča, da otro ci na so de lu jo čih šo lah po ve do, da se v šol skem oko lju zdaj po ču ti jo bolj var ne. Re zul ta ti pro jek ta so zelo spod bud ni, poleg tega so tudi od zi vi vseh ude le žen cev tako do bri že zdaj, da bomo pro jekt ned vom no iz va ja li tudi v pri hod njem letu, po sto po ma pa že li mo v pro jekt vklju či ti čim več os nov nih šol po vsej Slo ve ni ji. Pro mo ci ja več je zič no sti in med kul tur no sti, CROMO No sil ka: Kat ja Pa vlič Šker janc (katja.pavlic@zrss.si) sode lo va nje z av strij sko in ita li jan sko pro jekt no sku pi no pri ob li ko va nju in iz va ja nju dru ge faze pro jek ta, di se mi na ci ja re zul ta tov pro jekta CROMO I, raz širi tev pro jek ta z obal ne ga ob mej ne ga ob močja na dru ga ob mej na ob močja v državi, us po so bi tev učite ljev za upo ra bo su ple men ta o med kul tur ni zmožno sti in za poučeva nje v medkul tur nih ti mih. Tra ja nje pro jek ta: vse leto V ok vi ru na lo ge Pro mo ci ja več je zičnosti in med kul tur no sti sta v letu 2009 po te ka li dve pod na lo gi: 1. Pro gram iz me nja ve av strij skih in slo ven skih uči te ljev, 2. Tri la te ral ni (AT-IT-SLO) pro jekt CROMO. Pro gram iz me nja ve av strij skih in slo ven skih uči te ljev iz va ja mo v so de lo va nju z Mi ni strs tvom za šolstvo in šport. Mi ni strs tvo za šols tvo in šport Re pub li ke Slo ve ni je in Mi ni strs tvo za šols tvo, umet nost in kul tu ro Re pub li ke Av stri je sta se po us pe lem po sku snem iz va ja nju v šol skem letu 2008/09 dogovo ri la, da tudi v šol skem 2009/10 na da lju je mo z iz me nja va mi uči te ljev. Mi ni strs tvo za šols tvo in šport Re pub li ke Slo ve ni je je na slo ven ski stra ni k so de lo va nju pri teg ni lo Za vod RS za šols tvo, ki pro gram iz me nja ve tudi ope ra tiv no iz pe lje. Po tek iz me nja ve: Dve slo ven ski uči te lji ci sta šli no vem bra 2009 na dvo te den ski štu dij ski obisk v Av stri jo. Prvi te den sta pre ži ve li na Du na ju sku paj z dru gi mi uči te lji iz ne ka te rih evrop skih dr žav, ki prav tako so de lu je jo pri tem pro jek tu. Dru gi te den pa sta bili raz po re je ni vsa ka na eno od av strij skih sred njih šol. V ok vi ru iz me nja ve sta spoz na li av strij ski šol ski si stem ter kon kret no živ lje nje in delo na šo li. Zain te re si ranim av strij skim ko le gom in di ja kom sta pred sta vi li Slo ve ni jo ter slo ven sko kul tu ro in je zik. Nju na av strij ska go sti te lja bo sta v za čet ku mar ca 2010 priš la na iz me njal ni obisk v Slo ve ni jo. Prvi te den bo sta pre ži ve la v Ljub lja ni, da spoz na ta slo ven ski šol ski si stem in raz lič ne šo le, dru gi te den pa skupaj s svo ji ma slo ven ski ma go sti te lji ca ma na nju nih šolah, tako da bo sta čim več pri sot na pri pou ku nemš či ne in pri dru gih pred me tih. Tri stran ski pro jekt CROMO II (dru ga faza). V letu 2009 je bil pou da rek pro jek ta CROMO na na daljnjem raz vi ja nju mo du lov za us po sab lja nje uči te ljev in na sa mem us po sab lja nju. Vse bi na pri pra ve pro gra mov in tudi sa me ga us po sab lja nja je bila si cer še ved no te sno po ve za na z upo ra bo li stov ni ka CROMO kot ref lek sij ske ga orod ja za raz vi ja nje med kul tur ne in me ta kog ni tiv ne zmož no sti, če da lje bolj pa sto pa v os pred je tudi spod bu ja nje ne po sred nih med kul tur nih sre čanj med šo la mi, ki sodeluje jo pri pro jek tu. Ak tiv no smo so de lo va li pri pri pra vi in iz va ja nju dvod nev ne ga se mi nar ja, ki je bil ja nuar ja 2009 v Če da du v Ita li ji (no sil ci Ita li ja ni), in na treh sre ča njih pro jek te sku pi ne, od ka te rih je eno po te ka lo tudi v na ši or ga ni za ci ji (v Por to ro žu). Zad nji del leta smo po si ste mu ro ta ci je med tre mi so de lu jo či mi dr ža va mi na me ni li pri pra vi dvod nev ne ga se mi nar ja, ki bo to krat (ja nuar 2010) v Slo ve ni ji (Ljub lja na). Pro jekt CROMO na dr žav ni rav ni poteka zno traj pro jek tov Evrop ski od del ki (Po so do bi tev gim na zi je ) in pro jek ta Uva ja nje ino va tiv nih pri sto pov k pou če va nju tu jih je zi kov z vključe va njem tu jih uči te ljev v iz ved be ni ku ri kul (Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih). Letno poročilo ZRSŠ

83 Sprot na sprem lja va in po ro či la so de lu jo čih šol oziro ma uči te ljev po tr ju jejo smi sel nost in us pe šnost obeh na log, tako pro gra ma iz me nja ve av strij skih in slo ven skih uči te ljev kot pro jek ta CROMO, zato je z nji ma smo tr no na da lje va ti. Na da lje va nje v letu 2010 pred vi de va ta že pro gram iz me nja ve in na črt projekta CROMO sama po sebi, v bolj od da lje no pri hod nost pa bo smi sel no pre ne sti vsaj del ne rezul ta te (pro gra me iz menjal nih obi skov, pro gra me us po sab lja nja uči te ljev za raz vi ja nje med kul tur ne zmož no sti). ELPGN (Eu ro pean Li fe long Gui dan ce Po licy Net work) No sil ka: Bri gi ta Ru par (brigita.rupar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Bar ba ra Gre go rič, Sa ša Ni kla no vi ć Za kon ske pod la ge: ZOŠ, ZOFVI, part ner ska po god ba med Uni ver zo v Ju va sku li in Za vo dom RS za šols tvo Cilj je po sta vi tev po li tik vse živ ljenj ske ka rier ne orien ta ci je na rav ni EU in na dr žav ni rav ni. Cilj je tudi im ple men ta ci ja smer nic in pri po ro čil Evrop ske ko mi si je za vse živ ljenj sko sve to va nje, spreje tih leta Tra ja nje pro jek ta: od do Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pro jekt ELGPN je po te kal v letu Po sta vi li smo iz ho diš ča za delo v na sled njih dveh le tih. V letu 2008 je po te ka la prva faza pri pra ve pro jekt ne do ku men ta ci je, ci ljev in iz ho dišč za dru go fazo projek ta, ki poteka v letih 2009 in WP1 vpra šal nik, štu dij ski obisk, so de lo va nje pri krei ra nju do ku men ta. WP3 or ga ni za ci ja in iz ved ba štu dij ske ga obi ska v Slo ve ni ji, pred sta vi tev splet ne stra ni Moja iz bi ra, so de lo va nje pri pri pra vi do ku men tov se stan ka. TG2 štu di ja, pri pra va in iz ved ba se stan ka v Ate nah, za pis do go vo rov in pri pra va po ro či la za plenar no sre ča nje sep tem bra Mre ža ELGPN je po mem bna za vzpo sta vi tev na cio nal nih me ha niz mov za ume sti tev vse živ ljenj ske ka rier ne orien ta ci je na vse rav ni izo bra že va nja in v vse ključ ne si stem ske do ku men te, ki opre delju je jo vse živ ljenj sko izo bra že va nje. ELGPN spod bu ja us ta no vi tev na cio nal nih sku pin ali fo ru mov, ki pod pi ra me dre sor sko Stro kov no sku pi no za ka rier no orien ta ci jo. CIDREE No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) koor di na ci ja za vo do ve ga so de lo va nja v kon zor ci ju CIDREE, za go to vi ti pre tok in for ma cij, mo ti vi rati so de lav ce za so de lo va nje. Tra ja nje pro jek ta: od do Letno poročilo ZRSŠ 2009

84 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Za vod je so de lo val v kon zor ci ju; ob ja va pris pev ka v zbor ni ku. Ob dob je od do Za vod je so de lo val v kon zor ci ju; ob ja va pris pev ka v zbor ni ku. Or ga ni za ci ja pred kon fe ren ce in za seda nja gene ral ne skupš či ne v Ljub lja ni. Pro gram so de lo va nja v mre ži je bil ure sni čen, z iz je mo pri prav ljal ne ga se stan ka o ude ja nja nju ci ljev leta 2009 evrop ske ga leta us tvar jal no sti in ino va tiv no sti v ku ri ku lih dr žav čla nic kon zor ci ja. Udele ži li smo se se stan ka kon takt nih oseb mar ca v Ensc he de ju (NL), ge ne ral ne skupš či ne no vem bra v Dub li nu, pri prav ljal ne ga se stan ka o upo ra bi kon cep ta ključ nih kom pe tenc v ku ri ku lar nem na čr to va nju mar ca v Grad cu (AT). Ko rist na je bila tudi iz me nja va za po sle nih z NEICC ir sko čla ni co kon zor ci ja. So de lo va nje v kon zor ci ju je po mem bno za ra di po ve zav s ključ ni mi or ga ni za ci ja mi na po droč ju kuri ku lar nih ra zi skav in na čr to va nja v Evro pi. Člans tvo omo go ča te snej še so de lo va nje pri kon kret nih na lo gah in od pi ra nove po gle de na te melj no po slans tvo za vo da. Na cio nal no pre ver ja nje zna nja v OŠ No si lec: Sta ni slav Dra žu me rič (stanislav.drazumeric@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Frančiš ka Be guš, mag. Vera Bevc, mag. Ta nja Be zič, Jo ži ca Bo ja nec, Samo Bo žič, Da rin ka Bre zov nik, Si mo na Caj hen, dr. Ser gio Cra snich, So nja Do bravc, Moj ca Do li nar, An gel ca Čan der, mag. Mi lan Čo tar, Go razd Fi šer, Dra ga Flor jan čič, Ber nar da Ga ber, mag. Vida Go miv nik-thu ma, mag. Nada Holc, Ada Hol car, An dre ja Hro vat, Da rin ka Jaz bin šek, mag. Pa vla Kar ba, Sil vi ja Ke lenc, Mi hae la Ke rin, Mi le na Kerndl, Na ta li ja Koc jan čič, Ber ta Ko goj, mag. Amra Kor dič, Bo ja na Ko vač, Ire na Ku mer, Voj ko Ku na ver, Ne ven ka Kus, mag. Ma rin ka Ku šar-štru kelj, Bar ba ra Le sni čar, Da ni jel Li lek, Igor Li pov šek, Ma tej ka Lov še, mag. Da rin ka Lo žar, Nada Mar čič, Ja nez Me žan, Mi hel ca Mi hevc, mag. Ivan ka Mori, San dra Mr šnik, mag. Ju rij No vak, Li lja Pa vlič Ho džič, mag. Va le ri ja Per ger, Ma ria Pis njak, dr. An ton Pol šak, mag. Stan ka Pre skar, Ali ca Prin čič Roh ler, Ma riel la Ra doj ko vič, So nja Rajh, mag. Si mo na Ro gelj, Da rin ka Rosc-Le sko vec, Bri gi ta Ru par, Mir jam Se ni ca, Ire na Sim čič, mag. Ma ri za Skvarč, Van da So bo čan, Go razd So to šek, Urš ka Stri tar, Na ta ša Str mo le, mag. Moj ca Su ban Am brož, Me to da Turk, Kar men Usar, dr. Ivo Ve rov nik, Ve sna Vr šič, mag. So nja Zajc, Ni ves Zore, Anka Zu pan, Neva Še če rov, Moj ca Škri njar, Ne ven ka Štra ser, Su za na Šu lin, dr. Ama li ja Ža kelj, Dr žav na ko mi si ja za NPZ, pred met ne ko mi si je, rav na te lji os nov nih šol, Ric, uči te lji pred me tov, ki se pre ver ja jo pri NPZ Za kon ske pod la ge: ZOŠ (64. člen), Pra vil nik o NPZ, Pra vil nik o pre ver ja nju in oce nje va nju zna nja ter na pre do va nju učen cev v de vet let ni OŠ, Pra vil nik o šol skem ko le dar ju za OŠ, Pra vil nik o do ku men taci ji v de vet let ni OŠ, Iz ho diš ča NPZ v OŠ, Na vo di la za iz ved bo NPZ v OŠ uspo so bi ti učite lje za us trez no vred no te nje preiz ku sov NPZ, us po so bi ti učite lje za us trez no in ter pre ta ci jo do sežkov NPZ, so de lo va nje pri pri pra vi preiz ku sov, us po so bi ti rav na te lje za or ga ni za ci jo in iz ved bo NPZ na šoli, širi ti kul tu ro pi sne ga pre ver ja nja zna nja, so de lo va nje pri načrto va nju, koor di na ci ji in eval va ci ji NPZ, upo ra bi ti do sežke NPZ za raz voj ne po tre be pred me tov, upo ra bi ti in for ma cije, ki nam jih NPZ daje za učin ko vi tejše do se ga nje ci ljev poučeva nja. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Iz ve de no NPZ, vključ no z vred no te njem in poi zved ba mi. Do se že ni so za stav lje ni ci lji na lo ge. Letno poročilo ZRSŠ

85 Ob dob je od do Iz ve de no NPZ, vključ no z vred no te njem in poi zved ba mi. Do se že ni so za stav lje ni ci lji na lo ge. 1. Us po sab lja nje rav na te ljev in uči te ljev za na cio nal no pre ver ja nje zna nja Us po sab lja nje za rav na te lje je po te ka lo na ak ti vih rav na te ljev in so ga iz va ja li pred stoj ni ki OE ZRSŠ, us po sab lja nju uči te ljev pa je bil na me njen 2. sklic ŠS in so ga iz va ja li sve to val ci ZRSŠ. 2. Vred no te nje preiz ku sov NPZ Vred no te nje preiz ku sov ob kon cu 3. vzgoj no-izo bra že val ne ga ob dob ja je po te ka lo na 17 CV, ki so jih vo di li sve to val ci ZRSŠ. Vred no te nje so opra vi li uči te lji pred me tov, ki so se le tos pre ver ja li. Ude lež ba uči te ljev na vred no te nju je bila ne ko li ko manj ša kot lani. Vred no te nje je si cer po teka lo brez več jih za ple tov, a se je po nov no po ka za lo, da je lo gi sti ka vred no te nja pre zah tev na in dela ve li ko te žav pred vsem šo lam za ra di izo stan kov uči te ljev, ki so vred no ti li preiz ku se NPZ. V šol skem letu 2008/2009 se je pri pre ver ja nju zelo po ve ča lo šte vi lo učen cev s po seb ni mi potre ba mi (UPP), zato so bili ti učen ci de lež ni po seb ne po zor no sti (pri la go di tve pri pre ver ja nju in vred no te nju NPZ). 3. Poi zved be Poi zved be so po te ka le po OE ZRSŠ, iz va ja li so jih po moč ni ki glav ne ga oce nje val ca (uči te lji čla ni PK ali sve to val ci ZRSŠ). Šte vi lo upra vi če nih poi zvedb ka že, da ima jo uči te lji te ža ve pri vred no tenju pred vsem preiz ku sov učen cev s po seb ni mi po tre ba mi. Vred no te nje ob kon cu 2. vzgoj no-izo bra že val ne ga ob dob ja so opra vi li uči te lji pred me tov, ki so se pre ver ja li, na šo lah, kjer je po te ka lo pre ver ja nje. 4. V šol skem letu 2008/2009 je na Za vo du RS za šols tvo pod vods tvom dr. Ama li je Ža kelj po teka la ra zi ska va Po ve za nost re zul ta tov NPZ pri ma te ma ti ki in slo venš či ni s so cial no-eko nom skim sta tu som učen cev (SES); ta je bila se stav ni del let ne ga de lov ne ga na čr ta Za vod RS za šols tvo. Ra zi ska va je po ka za la, da je SES eden po mem bnih de jav ni kov, ki vpli va jo na do sež ke učen cev pri NPZ. Ana li za do sež kov NPZ je po ka za la, da so do sež ki UPP kljub do dat ni stro kov ni po mo či skrom nej ši od do sež kov preo sta lih učen cev. Raz mi sli ti bo tre ba o us trez no sti stro kov ne po mo či in pri la go di tev, ki so jih de lež ni ti učen ci. Lo gi sti ka vred no te nja preiz ku sov NPZ je zelo za ple te na in pov zro ča šte vil ne or ga ni za cij ske te ža ve, zato bo tre ba raz mi sli ti o mo re bit nih poe no sta vi tvah pri vred no te nju preiz ku sov NPZ učen cev 9. raz re da. Za ra di te žav, ki jih ima jo uči te lji pri vred no te nju preiz ku sov UPP, bo tre ba uči te lje izo bra že va ti za delo z UPP. Do dat no us po sab lja nje uči te ljev za vred no te nje bo po sle dič no zmanj ša lo tudi šte vi lo poi zvedb. Ra zi ska va Po ve za nost re zul ta tov NPZ pri ma te ma ti ki in slo venš čini s SES je po ka za la, da na do sež ke učen cev po mem bno vpli va jo SES, izo braz ba star šev, do hod ki star šev..., zato bodo po treb ne si stem ske re ši tve za zmanj ša nje ne ga tiv nih de jav ni kov, ki vpli va jo na do sež ke učen cev. Mi gran ti in med kul tur ni dia log No sil ka: Dra gi ca Mo tik (dragica.motik@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: An dre ja Dob nikar, Špe la Če ka da Zorn, Bo ža Oj ster šek, Ta nja Pa vlič, Fran ka Pe gan Gla van, Irma Ve lji ć, Bron ka Štraus Za kon ske pod la ge: Us ta va Re pub li ke Slo ve ni je, Za kon o vrt cih, os nov ni in sred nji šo li, Bela knji ga o med kul tur no sti v vzgo ji in izo bra že va nju (SE), De klara ci ja o otro ko vih pra vi cah, Di rek ti va sve ta Evro pe z dne in dru gi do ku men ti, ki go vo ri jo o ena kih mož no stih za vse otro ke, učen ce v vzgoj no-izo bra že val nem pro ce su, Stra te gi ja vklju če va nja otrok, učen cev in di ja kov mi gran tov v sistem vzgo je in izo bra že va nja v Re pub li ki Slo ve ni ji stro kov ni pos vet za rav na te lje (tri krat v raz ličnih re gi jah), stro kov no gra di vo za stro kov ne de lav ce za vo dov (vrt ci, šole, di jaški do mo vi) spod bu ja nje medkul tur ne ga dia lo ga z vse mi vključeni mi v vzgojno-izobraževal ni pro ces, or ga ni za ci ja in ure ja nje zbra nih pri me rov do bre prak se, pre vo di va bil v raz lične je zi ke (je zi ke učen cev na šoli) in po sta vi tev na splet no stran, 84 Letno poročilo ZRSŠ 2009

86 stro kov ni pos vet za učite lje do pol nil ne ga pou ka ma ter nih je zi kov z otro ki drugih na rod no sti v Slo ve ni ji, or ga ni za ci ja de jav no sti za vključeva nje med kul tur ne ga dia lo ga na vsa pred met na po dročja, or ga ni za ci ja po ve zav med šola mi in učite lji ter združenji raz ličnih je zi kov nih in kul tur nih skupno sti v Slo ve ni ji, nji ho vo vključeva nje v ak tiv no de lo va nje v vrt cih in šolah, so de lo va nje z vlad ni mi in ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi, po ve zo va nje z in sti tu ci ja mi v dru gih državah, ki spod bu ja jo med kul tur ni dia log (Se ver no Po re nje in West fa li ja, Lei ter Lang zeit wei ter bil dung der PHZ Lu zern, Päda gogisc he Hochsc hu le Zen tralschwez Lu zern in dru gi) ter pri re ja nje ozi ro ma pri la ga ja nje že us pešnih pri me rov med kul tur ne ga de lo va nja v tu ji ni za slo ven ske po tre be in iz zi ve v Slo ve ni ji. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ob ja va te mat ske ga pri roč ni ka o med kul tur nem dia lo gu z na slo vom Spoz na vam sebe, tebe, nas, ZRSŠ, Vr tec in šo la Sti čiš če kul tur, ZRSŠ. Ljub lja na Več kot 30 sve to val nih sto ri tev v letu 2008 na os nov nih šo lah in v vrt cih po Slo ve ni ji. Stro kov ni pos vet za 90 rav na te ljev in sve to valnih de lav cev (dec. 2008) o med kul tur nem dia lo gu. So de lo va nje pri pri pra vi Stra te gi je o vklju če va nju učen cev raz lič nih na rod no sti, je zikov, ver v slov. šol. si stem (na MŠŠ). Kon zu lents tvo v ino va cij skih pro jek tih z med kul tur no vse bi no. So de lo va nje na pos ve tih in us po sab lja nju men tor jev ZPMS o medkul tur nem dia lo gu. So de lo va nje v de lov ni sku pi ni na MŠŠ (Raz pis za so fi nan ci ra nje med na rod ne de jav no sti vrt cev in šol v Re pub li ki Slo ve ni ji v letu 2008). Ak tiv no so de lo va nje na med na rod ni konfe ren ci o med kul tur nem dia lo gu na Du na ju (ok to ber 2008). Or ga ni zi ra ni Stro kov ni pos ve ti za rav na te lje in dru ge stro kov ne de lav ce v Slo ve ni ji na temo: Vklju čeva nje učen cev mi gran tov in med kul tur ni dia log s ce lot no šol sko po pu la ci jo (tri krat, Šta jer ska 21. apri la 2009, Pri mor ska , Do lenj ska ). Pri prav lje no je gra di vo za stro kov ne de lav ce in po stav lje no na splet no stran: fault.asp?link=pred met&tip=7&p- ID=241). Iz pe ljan je se mi nar za de set sred njih šol v Slo ve ni ji na temo Spod bu ja nje med kul tur ne ga dia lo ga z vse mi vklju če ni mi v vzgojno-izo bra že val ni pro ces (iz pe lja va na Sred nji eko nom ski šo li Ljub lja na , na Cen tru stro kov nih šol Ljub lja na Be ži grad ). Pri prav lje no je gra di vo za med kul tur ni dia log pri pred me tu zgo do vi na na gim na zi jah. Ure je ni so pri me ri do bre prak se, npr. va bil za star še mi gran te (pre ve de ni v je zi ke učencev mi gran tov). Va bi la so na splet ni stra ni. Iz pe ljan je stro kov ni pos vet za uči te lje do pol nil ne ga pou ka ma ter nih je zi kov z otro ki dru gih na rod no sti v Slo ve ni ji. V so de lo va nju z uči te ljem ma ke donš či ne v Slo ve ni ji je pri prav lje no gra di vo za pri re di tev na novo go riš ki šo li ( ) za učen ce mi gran te in do ma či ne, star še in uči te lje. Oprav lje no je ne neh no spod bu ja nje slo ven skih šol za pri pra vo pri me rov do bre prak se in raz šir ja nje le-teh med stro kov ne so de lav ce po Slo ve ni ji (pri mer gra di va z OŠ Ka pe la na stal na po bu do ZRSŠ in tu jih stro kov nja kov). Or ga ni zi ra ne so po ve za ve med šo la mi in uči te lji ter zdru že nji raz lič nih je zi kov nih in kul tur nih skupno sti v Slo ve ni ji. Ak tiv no de lo va nje v vrt cih, šo lah (po ve za ve, vzpo stav lje ne na Stro kov nih pos ve tih za vklju če va nje učen cev mi gran tov, ko so uči te lji na de lav ni cah spoz na va li pred no sti po ve zav pri re še va nju iz zi vov iz vsak da nje ga šol ske ga dela). Ak tiv no so de lo va nje z vlad ni mi in ne vlad ni mi or gani za ci ja mi na Pos ve tu o vklju če va nju učen cev mi gran tov, ki ga je or ga ni zi ra la Slo ven ska fi lan tro pi ja , na okro gli mizi na Brdu pri Kra nju na temo Po lo žaj manj šin v Slo ve ni ji in Slo ven cev po sve tu, ki je bila Ak tiv no so de lo va nje na stro kov nem sre ča nju v Ko pru v or ga ni za ci ji Ljud ske uni ver ze Ko per na temo Vklju če va nje mi gran tov v slo ven sko šo lo in oko lje, ki je bilo Ak tiv no so de lo va nje v ko mi si ji na ZRSŠ/oce nje va nje med na rod nih šol skih pro jek tov z medkul tur no vse bi no ( ). Za go tov lje na je stro kov na po moč star šem mi gran tov v Slo ve ni ji pri pri pra vi pro gra ma Ma ke don ska in slo ven ska kul tu ra, ki je del pro jek ta med kul tur ne ga so de lo va nja Raz lič nost nas bo ga ti, in je bil iz pe ljan na OŠ Kar la De stov ni ka Ka ju ha Ljub lja na. Po sre do va ne so stro kov ne pri pom be in do pol ni la k raz lič nim do ku men tom, ki jih MŠŠ pri prav lja jo na med na rod ni rav ni in za pro si jo ZRSŠ za mne nje in do pol ni la. Letno poročilo ZRSŠ

87 Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va No sil ka: Fani Čeh So de lav ci/so de lav ke: Maja An dri ć, An dre ja Bar le, Sa vin Jo gan, Dar ko Jor da nov, Tina Ne ma nič Za kon ske pod la ge: Slo ve ni ja je pod pi sni ca me mo ran du ma, s ka te rim se je za ve za la, da bo uved la vse bi ne v ku ri kul. Dvig rav ni zna nja na po droč ju med na rod ne ga pra va in hu ma no sti. Tra ja nje pro jek ta: pro jekt je po te kal do de cem bra Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va in iz ved ba dveh se mi nar jev za uči te lje (so de lo va nje tu jih in do ma čih stro kov nja kov). Pre vod pi snih gra div. Te sti ra nje na šo lah. Eval va ci ja: učen ci, di ja ki, so de lu jo či uči te lji. Te sti ra nje uč nih ur v šol ski prak si. Se sta nek koor di na to ri ce s pred stav ni ki Mor ka iz Že ne ve. Pri do bi tev so glas ja za ob ja vo sli kov ne ga gra di va. Delo na pri roč ni ku MHP, slo ven ska raz li či ca. Ob dob je od do Čla ni pro jekt ne ga sve ta so pri pra vi li os nu tek ana li tič ne ga po ro či la za Že ne vo. V njem je bil do končno ob li ko van slo ven ski pro gram MHP, ki bo vklju če val de set uč nih ur in te bodo iz va ja ne v OŠ. Med le tom se je zvr sti lo več vse bin skih se stan kov, ki so vklju če va li tudi vse bi no gle de fi nan ci ra nja iz da je pri roč ni ka za uči te lje (po ro či lo je od da no). Med 20. in so se dve pro fe so ri ci in tri di ja kinje ude le ži le Med na rod ne ga ta bo ra mla dih 2009 v Vr njač ki Ba nji v Sr bi ji. Dve pro fe so ri ci s pi lot nih šol, Tre nin ga uči te ljev tre ner jev v Neu mu. Čla ni pro jekt ne ga sve ta so pri pra vi li os nu tek ana li tič ne ga po ro či la za Že ne vo. Slo ven ska ver zi ja Pri roč ni ka za uči te lje: Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va je bila od da na v za lož bo ZRSŠ (v no vem bru). Se mi nar za uči te lje pi lot nih šol smo iz ved li Od 20. do so se dve pro fe so ri ci in tri di ja ki nje ude le ži le Med na rod ne ga ta bo ra mla dih v Vr njač ki Ba nji, Sr bi ja. Med pred se do va njem RS smo or ga ni zi ra li med na rod ni se mi nar in iz vedli ta bor mla dih Bo hinj Pri pra vi li smo os nu tek pri roč ni ka MHP za uči te lje. Or ga ni zi ra li smo se mi nar za uči te lje iz pi lot nih šol in iz ved li 2. del eval va ci je. Čla ni pro jekt ne ga sve ta so pri pra vi li os nu tek ana li tič ne ga po ro či la za Že ne vo. V njem je bil do končno ob li ko van slo ven ski pro gram MHP, ki bo vklju če val de set uč nih ur in te bodo iz va ja ne v OŠ. Med le tom se je zvr sti la več vse bin skih se stan kov, ki so vklju če va li tudi vse bi no gle de fi nan ci ra nja iz da je pri roč ni ka za uči te lje (po ro či lo je od da no). Od 20. do so se dve pro fe so ri ci in tri di ja kinje ude le ži le Med na rod ne ga ta bo ra mla dih 2009 v Vr njač ki Ba nji, Sr bi ja. Dve pro fe so ri ci iz pi lot nih šol, Tre nin ga uči te ljev tre ner jev v Neu mu. Čla ni pro jekt ne ga sve ta so pri pra vi li os nu tek ana li tič ne ga po ro či la za Že ne vo. Slo ven ska ver zi ja Pri roč ni ka za uči te lje: Ra zi sko va nje huma ni tar ne ga pra va je bila od da na v Za lož bo ZRSŠ (v no vem bru). Se mi nar za uči te lje pi lot nih šol smo iz ved li Od 20. do so se dve pro fe so ri ci in tri di ja kinje ude le ži le Med na rod ne ga ta bo ra mla dih v Vr njač ki Ba nji, Sr bi ja. Delo pri pro jek tu je po te ka lo po na čr tu. Iz pi lot nih šol smo pre je li po ro či lo o te sti ra nju uč ne ure iz os nut ka pri roč ni ka z na slo vom: Sama na klo pi. V za lož bo ZRSŠ smo od da li os nu tek pri roč ni ka. Tri di ja ki nje in dve pro fe so ri ci so se av gu sta ude le ži le Ta bo ra mla dih v Sr bi ji. Pred sta vi li so slo ven sko hu ma ni tar no de jav nost. Pro jekt ni svet je pri pra vil os nu tek ana li tič ne ga po ro či la za Med na rod ni odbor RK v Že ne vi. V Neu mu je bilo trid nev no doi zo bra že va nje za delo pri pro jek tu. Delo pri pro jek tu se bo na da lje va lo s šir je njem mre že šol. Pro jekt je med na ro den in ga vo di jo tri in sti tu ci je (MŠŠ, RKS in MORK). Slo ven ski pri roč nik z 10 uč nimi ura mi je na pi san in od dan v za lož bo ZRSŠ. Sprem lja va je po ka za la, da bo mo go če vse bi ne uč nih ur in te gri ra ti v os nov no šo lo. Delo pri pro jek tu se na da lju je. 86 Letno poročilo ZRSŠ 2009

88 Zdom ci in iz se ljen ci No sil ka: Dra gi ca Mo tik So de lav ci/so de lav ke: Ta dej Blat nik, mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg, Mira Turk-Škra ba, mag. Ma ri ja Žve glič, Ve sna Gor nik, Du ši ca Ku na ver, Rudi Mer ljak, Na ta ša Pi rih Sve ti na, Me li ta Sku šek Za kon ske pod la ge: Us ta va RS; 5. člen Za ko na o os nov ni šo li; 8. člen ZOFI, 81. člen Za ko na o od nosih RS z za mej ci in Slo ven ci po sve tu sprem lja va učinka uved be Port fo lia za do pol nil ni pouk slo venščine v tu ji ni in pri pra va za tisk Se mi nar za učite lje do pol nil ne ga pou ka slo venščine v tu ji ni (april tri dni, Evro pa), se mi nar za učite lje v so bot nih šolah slo venščine in dru gih pred me tov v slo venščini v iz se ljenstvu (ja nuar dni), po let na šola slo venščine za otro ke in mla dost ni ke slov. rodu iz tu ji ne v Slo ve ni ji, po sodobi tev Učnega načrta za do pol nil ni pouk slo venščine kot J2 v tu ji ni; III, IV in V faza ter te sti ra nje, do ločanje vse bin za LDN učite ljev do pol nil ne ga pou ka slo venščine v tu ji ni po po sa mez nih državah, or ga ni za ci ja bi va nja učen cev dop. pou ka slo venščine iz tu ji ne, pri pra va vse bin za iz da jo pri ročnika Slo venščina za Slo ven ce po sve tu za učite lje do pol nil ne ga pou ka slo venščine v tu ji ni in dru ge, ki se uk var ja jo s Slo ven ci po sve tu, po ve za va od del kov dop. pou ka slo venščine iz tu ji ne s šola mi v Slo ve ni ji, izbor de jav no sti pri in ob do pol nil nem pou ku slo venščine v tu ji ni, iz bor gra div za učite lje dopol nil ne ga pou ka slo venščine v tu ji ni, na tis učbe ni ka Igri va slo venščina za začet ni ke, vse bin ska nad grad nja splet ne stra ni Stičišče za Slo ven ce po sve tu, vse binska nad grad nja pro jek ta Slo venščina na da lja vo; E-slo venščina za Slo ven ce po sve tu, po glob lje ne stro kov ne pri pra ve no vih učite ljev za poučeva nje slo venščine po sve tu, sprem lja va dela v od del kih do pol nil ne ga pou ka slo venščine v tu ji ni, pri pra va načrta za vključeva nje otrok, učen cev slo ven ske ga rodu iz tu ji ne ob vr ni tvi v slo ven ske vrt ce in šole. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Raz vid no iz po ro či la za leto Vse binsko za ključ no po ro či lo: Iz pe lja na dva stro kov na se mi nar ja (šti rid nev ni in dvednev ni) za uči te lje dopol nil ne ga pou ka slo venšči ne po evrop skih dr ža vah. Iz pe lja ne po glob lje ne stro kov ne pri pra ve (petd nev ni, dvednev ni) no vih uči te ljev za pou če va nje slo venš či ne po sve tu (Bo sna, Hr vaš ka, Sr bi ja, Ita li ja, Nem či ja, Hr vaš ka, Švi ca, Češ ka, ZDA, New York). In di vi dual no us po sab lja nje uči te ljev do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne na da lja vo (v splet ni učil ni ci) in po e-po šti ter te le fo nu (sle di mo spre mem bam na po droč ju sko zi vse šol sko leto). Iz pe lja na Po let na šo la slo venš či ne za otro ke slo ven ske ga rodu iz raz lič nih evrop skih dr žav in ZDA ter Ka na de in tako še po ve ča no za ni ma nje za obi sko va nje do pol nil ne ga pou ka in učenje slo venš či ne. Šte vi lo ude le žen cev dop. pou ka po sve tu se zelo po ve ču je, od pi ra jo se novi od del ki. Iz pe lja nih več sku pin skih in in di vi dual nih bi vanj otrok pred šol ske sta ro sti učen cev ter di ja kov iz tu ji ne (iz Ma ke do ni je, Sr bi je, Bo sne, Nem či je, Švi ce, Luk sem bur ga, Liech ten stei na) v Slo ve ni ji. Po ve za ni od del ki do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne iz Ma ke do ni je, Sr bi je, Bo sne, Nem či je, Švi ce, Luk sem bur ga, Liech ten stei na s slo ven ski mi šo la mi. Iz bra ne vse bi ne in de jav no sti za pri pra vo LDN za po sa mez ne od del ke do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni. Iz dan port felj za učen ce dop. pou ka slo venš či ne (za raz red no in pred met no stop njo ter ko pir ne pred lo ge za uči te lje). Iz pe lja no us po sab lja nja uči te ljev dopol nil ne ga pou ka slo venš či ne (na da lje val ci de jav no sti na tem po droč ju) za uva ja nje port fe lja v pouk. Iz pe ljan uva jal ni semi nar z uči te lji, ki so za če li uva ja ti port felj v letu 2009 in pou ču je jo slo venš či no v tu ji ni. Vse bin sko in ob li kov no nad gra je no Sti čiš če oziro ma splet na stran. Na sti čiš če smo ume sti li več de set pri me rov do brih praks za do pol nil ni pouk slo venš či ne. Pri prav lje ni pro gra mi za stro kov ne ek skur zi je slo ven skih otrok iz tu ji ne v Slo ve ni ji in iz pe lja na stro kov na in ad mi ni stra tiv na pod po ra Letno poročilo ZRSŠ

89 uči te ljem, ki iz va ja jo ek skur zi je. Iz bra ne de jav no sti za in ob do pol nil nem pou ku slo venš či ne v tu jini ter obi ski pe sni kov, pi sa te ljev, dru gih kul tur ni kov v od del kih dop. pou ka v Bel gi ji, Nem či ji, Švi ci. Oprem lje ni od del ki do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni z ra ču nal ni ki, uč be ni ki, le po slov jem, pri roč ni ki in in for ma tiv nim gra di vom. Iz bra na gra di va za uči te lje dopol nil ne ga pouka slo venš či ne v tu ji ni. Pri prav ljen, iz dan uč be nik in de lov ni zve zek za za čet no pou če va nje slo venš či ne z otro ki od 7. do 10. leta sta ro sti, ki so slo ven ske ga rodu, z na slo vom Poi graj mo se slo ven sko. Z uč be ni kom oprem lje ni od del ki v New Yor ku in Sr bi ji. Pro jekt Slo venš či na na da lja vo E-slo venš či na za Slo ven ce po sve tu vse bin sko nad gra jen, us po sob lje ni uči te lji v Nem či ji, Švi ci, na Hr vaš kem, v Bel gi ji uči te lji pou ču je jo slo venš či no zdom ske in iz se ljen ske otro ke in mla dost ni ke po pro gra mu do pol nil ne ga pouka slo venš či ne in pro gra mu slo venš či ne kot J1 (pri re jen pro gram za os nov no šol ske in sred nje šol ske učen ce/di ja ke). Po so dob ljen Uč ni na črt za do pol nil ni pouk slo venš či ne kot J2. Pri prav ljen ro ko pis za pri roč nik Slo venš či na za Slo ven ce po sve tu za uči te lje do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tu ji ni in dru ge, ki se uk var ja jo s Slo ven ci po sve tu. Za mej ci No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, An dre ja Du hov nik-an to ni, mag. Va le ri ja Per ger, Ve ro ni ka Pir nat, Ro man Gru den Za kon ske pod la ge: 5. člen Us ta ve RS, Re so lu ci ja o po lo ža ju av toh to nih slo ven skih manj šin v sosed njih dr ža vah Ur. l. RS, št /1996, Za kon o or ga ni za ci ji in de lov nem po droč ju mi ni str stev Ur. l. RS 71/1994, Bi la te ral ni spo ra zu mi, skle nje ni s so sed nji mi dr ža va mi: Spo ra zum o so de lo va nju v izo bra že va nju, kul tu ri, zna no sti in teh no lo gi ji med vla do Re pub li ke Slo ve ni je in vla do Re pub li ke Ita li je (2000), Spo ra zum o so de lo va nju na po droč ju kul tu re, izo bra že va nja in zna no sti med Re publi ko Slo ve ni jo in Re pub li ko Ma džar sko (1992), Spo ra zum o so de lo va nju v kul tu ri, izo bra že va nju in zna no sti med vla do Re pub li ke Slo ve ni je in vla do Re pub li ke Av stri je (2001) zago tav lja nje stro kov ne po moči in podpore izo braževal nim or ga ni za ci jam in pe da goškim de lavcem v Av stri ji, na Hr vaškem, v Ita li ji in na Madžar skem, iz ved ba se mi nar jev za pe da goške de lav ce v Av stri ji, na Hr vaškem, v Ita li ji in na Madžar skem, iz ved ba ek skur zij za učence in di ja ke, na kup učbenikov in stro kov ne li te ra tu re, iz ved ba je zi kov nih šol in dru gih ob lik izo braževa nja. Tra ja nje pro jek ta: Vse na čr to va ne ak tiv no sti so bile iz pe lja ne sklad no z med na rod ni mi do go vo ri in do go vo rom z Ministrs tvom za šols tvo in šport. Pri iz va ja nju na log pri pod po ri izo bra že va nju pri pad ni kov slo ven skih manj šin v za mejs tvu (Av stri ja, Ita li ja, Ma džar ska, Hr vaš ka) so de lu je jo šte vil ni pe da goš ki sve to val ci za vo da, kar omo go ča ne po sredno upo ra bo re zul ta tov pro jek tov in dru ge ga raz voj ne ga dela v za mej skem oko lju. Ob moč ja bi ka za lo med se boj no te sne je po ve za ti in raz miš lja ti še o pe strej ši po nud bi. Pre pre če va nje na si lja NALOGA SE NI IZVAJALA. No sil ka: mag. Moj ca Pu šnik (mojca.pusnik@zrss.si) 88 Letno poročilo ZRSŠ 2009

90 Slo ve ni ja in nje na vlo ga v med na rod nem pro sto ru No si lec: Voj ko Ku na ver (vojko.kunaver@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ber nar da Ga ber, Ja nez Glo boč nik Pri pra va izo bra že va nih se mi nar jev in di dak tič nih gra div za uči te lje zgo do vi ne v os nov ni in sred njih šo lah. Tra ja nje pro jek ta: Od ja nuar ja do de cem bra Pro jekt je kon čan. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra ve na iz ved bo izo bra že val nih se mi nar jev, for mi ra nje eki pe so de lav cev. V ob dob ju maj ju nij 2009 so bili iz ve de ni štir je se mi nar ji (Bled, Ljub lja na, Ra den ci, Olim je), na ka te rih je so de lo va lo skupaj 120 uči te ljev zgo do vi ne in dr žav ljan ske vzgo je z os nov nih in sred njih šol. Se mi nar ji so po te ka li po pred vi de nem na čr tu in so bili vsi iz ve de ni. Za klju ček pro jek ta v ju ni ju Se mi nar ji, na ka te rih so so de lo va li uči te lji zgo do vi ne in dr žav ljan ske vzgo je, so bili do bro spre je ti, poh va lje ni pre da va te lji, ki so se po tru di li s pri pra vo od lič nih gra div, ki bodo uči te ljem v po moč pri pou če va nju te te ma ti ke. Se mi nar je so uči te lji oce ni li po zi tiv no, prav tako tudi upo rab nost pre je tih gra div za šol sko prak so. Raz voj no vih pro gra mov na po droč ju glas be ne ga šols tva No si lec: mag. Di mi trij Be uer mann (dimitrij.beuermann@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alen ka Vit man, dr. Ama li ja Ža kelj, Dra go Arko, Dra ga Až man, Mat jaž Dre venšek, Ma ri ja Gom bač, Slav ko Go ri čar, Ma ri ja Gre gorc, Zdrav ko Hri bar, Mat jaž Jev šni kar, Mile Kosi, Pri mož Ma la va šič, Vil da na Rep še, Bo žo Ro ge lja, Miro Saje, Ma tej Se lan, Miro Tom šič, Franc Žu gelj, dr. Dragica Žvar Za kon ske pod la ge: Zo FVI, Za kon o glas be nih šo lah Ob li ko va ti sku pi ne za pre no vo 13 uč nih na čr tov glas be ne šo le v ob se gu 8-let ne ga izo bra že va nja: vio la, flav ta, oboa, kla ri net, sak so fon, fa got, tro ben ta, rog, po zav na, tuba in dru ga ko nič na tro bi la, tol ka la, pev ski zbor in or ke ster. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va iz ho dišč za raz ši ri tev uč nih na čr tov na osem let. Iz ho diš ča za pre novo umet niš ke gim na zi je (glas ba-ples). Sklic štu dij skih in de lov nih sku pin za po sa mez ne uč ne na čr te. Pred lo ge do pol ni tev dva naj stih uč nih na čr tov in ene ga no ve ga uč ne ga na čr ta za glas be ne šo le je obrav na val Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje in jih do lo čil ozi ro ma po tr dil. V so de lo va nju z Na cio nal no ko mi si jo za glas be no šols tvo naj bi bil v de cem bru 2009 pri prav ljen še os nu tek sprem lja ve uva ja nja uč nih na čr tov in nato po slan Sve tu za ka ko vost in eval va ci je. Ključ ne ugoto vi tve in upo rab nost: Stro kov ni svet je do lo čil tri najst uč nih na čr tov za glas be ne šo le. Letno poročilo ZRSŠ

91 Evrop ska šo la: Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na se kun dar ni stop nji izo bra že va nja in evrop ska ma tu ra No sil ka: Moj ca Poz na no vič Je zer šek So de lav ci/so de lav ke: mag. Mir ko Zor man, mag. Ma ri ja Žve glič, Bo ža dr. Kra kar Vo gel, Ma ri ja na Klemen čič Gla vi ca, Mi hae la Knez, dr. Mar ti na Kri žaj Or tar, Me li ta Stei ner, dr. Alen ka Žbo gar Za kon ske pod la ge: Spo ra zum o pri sto pu k EŠ uva ja nje po so dob lje ne ga učnega načrta, sprem lja va pou ka, per ma nent no uva ja nje no vo sti v učno prak so, na kup stro kov ne in dru ge li te ra tu re; pri pra va po ročil in pri mer ja va z na cio nal nim pro gra mom; pri mer ja va UN za SLO z učnimi načrti za dru ge ma ter ne je zi ke v evrop ski šoli; sode lo va nje s starši in učite lji ter vods tvi šol in inšpek tor ji za dru ga pred met na po dročja; smer ni ce za poučeva nje slo venščine na da lja vo v EŠ, pri pra va in re cen zi ja pred ma tu ri tet nih in ma tu ritet nih iz pi tov ter red nih let nih iz pi tov na sekun dar ni stop nji izo braževa nja; sprem lja va ma tu re, ana li za, vred no te nje iz pi ta iz slo venščine, pri pra va po ročil in pri mer jav, skrb za raz voj slo venščine kot ma ter ne ga je zi ka za slo ven ske učence brez je zi kov ne sek ci je; raz vi ja nje bral ne pi sme no sti s spod bu ja njem tek mo vanj, so de lo va njem na li te rar nih in dru gih na tečajih ipd., vpli va nje na prob le ma ti ko pou ka in je zi kov ne po li ti ke EŠ s so de lo va njem na red nih srečan jih stro kov nih or ga nov v Brus lju, ob li ko va nje strokov nih rešitev v Troj ki (Fin ska, Šved ska, Slo ve ni ja) ter pred se do va nje od bo rom za se kun dar no stop njo izo braževa nja in mešanim od bo rom od sep tem bra 2009 na prej, smer ni ce za delo krov ne ma tu ri tet ne ko mi si je EŠ od sep tem bra Tra ja nje pro jek ta: Do kon ca leta 2009 z na da lje va njem v letu Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Po tr di tev pri la go je ne ga uč ne ga na čr ta za slo venš či no na se kun dar ni stop nji izo bra že va nja na ustrez nih de lov nih te le sih EŠ; uva ja nje UN in izo bra že va nje uči te ljev; sprem lja va pou ka (Bru selj I, Luk sem burg), pri pra va po ro čil in pri po ro čil; pri pra va in re cen zi ja ter pre vod pi snih iz pit nih gra div za pred ma tu ri tet ni in ma tu ri tet ni iz pit iz slo venš či ne 2007 v EŠ; sprem lja va ma tu re na EŠ Luk sem burg I, pri pra va kri te ri jev za vred no te nje ust ne ga in pi sne ga dela iz pi ta; gra di va in kri te ri ji za red ne let ne pi sne iz pi te na se kun dar ni stop nji izo bra že va nja; re še va nje prob le ma ti ke pou če va nja slo venš či ne v EŠ Bru selj I, se stan ki s star ši in uči te lji ter ob li ko va nje stro kov nih iz ho dišč za us ta no vi tev slo venske je zi kov ne sek ci je; so de lo va nje na red nih de lov nih sre ča njih or ga nov EŠ za se kun dar no stop njo izo bra že va nja (fe bruar, ma rec, maj, ju nij, sep tem ber, no vem ber 2007) ter na de lov nih sre ča njih slo ven ske de le ga ci je. Ob dob je od do Uva ja nje po so dob lje ne ga UN za pouk slo venš či ne na se kun dar ni stop nji; smer ni ce za pouk in di daktič ne re ši tve za pouk slo venš či ne na da lja vo; iz bor in na kup us trez ne stro kov ne li te ra tu re; sprem lja nje na pred ka uči te ljev; pri pra va pred ma tu ri tet nih, ma tu ri tet nih in dru gih iz pit nih gra div; izo bra že va nje za uči te lje; sprem lja va ma tu re (EŠ Frank furt v letu 2008), pri pra va po ro či la in pri mer jal ne ana li ze, pred sta vi tev na od bo rih za se kun dar no stop njo izo bra že va nja; pri pra va na pred se do va nje EŠ s sode lo va njem v Troj ki in pro jekt ni sku pi ni MŠŠ; ob li ko va nje smer nic za pred se do va nje in re še va nje je zi kov ne ga vpra ša nja otrok brez je zi kov ne sek ci je; preiz ku ša nje no vih di dak tič nih gra div; stro kovna pod po ra uči te ljem pri pri pra vi učen cev na tek mo va nja (Can kar je vo priz na nje) in spod bu ja nje pri vklju če va nju v dru ge de jav no sti s po droč ja kul tu re; pri pra va stro kov nih gra div in po ro čil za or ga ne EŠ in MŠŠ... Od ja nuar ja do de cem bra 2009 so bile v ok vi ru pro jek ta Raz voj ku ri ku la na se kun dar ni stop nji izobra že va nja in evrop ska ma tu ra ure sni če ne na sled nje na čr to va ne na lo ge: a) pri pra va in re cen zi ja pred ma tu ri tet nih in ma tu ri tet nih gra div za pi sni del iz pi ta na spom la danskem roku evrop ske ma tu re 2009; 90 Letno poročilo ZRSŠ 2009

92 b) pri pra va in re cen zi ja vpra šanj za ust ni del iz pi tov na spom la dan skem roku evrop ske ma tu re 2009; c) sprem lja va ma tu re na šo li EŠ Bru selj I, so de lo va nje pri oce nje va nju pi sne ga in ust ne ga dela iz pi ta, pri pra va po ro čil in ana liz; č) ob li ko va nje pred lo ga za ma tu ri tet ni sklop za leto 2010; d) pri pra va pred ma tu ri tet nih gra div za ma tu ro 2010; e) pri pra va os nut kov ma tu ri tet nih gra div za ma tu ro 2010; f) or ga ni zi ra no izo bra že va nje uči te ljev slo venš či ne na se kun dar ni stop nji v evrop ski šo li (tri krat), in di vi dual ne kon zul ta ci je, po moč pri na čr to va nju in iz va ja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela; izobra že va nje uči te ljev med je sen ski mi in bo žič no-no vo let ni mi po čit ni ca mi; g) na kup stro kov ne li te ra tu re za uči te lje in učen ce v EŠ; h) or ga ni zi ra nje pri prav za tek mo va nje iz ma te rinš či ne v ok vi ru EŠ; i) so de lo va nje na se stan kih od bo rov inš pek tor jev, pe da goš kih od bo rov, troj ke, de lov nih sku pin, sve tu gu ver ner jev in pri pra va stro kov nih pris pev kov in gra div; j) pred se do va nje od bo rom inš pek tor jev, me ša ne mu od bo ru in pe da goš ke mu od bo ru ter ma tu ritet ne mu od bo ru od av gu sta 2009 na prej; k) so de lo va nje v de lov ni sku pi ni SWALS (štir je se stan ki); l) vo de nje na sled njih de lov nih sku pin v ok vi ru Evrop ske šo le: n DS za re vi zi jo uč ne ga na čr ta za slo venš či no na se kun dar ni stop nji izo bra že va nja; n DS za pri pra vo UN za slo venš či no kot tuji je zik v 4., in 7. let ni ku se kun dar ne stop nje Evrop ske šo le; n DS za evrop sko ma tu ro; m) ob li ko va nje pr ve ga os nut ka pre nov lje ne ga UN za se kun dar no stop njo izo bra že va nja; n) ob li ko va nje iz ho dišč za UN za slo venš či no kot tuji je zik na se kun dar ni stop nji izo bra že va nja v EŠ (LIII in LIV); o) so de lo va nje s pred sed ni co skup ne ga ma tu ri tet ne ga od bo ra za leto 2010 v EŠ pri pra va smernic za delo v letu 2010; p) pri pra va di dak tič nih gra div za pouk in gra div za tek mo va nja; r) so de lo va nje pri pro jek tu Pred se do va nje EŠ (pri pra va gra div, sta liš ča, skle pi, do go vo ri ); s) hos pi ta ci je pri pou ku in ana li za dela uči te ljev; š) so de lo va nje v de lov nih sku pi nah za pre gled na novo us ta nov lje nih EŠ tipa II in tipa III. Na čr to va ne na lo ge v ok vi ru pro jek ta so bile ure sni če ne in de lo ma pre se že ne pri na čr to va nju de javno sti v ok vi ru evrop ske ma tu re, pri pri pra vi uč ne ga na čr ta za slo venš či no kot tuji je zik ter na po dročju re vi zi je uč ne ga na čr ta in ob li ko va nju di dak tič nih na pot kov za pri pra vo učen cev na tek mo va nje iz ma te rinš či ne za Can kar je vo priz na nje. Pri dob lje ne iz kuš nje bodo upo rab ne tudi v na cio nal nem pro gra mu pri po so do bi tvah ku ri ku lov, na čr to va nju pou ka in ob li ko va nju uč nih gra div. Nova za sno va ma tu ri tet ne ga iz pi ta iz slo venš či ne bo na sta ja la vzpo red no z uva ja njem no vo sti na rav ni na cio nalne ga pro gra ma. Evrop ska šo la: Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na pri mar ni stop nji izo bra že va nja No sil ka: mag. Ma ri ja Žve glič (marija.zveglic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Dra gi ca Mo tik, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, mag. Mir ko Zor man, Me li ta Stei ner Za kon ske pod la ge: Za kon o ra ti fi ka ci ji Kon ven ci je o sta tu tu Evrop skih šol (MKSEŠ) uva ja nje učnega načrta za slo venščino kot prvi je zik na pri mar ni stop nji izo braževa nja v Evropskih šolah; kon ti nui ra na sprem lja va pou ka slo venščine; tim ska inšpek ci ja; uva ja nje no vo sti s pri pra vo di dak tičnih gra div; so de lo va nje pri stro kov nih pedagoških in or gani za cij skih rešit vah pou ka; uve lja vi ti slo venščino v EŠ kot učni je zik (de jav no sti za us ta no vi tev je zi kov ne sek ci je); iz me nja va stro kov nih mnenj, smer nic, na vo dil, po ročil idr. na red nih de lov nih srečan jih inšpektor jev EŠ; vo de nje de lov ne sku pi ne za IKT na pri mar ni stop nji; Letno poročilo ZRSŠ

93 so de lo va nje v de lov ni sku pi ni Učenje na da lja vo, Us mer je val ni de lov ni sku pi ni za IKT ter v tekmo val ni ko mi si ji (IKT); koor di ni ra nje iz va ja nja ter sprem lja nje pou ka slo venščine na da lja vo in spe cial no di dak tično umeščanje to vrst ne ga pou ka; pri pra va na pred se do va nje de lov nim te le som Evrop ske šole (so de lo va nje v troj ki); pred se do va nje de lov nim te le som Evrop ske šole od bo ru inšpek tor jev za pri mar no stop njo, pe da goškemu od bo ru za pri mar no stop njo, mešane mu od bo ru inšpek torjev za pri mar no in sekun dar no stop njo (sku paj z inšpek to ri co za se kun dar no stop njo) in mešane mu pe da goškemu od bo ru za pri mar no in se kun dar no stop njo (sku paj z inšpek to ri co za se kun dar no stop njo) Tra ja nje pro jek ta: 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Na lo ge v ok vi ru pro jek ta Raz voj ku ri ku la slo venš či ne na pri mar ni stop nji izo bra že va nja v Evrop ski šo li s se de žem v Brus lju po te ka jo po na čr tu: Uč ni na črt za pred met slo venš či na kot prvi je zik (L1) v Evrop skih šo lah s se de žem v Brus lju na pri mar ni stop nji izo bra že va nja, t. i. šol sko po ro či lo (School Re port), In for ma ci jo o pou ku slo venš či ne v ok vi ru slo ven ske je zi kov ne sek ci je v Evrop ski šo li Bru selj I, An ket ni vpra šal nik o us ta no vi tvi slo ven ske je zi kov ne sek ci je v Evrop ski šo li Bru selj I na pri mar ni stop nji izo bra že va nja. Dru ge red ne de jav no sti: ob li ko va nje do pi sov, teh nič no-or ga ni za cij ska opra vi la, pred vsem pa ob li ko va nje stro kov nih do pi sov in be se dil, se stan ki in kon zul ta ci je s so de lav ci, red na de lov na sre ča nja inš pek tor jev pri mar ne stop nje, sre ča nje s star ši, sprem lja va pou ka slo venš či ne, uva ja nje no vih inš pek tor jev, de lov na sre ča nja inš pek tor jev pri mar ne stop nje, na kup stro kov ne idr. li te ra tu re, pri pra ve na vo de nje de lov ne sku pi ne idr. Ob dob je od do V šol skem letu 2008/2009 sle di faza na dalj nje ga uva ja nja Uč ne ga na čr ta za pred met slo venš či na kot prvi je zik (L1) v Evrop skih šo lah s se de žem v Brus lju na pri mar ni stop nji izo bra že va nja. Pri pravlje na je In for ma ci ja o pou ku slo venš či ne v ok vi ru slo ven ske je zi kov ne sek ci je v EŠ Bru selj I na primar ni stop nji izo bra že va nja. Dru ge red ne de jav no sti: or ga ni za cij sko-vse bin ska opra vi la, pred vsem pa ob li ko va nje stro kov nih do pi sov in be se dil (do pi si vods tvu EŠ, inš pek tor jem in od bo ru inš pek tor jev pri mar ne stop nje, us kla je va nje z Mi ni strs tvom za šols tvo in šport RS; e-sve to va nje/e-us po sab lja nje (v Mood lu) uči te ljem/uči te ljev slo venš či ne na EŠ Bru selj I, Luk sem burg II, Frank furt in Karl sru he; na kup stro kov ne idr. li te ra tu re za knjiž ni ce EŠ); se stan ki in kon zul ta ci je s so de lav ci (red na de lov na sre ča nja slo ven ske de le ga ci je in inš pek tor jev pri mar ne stop nje; sre ča nja s star ši EŠ Bru selj I; spremlja va pou ka slo venš či ne v EŠ Lu xem burg II in EŠ Bru selj I; uva ja nje no vih inš pek tor jev; or ga ni za ci ja in spremlja nje uče nja in pou če va nja slo venš či ne na da lja vo v ok vi ru e-pro jek ta E-SLO venš či na; di daktič na ume sti tev); se stan ki de lov ne sku pi ne Uče nje na da lja vo; pred sta vi tev pro jek ta E-SLO venš či na; re še va nje ak tual nih od pr tih vpra šanj gle de pou ka slo venš či ne v EŠ Bru selj I idr. EŠ; ak tiv no sti za us ta no vi tev slo ven ske je zi kov ne sek ci je v EŠ Bru selj I; vo de nje de lov ne sku pi ne EŠ IKT; pri pra ve na pred se do va nje or ga nom EŠ). I. Pred se do va nje de lov nim te le som Evrop skih šol s se de žem v Brus lju ( ) vo de nje Od bo ra inšpek tor jev pri mar ne stop nje (5. 10.), so vo de nje Skup ne ga od bo ra inšpek tor jev (6. 10.), so vo de nje Skup ne ga pe da goškega od bo ra (7. 10.), vo de nje troj ke (24. 9.), ude ležba na za se da nju Sve ta gu ver ner jev (3., ). II. Red ne de jav no sti: 1. Red no de lov no sre ča nje inš pek tor jev, pe da goš ke ga od bo ra za pri mar no stop njo, raz šir jene ga pe da goš ke ga od bo ra: Bru selj: ; , Pri pra ve na pred se do va nje de lov nim te le som Evrop skih šol (so de lo va nje v troj ki): 9. 2.; 2. 3.; 6. 3.; ; Bru selj: ; 4. 5.; ; Bru selj: ; 1. 6.; ; De lov ni obisk ge ne ral ne se kre tar ke Evrop skih šol in nje ne ga na mest ni ka v Slo ve ni ji: Se sta nek de lov ne sku pi ne IKT na pri mar ni stop nji izo bra že va nja (vo de nje de lov ne sku pi ne): , , (or ga ni za ci ja se stan ka na da lja vo v vir tual ni sej ni sobi EŠ); pri pra va splet ne ga vpra šal ni ka raba IKT pri pou ku raz lič nih pred me tov (april, ok to ber); prva iz ved ba splet ne an ke te med uči te lji pri mar ne stop nje: ; dru ga iz ved ba an ke te o rabi IKT pri pou ku raz lič nih pred me tov ( ); ob de la va an ket nih vpra šal ni kov (de cem ber 2009). 92 Letno poročilo ZRSŠ 2009

94 5. De lov no sre ča nje de lov nih sku pin IKT Stee ring Group in Di stan ce Learning EŠ Bru selj: London: ; so de lo va nje v ko mi si ji na IKT-tek mo va nju: Bru selj: ; Bru selj: De lov no sre ča nje de lov ne sku pi ne SWALS coor di na tors: Bru selj: ; , 8. 9., Sprem lja va pou ka (tim ska inš pek ci ja): Evrop ska šola Ber gen (Ni zo zem ska): , Evrop ska šola Lu xem burg I: , Evrop ska šola Cul ham (Ve li ka Bri ta ni ja): , Evrop ska šola Frank furt (Nem čija): Or ga ni za ci ja in vo de nje pou ka slo venš či ne na da lja vo v ok vi ru e-pro jek ta E-SLO venš či na: uče nje in pou če va nje slo venš či ne na da lja vo (Evrop ska šo la Ber gen, Ni zo zem ska). 9. Us po sab lja nje uči te ljev slo venš či ne v ok vi ru pro jek ta E-SLO venš či na ter uči te ljev do pol nil nega pou ka slo venš či ne na da lja vo v splet ni učil ni ci Mood le: ; (kla sič no us po sab lja nje). 10. Or ga ni za ci ja ro di telj ske ga se stan ka na da lja vo v splet ni učil ni ci Mood le s star ši učen cev Evrop skih šol v pro jek tu E-SLO venš či na: Pri pra va/od da ja član ka Uče nje in pou če va nje slo venš či ne na da lja vo v splet ni učil ni ci Mood le (soav tors tvo; re vi ja Evrop skih šol Pa no ra ma): ok to ber; soav tors tvo pred sta vi tve ne bro šu re Slo ven sko pred se do va nje or ga nom Evrop skih šol s se de žem v Brus lju (ju nij). 12. Se sta nek ko mi si je za pre no vo Uč ne ga na čr ta slo venš či ne za Slo ven ce po sve tu: Se sta nek ko mi si je za pre no vo Uč ne ga na čr ta za pouk slo venš či ne kot pr ve ga je zi ka v Evropski šo li s se de žem v Brus lju; Se sta nek ko mi si je za uči te lje do pol nil ne ga pou ka slo venš či ne v tujini: 2. 6.; , , , Se mi nar za uči te lje slo venš či ne v tu ji ni: Lo gar ska do li na (pre da va nje z na slo vom Raz vi ja nje učen če ve bral ne, kul tur ne in med kul tur ne zmož no sti pri do pol nil nem pou ku slo venš či ne v tu ji ni (knji žev ni pouk): De lov no sre ča nje z uči te lji co slo venš či ne v EŠ Luk sem burg: 5. 2.; EŠ Frank furt: ; EŠ Bru selj: Na kup knjiž nič ne ga gra di va za slo ven ske uči te lje in učen ce v EŠ Lu xem burg II, Frank furt in Karl sru he: ma rec, maj, av gust Fran ko fo ni ja No sil ka: Si mo na Caj hen (simona.cajhen@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Da rin ka Jaz bin šek, Mi hel ca Mi hevc, mag. So nja Zajc, Jean-Pa tri ce Ca de au, Slav ko Der žek, Do mi ni que Ge slin, Meta Lah, Jac que li ne Oven, Mar je ta Pin tar, Bron ka Straus, Hil da Za lo kar Za kon ske pod la ge: Ope ra tiv ni do go vor o slo ven sko-fran co skem so de lo va nju na po droč ju šols tva v le tih , pod pi san 1. ju li ja 2008 v pro sto rih mi ni strs tva za šols tvo in šport v Ljub lja ni or ga ni za ci ja stro kov nih srečanj učite ljev fran coščine, sez na ni tev s so dob ni mi me to da mi poučeva nja fran coščine, pro mo ci ja po me na zna nja fran coščine (pro jek ti na šolah, pred sta vi tve), or ga ni za ci ja fe sti va lov (kul tur no us tvar ja nje), po moč šolam pri med na rod nem so de lo va nju s šola mi v fran ko fon skih deželah, štu dij ski obi ski, iz de la va di dak tičnih gra div. Tra ja nje pro jek ta: na lo ge v pro jek tu Fran ko fo ni ja bodo iz pe lja ne v letu Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Fran ko fon ski dan v SLG Ce lje (poz drav ni go vor pe tih ve le po sla ni kov), kon fe ren ca SDUF na Gim na zi ji Mo ste, Ve čer fran co skih šan so nov v Na rod nem domu v Ce lju iz bor na gra jen cev za so de lo va nje na Med na rod nem fe sti va lu šan so na v Spli tu, og led Letno poročilo ZRSŠ

95 gle da liš ke pred sta ve v Avig no nu, so de lo va nje pri pro jek tu Al lons en Fran ce v Pa ri zu so de lo va nje s TV5, Let ni Slo ven sko-fran co ski se mi nar na Brdu pri Kra nju. Ob dob je od do Fran ko fon ski fe sti val v Kra nju (maj 2008), Fran ko fon ski dan v Ce lju (ma rec 2008), Fran ko fon ski teden v Ce lju (ma rec 2008), Let ni slo ven sko-fran co ski se mi nar na Brdu pri Kra nju (sep tem ber 2008), Pre da va nje o li te ra tu ri za gim na zij ske pro fesor je fran coš či ne (april 2008), Štu dij ski obisk v Fran ci ji (ju lij 2008), Pod pis ope ra tiv ne ga do go vo ra med ZRSŠ, MŠŠ in fran co sko vla do. Vse pred vi de ne aktiv no sti za leto 2008 so bile us pe šno iz pe lja ne. V ok vi ru pro jek ta Frankofo ni ja smo v so de lo va nju z MŠŠ, IFCN, SDUF in FF v Ljub lja ni us pešno iz pe lja li vse načrto va ne ak tiv no sti za leto ZRSŠ je so de lo val pri iz bo ru učite ljev fran coščine, ki so pre je li dvo te den sko šti pen di jo za izo braževa nje v Fran ci ji. Po do go vo ru so ti učite lji predsta vi li vse bi no in gra di va na štu dij skih srečan jih. 19. mar ca 2009 je v SLG Ce lje po te kal 11. Fran ko fon ski dan v Ce lju ce lod nev na pri re di tev v držav nem me ri lu, IFCN je sku pi ni di ja kov po de lil po to va nje v Fran ci jo. 2. april 2009 V so de lovanju z Dru go god bo je bil iz pe ljan pro jekt Sen zi bi li za ci ja di ja kov za glas bo Abd Al Ma li ka. Učite lji so di ja ke us me ri li v pi sa nje slam poe zi je. Po končanem iz bo ru, so se iz bra ni di ja ki lah ko ude ležili kon cer ta v Križan kah. Maja 2009 je ZRSŠ so de lo val pri or ga ni za ci ji Fran ko fon ske ga fe sti va la. No vem ber 2009: ude ležba na se mi nar ju SAEL v Pa ri zu. Sve to val ka je pred sta vi la svo je delo na ZRSŠ in splet na oko lja, ki so pod po ra našim učite ljem tu jih je zi kov. 1. in 2. ok to bra 2009: Or ga ni za ci ja Let ne ga slo ven sko-fran co ske ga se mi nar ja na Brdu pri Kra nju za vse učite lje fran coščine (de lav ni ce in pre da va nja fran co ske stro kov nja ki nje Odi le Le dru-me not ter dru gih slo ven skih stro kov nja kov, iz me nja va iz kušenj in pri me rov iz učne prak se). Sve to va nje šolam pri na ve za vi stikov s tu ji mi šola mi (raz ni pro jek ti). Na lo ge, ki so del pro jek ta Fran ko fo ni ja, so po leg ključ nih in red nih na log, ki jih iz va ja mo na ZRSŠ, iz jem no po mem bne za vse uči te lje fran coš či ne in za pro mo ci jo fran coš či ne v na šem pro sto ru. Prednost sa me ga pro jek ta je tudi v tem, da lah ko na lo ge zno traj da ne ga ok vi ra pro jek ta v do go vo ru z MŠŠ, IFCN in z dru gi mi in sti tu ci ja mi spre mi nja mo in do da ja mo. Oba fran ko fon ska fe sti va la sta izjem no po mem bna za pro mo ci jo sa me ga je zi ka. Let ni semi nar pa je za uči te lje fran coš či ne iz jem na pri lož nost za iz me nja vo iz ku šenj, znanj ter klju čen mo ti va cij ski ele ment, ki uči te lje spod bu ja, da še na prej bo ga ti jo in raz vi ja jo svo je delo ter v pouk vklju ču je jo so dob ne ele men te pou če va nja. Stik s tu ji mi strokov nja ki pa ši ri nji ho vo po klic no ob zor je. RPS (raz šir je ne pred met ne sku pi ne) No sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj (amalija.zakelj@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Si mo na Caj hen, mag. Mi ro slav Cvah te, Mi šo Da čič, mag. Olga Deč man Dobr njič, Fani Čeh, mag. Vi ne ta Er žen, Go razd Fi šer, Ana Go lob, Ka ta ri na Gos po da rič, Jo ži ca Gramc, mag. Nada Holc, Ada Hol car, mag. Mi le na Iv šek, mag. Pa vla Kar ba, Mi hae la Ke rin, Na ta li ja Koc jan čič, Do ro tea Kralj, Voj ko Ku na ver, Bre da Lo ren ci, Nad ja Ma lo vrh, Nada Mar čič, Ni ves Mar kun Pu han, Sandra Mr šnik, mag. Mar ta No vak, Nina Os tan, Ma ria Pis njak, Ani ta Po berž nik, dr. An ton Pol šak, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, Ire na Sim čič, mag. Ma ri za Skvarč, Maj da Stein buch, dr. Ivo Ve rov nik, mag. Min ka Vi čar, mag. Ra do slav Wech ters bach, Anka Zu pan Za kon ske pod la ge: Zo FVI V na lo go so vklju če ne vse PS in POS, zato na lo ga zdru žu je ci lje raz voj ne ga dela vseh PS in POS. Med dru gim so splo šni ci lji, ki po ve zu je jo vsa pred met na po droč ja, na sled nji: krat ko ročni in dol go ročni raz voj ni pro gra mi pred met nih po dročij, uva ja nje po so dob lje nih UN, raz voj di dak tičnih gra div, izo braževa nje učite ljev na vseh rav neh VIZ, 94 Letno poročilo ZRSŠ 2009

96 so de lo va nje z učite lji pri raz vo ju didak tik pred met nih po dročij (raz voj pri me rov do bre prak se, raz širja nje pri me rov do bre prak se prek men tor skih učite ljev itd.), sle de nje no vejšim di dak tičnim pri sto pom. V ok vi ru pro gra mov pred met nih in po droč nih sku pin, LDN ZRSŠ ure sni če va nje za stav ljen ci ljev: po ve zo va nje pred met nih in po dročnih sku pin po ver ti ka li in ho ri zon ta li (us ta no vi tev pro gram ske sku pi ne v se sta vi: vod je pro gra mov, vod ja CS, no si lec pro jek ta NPZ, vod ja sku pi ne za stal no stro kov no iz po pol nje va nje), ime nova nje koor di na tor jev in na mest ni kov koor di na tor jev po dročnih sku pin, iz ve de na stro kov na srečanja pred met nih sku pin, iz ve de na stro kov na srečanja po dročnih sku pin na temo in di vi dua li za ci ja in di fe ren cia ci ja ter pre nos vse bin prek ŠS do učite ljev, pri pra va in iz ved ba pro gra ma štu dij skih sku pin (NPZ, ma tu ra, po klic na ma tu ra, splošna ma tu ra, vse bi ne gle de na pro gram PS in POS), prek PS in POS pri pra va pro gra mov in iz ved ba se mi nar jev na vseh rav neh VIZ, pri pra va in iz de la va mnenj in po ročil za zu na nje vzgojno-izo braževal ne or ga ni za ci je, fa kul te te, inšti tu te, CPI, ob li ko va nje mnenj za ka ta lo ge znanj, učne načrte, učbe ni ke, učila, so de lo va nje pri pri pra vi na log za tek mo va nja in pri iz ved bi tek mo vanj, v ok vi ru raz voj nih pro gra mov PS sve to val ne sto ri tve VIZ, sve to val ne sto ri tve kot od ziv na po bu de šol, vključeva nje PS v pro jek te ZRSŠ. Po ve zo va nje pred met nih in po droč nih sku pin: na rav ni pri pra ve pro gra mov soob li ko va nje skup ne ga kon cep ta dela, raz voj ce lost ne ga pri sto pa k uče nju in pou če va nju (prek stro kov nih sre čanj, raz voj gra div, iz me nja va po gle dov in sta lišč, us kla je no stro kov no de lo va nje, po ve zo va nje vse bin po ver ti ka li in ho ri zon ta li, upo rab nost zna nja...). Pre no va pro gra mov na po droč ju VIZ otrok s po seb ni mi po tre bami NALOGA SE NI IZVAJALA. No sil ka: mag. Ja nja Co tič Pajt nar (janja.cotic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. An dre ja Bar le La ko ta, dr. Dar ja Ko bal Grum, dr. Sta ne Ko šir, Lju bi ca Lu kan, dr. Li di ja Ma gaj na, dr. Bo ži dar Opa ra, mag. Ma tej Rov šek, To maž Roz man, Zdrav ka Sla vec, Maj da Un gar Za kon ske pod la ge: Na pod la gi 16. čle na Za ko na o dr žav ni upra vi (Ur. l. RS, št. 24/05 ZDU-1-UPB3) in Pra vil ni ka o po go jih, po stop ku iz bo ra in fi nan ci ra nju pro jekt ne ga dela ter o so de lo va nju zu na njih so de lav cev v stro kov nih te le sih Mi ni strs tva za šols tvo, zna nost in šport (št. 5/2001 z dne ) je mi ni ster za šols tvo in šport dr. Mi lan Zver spre jel sklep o ime no va nju Ko mi si je za pre no vo vzgo je in izo bra že va nja otrok s po sebnimi po tre ba mi. Sklep o us ta no vi tvi je za čel ve lja ti z dnem pod pi sa, , do pol njen pa je bil in Ko mi si ja je 10-član ska, ime no va na za šti ri leta. Or ga ni za ci jo in na čin dela ko mi si je ure ja po slov nik. Stro kov no, ad mi ni stra tiv no, teh nič no in dru go lo gi stič no delo za ko mi si jo oprav lja Urad za raz voj šols tva. Na lo ge ko mi si je: pri pra va in ob li ko va nje stro kov nih pod lag za od ločanje na po dročju vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, pri pra va stro kov nih sta lišč, mnenj, pred lo gov za mi ni strs tvo v zve zi na dalj njim raz vo jem vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, pri pra va po ročil s po dročja vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi za mi ni strs tvo, so de lo va nje pri pri pra vi načrta iz va ja nja in pri iz va ja nju stro kov nih na log s po dročja raz vo ja vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi in ure sničeva nje dru gih na log v do go vo ru z mi nistrs tvom, po ve za nih z na dalj njim raz vo jem vzgo je in izo braževa nja otrok s po seb ni mi potrebami. Letno poročilo ZRSŠ

97 Na lo ge ZRSŠ: me sečna iz plačila po po god bi o delu za ime no va ne člane ko mi si je, ude ležba na se jah ko mi si je, po moč pri vse bin ski in or ga ni za cij ski rea li za ci ji na log ko mi si je. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Seje ko mi si je in ure sni če va nje na log sklad no z na čr tom ko mi si je za leto Og led ka zal ni kov je mo goč na splet ni stra ni: izo bra ze vanje_oseb_s_poseb ni mi_po tre ba mi/ko mi si ja/. Iz vr še va li smo me seč na iz pla či la po po god bi o delu za ime no va ne čla ne ko mi si je, ude le že va li smo se sej ko mi si je in so de lo va li pri vse bin ski in or ga ni za cij ski rea li za ci ji na log ko mi si je. Ob dob je od do Seje ko mi si je in ure sni če va nje na log sklad no z na čr tom ko mi si je za leto Og led ka zal ni kov je mo goč na splet ni stra ni: izo bra ze va nje_oseb_s_poseb ni mi_po tre ba mi/ko mi si ja/. Iz vr še va li smo me seč na iz pla či la po po god bi o delu za ime no va ne čla ne ko mi si je, ude le že va li smo se sej ko mi si je in so de lo va li pri vse bin ski in or ga ni za cij ski rea li za ci ji na log ko mi si je. Iz va ja nje ak cij ske ga na čr ta za učen ce z uč ni mi te ža va mi No sil ka: mag. Kar men Klav žar (karmen.klavzar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: So nja Do bravc, mag. Da rin ka Lo žar, mag. Ma te ja Sir nik, Ve sna Vr šič, dr. Ama li ja Ža kelj, Kse ni ja Bre gar Go lo bič, dr. Gabi Ča či no vič Vo grin čič, dr. Ma ri ja Kav kler, Moj ca Klug, rav na te lji os nov nih šol, uči te lji (OŠ, SŠ) Za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Pra vil nik o spre mem bah in dopol ni tvah pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela ko mi sij za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi ter o kri te ri jih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir ozi ro ma mo tenj otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra že va nja opol no močenje učite lja pri od kri va nju in pre poz na va nju splošnih in spe ci fičnih učnih težav, spod bu ja nje do bre poučeval ne prak se pri delu z učenci z učnimi težava mi pri pou ku, spod bu ja nje k pri la ga ja nju me tod dela. Tra ja nje pro jek ta: pred vi de no tra ja nje pro jek ta v letu 2009 je bilo 55 de lov nih dni. Po de fi ni ra nju vse bi ne pro jek ta v sklo pu šir še ga pro jek ta obrav na ve uč nih te žav so bili de fi ni ra ni ci lji pro jek ta ob li ko va nja pod por uči te ljem, ki iz va ja jo po moč učen cem z uč ni mi te ža va mi pri ma te mati ki. De lov na sku pi na, ki je bila ime no va na, je na pr vih treh se jah do lo či la dve ključ ni kon cep tual ni na lo gi, in si cer ana li zo iden ti fi ka ci je pri manj klja jev s pou dar kom na so de lo va nju med stro ka mi in kon kre ti za ci jo do go vo rov o mi ni mal nih stan dar dih ter ana li zo do bre pou če val ne prak se pri pou čeva nju učen cev s splo šni mi uč ni mi te ža va mi pri ma te ma ti ki. Sku pi na je ob li ko va la mre žo šol, pri prav lje nih za so de lo va nje pri pro jek tu. Ob li ko va na sta bila an ket ni vpra šal nik za uči te lje ma te ma ti ke na šo lah ter na tan čen vse bin sko-ter min ski na črt dela s šo la mi, pri jav lje ni mi v pro jekt do ok to bra pri hod nje ga leta (do lo če ni so bili skli ci šol in vse bi na de lov nih izobra že val nih sre čanj). Prvo sre ča nje s šo la mi in uči te lji, so de lu jo či mi v pro jek tu, bo 18. ja nuar ja Re zul ta ti pro jek ta bodo upo rab ni za vse uči te lje ma te ma ti ke slo ven skih os nov nih šol, za ak ti ve učite ljev ma te ma ti ke in sve to val ne služ be na šo lah, tj. za vse, ki se uk var ja jo s pre poz na va njem uč nih te žav, s pri la ga ja njem pou če va nja, pre ver ja njem in oce nje va njem učen cev z uč ni mi te ža va mi pri ma te ma ti ki ter z di se mi ni ra njem do bre pou če val ne prak se uči te ljev, ki iz va ja jo po moč učen cem z uč ni mi te ža va mi pri ma te ma ti ki. 96 Letno poročilo ZRSŠ 2009

98 Po so dab lja nje UN za stro kov ne gim na zi je No sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj So de lav ci/so de lav ke: Mar je ta Borst ner, Samo Bo žič, mag. Mi ro slav Cvah te, Ada Hol car, Ja nja Kern, Nad ja Ma lo vrh, Nina Os tan, Ani ta Po berž nik, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, mag. Moj ca Su ban Am brož, mag. Min ka Vi čar, mag. Ra do slav Wech ters bach Za kon ske pod la ge: Zo FVI poso do bi ti UN za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah (prib ližno 39 pred me tov), pri pra vi ti pro gram uva ja nja po so dob lje nih UN. Pri pra va kon cep tual nih os nov, iz ho dišč in na čel za po so dab lja nje uč nih na čr tov za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah. Us po sab lja nje čla nov ko mi sij za pri pra vo ku ri ku lar nih do ku men tov. Pri pra va os nut kov po so dob lje nih uč nih na čr tov (v na da lje va nju POS UN) za 42 pred me tov v stro kov nih gim nazi jah: teh niš ka gim na zi ja, umet niš ka gim na zi ja: li kov na smer in dram sko-gle da liš ka smer. Pri pra va gra di va za obrav na vo po so dob lje nih uč nih na čr tov na Stro kov nem sve tu za splo šno izo bra ževa nje. Re zul ta ti: ime no va nje in mreža pred met nih ko mi sij (šte vi lo ko mi sij: 24, šte vi lo čla nov: 170), iz de la va pra vil in obraz cev za po slo va nje ko mi sij (člani ko mi sij so zu na nji so de lav ci Za vo da RS za šols tvo), pri pra va do ku men tov: smer ni ce za po so dablja nje učnih načrtov, stro kov ne pod la ge za struk tur ne ele men te v po so dob lje nih učnih načrtih, pred sta vi tev smer nic in stro kov nih pod lag za po so dab lja nje učnih načrtov (dve stro kov ni srečanji z vse mi ime no va ni mi ko mi si ja mi, iz de la va in izročitev gra di va za delo ko mi sij), us po sab lja nje čla nov ko mi sij stro kov na srečanja, ločeno za teh niško in umet niško gim na zi jo, pri pra va gra di va, tema: Iz ho dišča za pri pra vo po so dob lje nih učnih načrtov: vse bin ske us me ri tve za po so dab lja nje učnih načrtov, stra te gi je načrto vanja ku ri ku la in re zul tat ski pri stop, struk tur ni ele men ti po so dob lje nih učnih načrtov, pri me ri, smer ni ce za pri pra vo učnih načrtov (dve iz ved bi v ja nuar ju 2009, dve iz ved bi v mar cu 2009), pri pra va obraz ca za re cen zi jo pred sta vi tev in na vo di la za pi sa nje re cen zi je, stro kov na srečanja s člani ko mi sij za teh niško gim na zi jo (tri srečanja, april ju nij 2009), de lov na srečanja ožjega stro kov ne ga tima pro jek ta (pre gled os nut kov po so dob lje nih učnih načrtov za teh niško gim na zi jo in za umet niško gim na zi jo: li kov na smer in dram sko gle da liška smer), štiri srečanja (od apri la do ju ni ja 2009), de lov na srečanja s pred met ni mi ko mi si ja mi za li kov no smer umet niške gim na zi je (tri srečanja maj, ju nij, ju lij 2009), de lov no srečanje s pred met no ko mi si jo za pri pra vo os nut kov POS UN za dram sko-gle da liško smer, Gim na zi ja Nova Go ri ca, 11. maj 2009, or ga ni za ci ja in iz ved ba jav ne raz pra ve za os nut ke POS UN v umet niški gim na zi ji, li kov na smer, Ve le nje, 8. ju nij So de lo va lo je pet gim na zij, ki iz va ja jo ta pro gram, pred ložitev 14 os nut kov POS UN za teh niške gim na zi je za obrav na vo in po tr di tev na Stro kov nem sve tu za splošno izo braževa nje (Stro kov ni svet je 18. ju ni ja 2009 pred ložene POS UN do ločil), 2. jav na obrav na va os nut kov POS UN za umet niško gim na zi jo (li kov na smer, dramsko-gle da liška smer), 30. sep tem ber 2009, Gim na zi ja Nova Go ri ca, de lov no srečanje s pred met no ko mi si jo za ma te ria le (5. ok to ber 2009, ZRŠS, Po ljan ska 28, LJ), prvi pre gled os nut kov POS UN za ma te ria le (šest pred me tov). De cem bra 2009 pred lo ži tev pred lo gov POS UN za obrav na vo in do lo či tev na Stro kov nem sve tu za splo šno izo bra že va nje: 1. 9 POU UN za teh niš ko gim na zi jo 7 POS UN za ma te ria le, opi sna geo me tri ja, grad be niš tvo 2. 6 POS UN za umet niš ko gim na zi jo li kov na smer 3. 4 POS UN za ob vez ne pred me te in 7 POS UN za de lav ni ce za umet niš ko gim na zi jo dram sko-gleda liš ka smer. Ob li ko va nje pro gra ma Po so do bi tev uč nih na čr tov stro kov nih pred me tov v stro kov nih gim na zi jah: uva ja nja, sprem lja nja in us po sab lja nja uči te ljev. Letno poročilo ZRSŠ

99 Sklad no z iz ho diš či in smer ni ca mi po so dab lja nja uč nih na čr tov iz leta 2007 je bilo po so dob lje nih 38 uč nih na čr tov za stro kov ne pred me te v stro kov nih gim na zi jah. Uč ni na čr ti so po so dob lje ni gle de na spre je ta na če la po so dab lja nja: ak tua li za ci ja vse bin in raz voj di dak tič nih pri sto pov s pou dar kom na ak tiv nej ši vlo gi di ja kov v uč nem pro ce su. Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju ke mi ja: Mo del ni pri stop za pro fi li ra nje na dar je no sti mla dih na po droč ju ke mi je 3 No sil ka: mag. An dre ja Bač nik (andreja.bacnik@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Ta nja Rup nik Vec, Ro ma na Cerc, Dar ko Do lenc, Dam jan Er čulj, Jo lan da Fur lan, An drej Go dec, Na ta ša Gros, Zden ka Ka dunc, An ton Kelbl, Aleš Knez, An ton Ko kalj, Jo že Koller, Ivan Le ban, Bar ba ra Mo dec, Bre da No vak, He le na Pro sen, Bo ris Šket, Moj ca Štraus, Moj ca Žit ko Cilj na sku pi na: mla di (15 20), ki jih po se bej za ni ma ke mi ja in so na dar je ni za ke mi jo Na men pro jek ta: pripra va in iz ved ba po sku sne ga mo de la za učin ko vi tejše pro fi li ra nje mla dih, ki jih za ni ma ke mi ja ozi ro ma so za njo po se bej na dar je ni, vzpo sta vi ti si stem diag no sti ci ra nja na dar je no sti in sprem lja nja kva li te te in kvan ti te te pri do bi vanja zna nja, spret no sti, odnosa (preiz ku si, vprašal ni ki, in terv ju ji), or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih srečanj za po glab lja nje in raz šir ja je ke mij ske ga zna nja in spret no sti na raz ličnih po dročjih ke mi je (teo re tično, prak tično), sez na nja nje z naj no vejšimi dog na nji na po dročju kemije in po klic ni mi možnost mi z or ga ni za ci jo in iz ved bo pre da vanj (po klic: ke mik), stro kov nih ek skur zij na ra zi sko val ne inšti tu te ter ke mij sko in du stri jo, po so dab lja nje mo del ne splet ne učil ni ce za izo braževa nje in so de lo va nje na dar je nih mla dih kemi kov in strokov nja kov z raz ličnih po dročij ke mi je, or ga ni za ci ja in iz ved ba Po let ne šole ke mi je. Tra ja nje pro jek ta: do kon ca leta 2009, Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Po ro či lo o delu za leto Na men pod pro jek ta je bila pri pra va in iz ved ba mo de la za učin ko vi tej še pro fi li ra nje mla dih, ki jih za ni ma ke mi ja in so za njo še po se bej na dar je ni. V ta na men smo na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo (FKKT) v letu 2007 or ga ni zi ra li in iz ved li več stro kov nih sre čanj, kjer je eki pa stro kov nja kov s fa kul te te iz ved la teo re tič no in prak tič no izo bra že va nje zain te re si ra nih mla dih. V na da lje va nju sle di sez nam de jav no sti, ki so bile or ga ni zi ra ne in iz ve de ne v sklo pu pod pro jek ta. Naj prej smo na uvod nih te sti ra njih iz bra li sku pi no 16 di ja kov (priš li so z raz lič nih gim na zij v Slove ni ji). Stro kov na sre ča nja so ob se ga la 57 ur pre da vanj os mih raz lič nih stro kov nja kov s FKKT. Na strokov nih sre ča njih so po glo bi li in raz ši ri li svo je teo re tič no in prak tič no ke mij sko zna nje in spret no sti na naj raz lič nej ših po droč jih ke mi je. Di ja ki so bili sez na nje ni z ne ka te ri mi naj no vej ši mi dog na nji na po droč ju ke mi je. Iz pe lja na so bila tudi vme sna te sti ra nja. Di ja ke smo sez na ni li tudi s po klic ni mi mož nost mi. Med dru gim smo or ga ni zi ra li in iz ved li strokov no ek skur zi jo v reak tor ski cen ter v Pod go ri ci, kjer so nam nji ho vi stro kov nja ki pri pra vi li preda va nja in vo den og led raz sta ve. V letu 2007 sta bili na FKKT or ga ni zi ra ni dve dru žab ni sre ča nji vseh ude le žen cev tega izo braževa nja. Na men teh je bil ne for mal na iz me nja va iz ku šenj in mnenj di ja kov, nji ho vih men tor jev in star šev, stro kov ne eki pe s FKKT itd. Eks pe ri men tal na šo la ke mi je IJS je za nas pri pra vi la in iz ved la de mon stra cij ske eks pe ri men te za pro mo ci jo in po pu la ri za ci jo ke mi je. Iz ve de na sta bila na kup in mon ta ža IKT opre me za so dob nej še in ka ko vost nej še iz va ja nje strokov nih sre čanj. 98 Letno poročilo ZRSŠ 2009

100 Kup lje na je bila os nov na so dob na stro kov na li te ra tu ra s po droč ja ke mi je. Koor di na tor ji pro jek ta so so de lo va li pri izo bra že va nju za splet no učil ni co v oko lju Mood le, ki je bilo iz pe lja no na ZRSŠ, in pri izo bra že va nju za in te rak tiv no tab lo, prav tako iz pe lja no na ZRSŠ. V ok vi ru pro jek ta je bila s pod po ro ZRSŠ za sno va na in iz ve de na mo del na splet na učil ni ca za izo bra že va nje in med se boj no so de lo va nje na dar je nih mla dih ke mi kov in stro kov nja kov z raz lič nih po dro čij ke mi je. Splet na učil ni ca de lu je v oko lju Mood le. V njej so na vo ljo raz lič na uč na gra di va s po droč ja ke mi je in pre pro stej še ani ma ci je. Zno traj nje sta bili iz ve de ni tudi spletni kle pe tal ni ci s stro kov nja ki FKKT. Tre nut no ima 48 ude le žen cev in je še v fazi do pol nje va nja. Ob dob je od do Pod pro jekt Mo del ni pri stop za pro fi li ra nje na dar je no sti mla dih na po droč ju ke mi je. Po ro či lo o de javno stih pod pro jek ta Cilj na sku pi na pod pro jek ta so mla di sred nje šol ci, ki jih ke mi ja še po se bej za ni ma ozi ro ma so na dar je ni za ke mi jo, to rej so zain te re si ra ni za do dat no izo bra že va nje s po droč ja te na ra vo slov ne vede. Sku pi ne se stav lja od 15 do 20 naj bolj na dar je nih ude le žen cev, ki jih s sprot ni mi te sti ra nji iz be re mo iz med vseh pri jav lje nih. Izo bra že va nje in vse ak tiv no sti v zve zi s pod pro jek tom po te ka jo na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo v Ljub lja ni, z uči te lji in stro kov ni mi so de lav ci fa kul te te. So de lu je jo pa tudi stro kov nja ki s po sa mez nih spe ci fič nih po dro čij ke mi je dru gih us ta nov. V pro jek tu sez na nja mo di ja ke z naj no vej ši mi dog na nji v ke mi ji in tudi s po klic ni mi mož nost mi, ki jih po nu ja ke mi ja. Ak tiv no sti pod pro jek ta po te ka jo v dveh sme reh: prva je ce lo let no do dat no izo bra že vanje naj bolj na dar je nih sred nje šol cev, dru ga pa je po let na šo la ke mi je. Med de jav no sti prve spa da ta or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih sre čanj za po glab lja nje in raz šir ja nje ke mij ske ga zna nja in spret nosti na naj raz lič nej ših po droč jih ke mi je (teo re tič no in prak tič no delo v la bo ra to ri ju). Ta del de jav no sti je na me njen na dar je nim sred nje šol kam in sred nje šol cem. Izo bra že va nje po te ka vse leto, ve či no ma ob vi ken dih, ra zen tega pa str nje no ves te den v fe bruar ju. Eks pe ri men tal no delo pa opra vi jo di ja ki med maj ski mi po čit ni ca mi. Zna nje di ja kov tudi spro ti pre ver ja mo. Le tos je bilo do zdaj oprav lje nih 84 ur pre da vanj iz anor gan ske, or gan ske, ana liz ne in fi zi kal ne ke mi je ter bio ke mi je. Po leg tega so di ja ki pre ži ve li 28 ur v la bo ra to ri jih FKKT, kjer so iz va ja li eks pe ri men te. V letu 2008 smo na FKKT or ga ni zi ra li tudi dru žab no sre ča nje vseh ude le žen cev tega izo bra že va nja. Na men sre ča nja je bila ne for mal na iz me nja va iz ku šenj in mnenj di ja kov, nji ho vih men tor jev in star šev, stro kov ne eki pe s FKKT itd., skratka vseh, ki ka kor ko li so de lu je jo pri tem izo bra že va nju. Dru ga več ja de jav nost tega pod pro jek ta pa je bila le tos tudi Po let na šo la ke mi je, ki smo jo or ga ni zira li rav no tako na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo s so de lo va njem Za vo da RS za šols tvo in Zve ze or ga ni za cij za teh niš ko kul tu ro. Po te ka la je v ted nu od do Ude ležen cev je bilo 17, na me nje na je bila vsem di ja kom in tudi bolj šim os nov no šol cem. Glav ni ci lji so bili pred vsem eks pe ri men tal no delo, med de jav nost mi pa so bila tudi pre da va nja, sku pen iz let vseh ude le žen cev in po dob no. V po let ni šo li je bilo oprav lje nih 51 ur la bo ra to rij ske ga dela in pre da vanj. Po po vrat nih in for ma ci jah ude le žen cev je bila po let na šo la zelo us pe šna. V ok vi ru pod pro jek ta je bila s pod po ro ZRSŠ že lani za sno va na in iz ve de na mo del na splet na učil ni ca KEMLJUB za izo bra ževa nje in med se boj no so de lo va nje na dar je nih mla dih ke mi kov in stro kov nja kov z raz lič nih po dro čij ke mi je. Splet no učil ni co, ki de lu je v oko lju Mood le, smo le tos še ne ko li ko do pol ni li ozi ro ma je še v fazi ši ri tve in po so dab lja nja. V njej so na vo ljo raz lič na uč na gra di va s po droč ja ke mi je in pre pro stejše ani ma ci je. Z nje no po moč jo po te ka tudi splet na ko mu ni ka ci ja z na dar je ni mi di ja ki. Tre nut no ima 135 vpi sa nih ude le žen cev. Za po tre be izo bra že va nja smo na ro či li tudi 25 knjig z raz lič nih po dro čij ke mi je in pou če va nja ke mi je. Po ro či lo o de jav no stih pod pro jek ta 2009 Cilj na sku pi na pod pro jek ta so mla di sred nje šol ci, ki jih ke mi ja še po se bej za ni ma ozi ro ma so nadarjeni za ke mi jo. Ti mla di iz ka zu je jo po seb no zain te re si ra nost za do dat no izo bra že va nje s po droč ja te na ra vo slov no-eks pe ri men tal ne vede. Ti pič na sku pi na je se stav lje na iz 15 do 20 ude le žen cev. Če je zain te re si ra nih več, jih s te sti ra njem iz be re mo v ome nje nem šte vi lu. Izo bra že va nje in sko raj vse aktiv no sti v zve zi s pod pro jek tom po te ka jo na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo v Ljub lja ni, z uči te lji in stro kov ni mi so de lav ci fa kul te te. So de lu je jo pa tudi stro kov nja ki s po sa mez nih spe ci fič nih po dro čij kemi je dru gih us ta nov (npr. IJS), ki sez na nja jo di ja ke z naj no vej ši mi dog na nji v ke mi ji in tudi s po klic ni mi mož nost mi, ki jih po nu ja po klic ke mi ka, ter stro kov nja ki Za vo da RS za šols tvo in Pe da goš ke ga in šti tu ta. Ak tiv no sti pod pro jek ta po te ka jo v dveh glav nih sme reh: 1. ce lo let no do dat no izo bra že va nje naj bolj na dar je nih sred nje šol cev, 2. po let na šo la ke mi je. Letno poročilo ZRSŠ

101 Med de jav no sti prve ak tiv no sti spa da ta or ga ni za ci ja in iz ved ba stro kov nih sre čanj za po glab lja nje in raz šir ja nje ke mij ske ga zna nja in spret no sti na naj raz lič nej ših po droč jih ke mi je (teo re tič no in prak tično delo v la bo ra to ri ju). Ta del de jav no sti je na me njen na dar je nim sred nje šol kam in sred nje šol cem. Izo bra že va nje po te ka vse leto, ve či no ma ob vi ken dih, ra zen tega pa str nje no ves te den v fe bruar ju. Eks pe ri men tal no delo opra vi jo di ja ki med maj ski mi po čit ni ca mi. Zna nje di ja kov je spro ti pre ver ja no. Le tos je bilo oprav lje nih 66 ur pre da vanj in vaj iz anor gan ske, or gan ske, ana liz ne in fi zi kal ne ke mi je ter bio ke mi je. Di ja ki so iz va ja li tudi 20 ur eks pe ri men tal ne ga dela v la bo ra to ri jih FKKT. Le tos smo že le li pod pro jekt obo ga ti ti s pri pra vo in iz ved bo»od no sne ga«vpra šal ni ka za mla de na dar je ne na po droč ju ke mi je. Pri tem so so de lo va li stro kov nja ki ZRSŠ in PI. Pri prav lje ne so bile stro kov ne smerni ce in vpra šal nik, ki naj bi bil iz ve den v ok vi ru pro jek ta v de cem bru Za na čr to va no iz ved bo stro kov nih sre čanj s te ma ti ko po klic ne orien ta ci je po klic: ke mik smo izbra li šol sko leto 2009/2010, tako da bomo iz pe lja li dve sre ča nji s stro kov nja ki IJS v no vem bru in de cem bru V no vem bru ( ) smo rea li zi ra li 1. sre ča nje Po klic ke mik/ke mi čar ka kot ra zi sko va lec/ra zi sko val ka, kjer smo go sti li izr. prof. dr. Mi le no Hor vat z In sti tu ta Jo žef Ste fan. Sre ča nje smo iz pe lja li na ZRSŠ. V letu 2009 smo na FKKT or ga ni zi ra li tudi dru žab no sre ča nje vseh ude le žen cev tega izo bra že va nja. Na men sre ča nja je bila ne for mal na iz me nja va iz ku šenj in mnenj di ja kov, nji ho vih men tor jev in star šev, stro kov ne eki pe s FKKT itd., skrat ka vseh, ki ka kor ko li so delu je jo pri tem izo bra že va nju. Dru ga več ja de jav nost tega pod pro jek ta pa je bila le tos tudi Po let na šo la ke mi je, ki smo jo or ga ni zi ra li rav no tako na Fa kul te ti za ke mi jo in ke mij sko teh no lo gi jo s so de lo va njem Za vo da RS za šols tvo in Zve ze or ga ni za cij za teh niš ko kul tu ro. Po te ka la je v ted nu od do Ude le žen cev je bilo 18, na me nje na je bila vsem di ja kom in tudi zain te re si ra nim na dar je nim os nov no šol cem. Glav ni na men Po let ne šo le ke mi je je pred vsem eks pe ri men tal no delo v po ve za vi s stro kov ni mi pre da va nji. V le toš nji po let ni šo li je bilo oprav lje nih 50 ur la bo ra to rij ske ga dela in pre da vanj. Po na ved bah vseh ude le žen cev je bila tudi to krat na po let na šo la zelo us pe šna. V ok vi ru pod pro jek ta je bila s pod po ro ZRSŠ že pred la ni za sno va na in iz ve de na mo del na splet na učil ni ca KEMLJUB za izo bra že va nje in med se boj no so de lo va nje na dar je nih mla dih ke mi kov in stro kov nja kov z raz lič nih po dro čij ke mi je. Splet na učil ni ca de lu je v oko lju Mood le. V njej so na vo ljo raz lič na uč na gra di va s po droč ja ke mi je in pre pro stej še ani ma ci je. Z nje no po moč jo po te ka tudi splet na ko mu ni kaci ja z na dar je ni mi di ja ki, pa tudi nji ho vi mi uči te lji. Tre nut no ima 154 vpi sa nih ude le žen cev ter je še v fazi ši ri tve in po so dab lja nja. Za po tre be izo bra že va nja smo tudi le tos na ro či li ne kaj (pred vsem tuje) ak tual ne stro kov ne li te ra tu re in uč nih pri po moč kov z raz lič nih po dro čij ke mi je in pou če va nja ke mi je. Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju fi zi ka No si lec: dr. Ivo Ve rov nik (ivo.verovnik@zrss.si) počas ti tev med na rod ne ga leta as tro no mi je z raz no vrst ni mi as tro nom ski mi ak tiv nost mi, ki se bodo iz va ja le na sred njih in os nov nih šolah, pri pra va za tisk po tu joče raz sta ve as tro nom skih slik, ki se bo te den sko se li la po šolah, ti ska nje in iz de la va kašira nih slik za po tu jočo raz sta vo, pri pra va gra div za učite lje za pod po ro pou ka z as tro nom ski mi vse bi na mi. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber 2009 Na lo ge pro jek ta so oprav lje ne. Fa kul te ta za ma te ma ti ko in fi zi ko (skrb ni ca po god be dr. An dre ja Gom boc) je po da la na sled nje pi sno po ro či lo o oprav lje nem delu: 1. Pri pra vi li smo gra di va in ti ska li kom plet slik po tu jo če as tro nom ske raz sta ve slik z na slo vom Od Zem lje do ve so lja, ki je na vo ljo šo lam za te den sko upo ra bo. 2. Pri pra vi li smo gra di va za uči te lje za pod po ro pou ka z as tro nom ski mi vse bi na mi: Na vo di la za as tro nom ska opa zo va nja in pre vod fil ma The Starry Mes sen ger (Zvezd ni sel) in sprem ne ga gradi va za uči te lje. 100 Letno poročilo ZRSŠ 2009

102 3. So de lo va li smo pri izo braževa nju uči te ljev na sre ča njih štu dij skih sku pin, kjer smo iz ved li 15 pre da vanj s prak tič nim pri ka zom upo ra be te le sko pov. 4. Se sta vi li smo Na vo di la za na ku pe in upo ra bo šol skih te le sko pov. Pro jekt je po te kal sklad no z načr tom. So de lav ci Fa kul te te za mate ma ti ko in fi zi ko so opra vi li na črto va ne na lo ge. Pri pra vi li so gra di va in iz ved li izo bra že va nje uči te ljev za upo ra bo as tro nom ske opazo val ne opre me. Uči te lji so bili mo ti vi ra ni in ude lež ba na štu dij skih sku pi na je bila nad pov preč na. Fa kul te ta za ma te ma ti ko in fi zi ko je pri pra vi la in iz de la la sli ke za po tu jo čo raz sta vo as tro nom skih slik. Raz sta vo si šo le te den sko iz me nju je jo in ak ci ja bo po te ka la še v pri hod njem ko le dar skem letu. So gla šam z vse bin skim po ro či lom Fa kul te te in z nji ho vim fi nanč nim zah tev kom za 5700,00 evrov, ki je sklad no s po god bo. Raz no li ki pri sto pi k po so dab lja nju na ra vo slov nih pred me tov v izo bra že va nju bio lo gi ja No sil ka: mag. Min ka Vi čar (minka.vicar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Gre gor Mo hor čič, Ta nja Po pit, An dre ja Bar le, Sa ša Kre gar, Ro bert Mo nro, Si mo na Str gulc Kraj šek, Bar ba ra Vil har, Al Vre zec, Ale xis Zri mec, Gre gor Zu pan čič Za kon ske pod la ge: Po so dob lje ni uč ni na črt za bio lo gi jo uva ja nje so dob nih si stem skih znanj o raz vo ju in de lo va nju kom plek snih, di na mičnih živih si stemov na ce lot ni vse bin ski ver ti ka li bio loškega izo braževa nja (OŠ in SŠ), so dob ni kon cep ti evo lu ci je in nji hov po men za ra zu me va nje raz ličnih vpli vov na ohra njanje, pove za nost, sood vi snost in raz voj živih si ste mov na Zem lji, izo braževa nje učite ljic/učite ljev (de lav ni ce, se mi nar ji, gra di va in pos ve ti) za upo ra bo si stem skega pri sto pa pri obrav na vi kom plek snih po sle dic po se ga nja člo ve ka v žive si ste me (od ce li ce, orga niz ma, po pu la ci je, eko si ste ma in ekos fe re), uva ja nje so dob ne ga kon cep ta bio loškega izo braževa nja, spod bu ja nje zmožno sti bo doče ci vil ne družbe za par ti ci pa ci jo v de mo kra tičnih pro ce sih pri odločanju o traj nost nem raz vo ju. Tra ja nje pro jek ta: Pri pra ve na pro jekt so se za če le no vem bra Pro jekt je po te kal do V sklep ni fazi pro jek ta po kon ča nih ak tiv no stih z uči te lji po te ka jo še dela pri us kla di tvi, po sta vi tvi in pre gle do va nju vi deo po snetkov, ure ja nju po tr dil za ude le žen ce, ob li ko va nju gra div in ure ja nju splet ne stra ni pro jek ta ( di ver zi te ta/). Na šo lah so do kon ca leta 2009 po te ka le ak tiv no sti pri pou ku bio lo gi je, ve za ne na evo lu ci jo kot osred nji kon cept so dob ne bio lo gi je. Za laž ji pri kaz na staja nja bio di ver zi te te z evo lu ci jo so bile uči te ljem po sre do va ne ide je in viri za na čr to va nje obrav na ve na sta ja nja in funk cij bio di ver zi te te. Glav ni cilj pro jek ta sta bili raz pra va in iz me nja va mnenj o nuj no sti uva ja nja sodobne ga kon cep ta ce lost ne ga pou če va nja bio lo gi je in pod po ra kon cep tual nim vse bin skim po so do bi tvam bio loš ke ga izo bra že va nja. V ok vi ru pro jek ta je bilo iz ve de no izo bra že va nje za uči te lji ce in uči te lje bio lo gi je ter raz pra ve in okro gli mizi v ok vi ru dvod nev ne ga med na rod ne ga pos ve ta Bio loš ka zna nost in druž ba, Bio di ver zi te ta raz no li kost ži vih si ste mov. Uči te lji so pre je li zbor nik pris pev kov, po snet ki pre da vanj in raz prav pa so do so top ni na splet ni stra ni pos ve ta, kjer bodo do stop ni tudi pris pev ki. Ker je projekt po te kal v Dar wi no vem letu 2009, je us ta no va Bri tish Coun cil v ok vi ru sprem lje val nih do god kov pro jek ta z do na ci jo omo go či la, da smo se tudi v Slo ve ni ji lah ko pri dru ži li sve tov ne mu praz no va nju Dar wi no ve ga leta V ta na men je do ni ra la v slo venš či no preve de no gra di vo in zlo žen ko Dar win now ozi ro ma Dar win da nes, po tu jo čo raz sta vo o Dar wi nu in DVD Dar wins Vo ya ge of Dis co very. Ker je nuj no uva ja ti so do ben kon cept bio loš ke ga izo bra že va nja, je na da lje va nje pro jek ta nuj no, si cer ne bo mo go če v prak si uve lja vi ti ce lost ne ga pri sto pa k obrav na vi naj bolj kom plek sne ga in di na mič ne ga po ja va ži ve na ra ve v lu či evo lu ci je. Pro jekt je bil zelo us pe šen, kar po leg re zul ta tov ka že iz jem no Letno poročilo ZRSŠ

103 do ber od ziv uči te ljic in uči te ljev, ki že li jo na da lje va nje. Tudi tuji pre da va te lji so poh va li li tak na čin dela z uči te lji in ka ko vost pos ve ta. Mno gi bodo pred la ga li, da se tudi v nji ho vih dr ža vah upo ra bi tak pri stop k raz voj ne mu delu z uči te lji. Za ra di iz jem no hi tre ga raz vo ja bio lo gi je in na raš ča jo če družbe ne po tre be po bio loš kem zna nju doživ lja bio loš ko izo bra že va nje pri nas in v sve tu te me lji te kon cep tual ne spre mem be v sme ri ce lost ne obrav na ve ži vih si ste mov in nji ho ve po ve za no sti na vseh rav neh or ga ni za ci je v ži vi na ra vi (od or ganskih mo le kul, ce li ce, or ga niz ma, po pu la ci je, združ be eko si ste ma in ekos fe re). Ra zu me va nje os nov nih za ko ni to sti de lo va nja, zgrad be in po ve za no sti kom plek snih di na mič nih ži vih si ste mov v lu či evo lu ci je zah te va po mik od neu strez ne ga teh ni ci stič ne ga pri sto pa k ce lost ne mu pri sto pu. Stro kov na raz pra va o nuj no sti kon cep tual nih vse bin skih po so do bi tev in uva ja nja ce lost ne ga pou čeva nja bio lo gi je je bila zelo us pe šna, rav no tako pred stav lje ne kon cep tual ne vse bin ske po so do bi tve (glej zbor nik in po snet ke pre da vanj in raz prav s pos ve ta). Gra di va, ki so na sta la pri pro jek tu, bodo v po moč uči te ljem pri pri pra vi na pouk in upo rab na tudi pri iz ved bi. Za uved bo so dob ne ga kon cep ta ce lost ne ga bio loš ke ga izo bra že va nja v prak so je nuj no tre ba na da lje va ti pro jekt. Tudi uči te lji ce in uči te lji že li jo, da se pro jekt na da lju je. Pred met na sku pi na je v ta na men po e-po šti že po sla la pred log za na da lje va nje pro jek ta (z e-po što, ) di rek to ri ci Ura da za raz voj šols tva na MŠŠ. Ka rier na orien ta ci ja No sil ka: Bri gi ta Ru par (brigita.rupar@zrss.si) So de la vec: Sa ša Ni kla no vič Za kon ske pod la ge: Za kon o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju, ZOFVI, Re so lu ci ja sve ta in pred stav ni kov dr žav čla nic zno traj sve ta za po ve če va nje vpli va in mo či po li tik, si ste mov in praks v ok vi ru vse živ ljenj ske ga sve to va nja v Evro pi koor di na ci ja po li tik za pod la go so de lo va nja Slo ve ni je v ak ci ji Trans ver zal ne ga pro gra ma Vseživljenj sko učenje, mreža ELGPN, ob li ko va nje skup nih pod lag za de fi ni ci je in ter mi no lo gijo, ki bo skup na in upo rab na za stro ko, upo rab ni ke in vse dru ge or ga ni za ci je pri so de lu je jo pri ka rier ni orien ta ci ji, ob li ko va nje iz ho dišč za kon cept ce lost ne eno vi te vseživ ljenj ske ka rier ne orien ta ci je, ob li ko va nje iz ho dišč za kon cept in te melj na načela za go tav lja nja ka ko vo sti na po dročju ka rierne orien ta ci je, pri pra va pri po ročil in pred lo gov us trez nih rešitev za od ločeval ce po li tik. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Stro kov na sku pi na je raz prav lja la o vlo gi in de lov nih na lo gah. Sez na ni li smo se z de lo va njem mreže ELGPN in skle pi. Pri prav ljen je sez nam re le vant ne li te ra tu re o tem po droč ju. Sku pi na je za če la raz pra vo o kon cep tu vse živ ljenj ske ka rier ne orien ta ci je v Slo ve ni ji. Po sla li smo pred log vklju či tve pred sed ni ka v de lov no sku pi no za belo knji go. Stro kov no sku pi no bo tre ba preob li ko va ti in po nov no ime no va ti tako, da bi prev ze la tudi na lo ge iz raz pi sa za OP za raz voj člo veš kih vi rov. 102 Letno poročilo ZRSŠ 2009

104 Ko mi si je za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre bami No sil ka: Na ta li ja Vovk Or nik (natalija.vovk@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Franc Dret nik, Alen ka Klinc, Bo ja na Ko vač, mag. Ma ri ja Kra mer, Ne ven ka Kus, Bi ser ka Lep, An dre ja Pin te rič, Mi len ka Uhelj-Oš tir, Ber nar da Ba bič, Ma ri ja Ce rar, Mar je ta Faj di ga, Mi loj ka Gyor fi, Ana Hro vat, Bri gi ta No jič, mag. Aco Pro snik, Alen ka Wer do nig, Jel ka Še šok Za kon ske pod la ge: Za kon o us mer ja nju otrok s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, št. 3/2007, UPB1 Pra vil nik o spre mem bah in do pol ni tvah Pra vil ni ka o or ga ni za ci ji in na či nu dela KUOPP ter o kri te rijih za opre de li tev vr ste in stop nje pri manj klja jev, ovir ozi ro ma mo tenj otrok s po seb ni mi po tre ba mi, UR. l. RS, št. 23/2007, Pra vil nik o do dat ni stro kov ni in fi zič ni po mo či za otro ke in mla dost ni ke s po seb ni mi po tre ba mi, Ur. l. RS, ŠT. 25/2006, Pra vil nik o os nov no šol skem izo bra že va nju učen cev s po seb ni mi po tre ba mi na domu, Ur. l. RS, št. 61/2004 pri pra va stro kov ne ga mne nja za otro ka ozi ro ma mla dost ni ka. Tra ja nje pro jek ta: vse leto Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ob li ko va nje in pri pra va kon cep ta dela KUOPP sklad no s spre je to no ve lo ZUOPP ob pre no su de lo vanja KUOPP iz MŠŠ na ZRSŠ. Uvod ni pos ve ti za čla ne KUOPP, ad mi ni stra tiv ne so de lav ce, pri pra va a pli ka ci je Orac le za ra ču nal niš ko pod po ro de lo va nja KUOPP, so de lo va nje s prav no služ bo pri pri pravi po godb, so de lo va nje s CSSSP pri za go tav lja nju pro stor skih in ma te rial nih mož no sti za de lo va nje KUOPP, iz ved ba sre čanj pred sedni kov KUOPP sku paj z vod ji OE. Ob dob je od do In ten ziv no de lo va nje se na tov KUOPP pri pra va stro kov ne ga mne nja. Iz ved ba red nih me seč nih srečanj pred sed ni kov KUOPP ter izo bra že va nja na temo Diag no sti ci ra nje za po tre be de lo va nja KUOPP za vse čla ne se na tov. In ten ziv no de lo va nje se na tov KUOPP pri pra va stro kov ne ga mne nja. Iz ved ba red nih me seč nih srečanj pred sed ni kov KUOPP in izo bra že va nja na temo Diag no sti ci ra nje za po tre be de lo va nja KUOPP za vse čla ne se na tov. Iz ve de no je bilo izo bra že va nje za so cial ne pe da go ge o od kri va nju in oce nje va nju otrok s čus tve ni mi in ve denj ski mi mot nja mi. Gle de na raz po lož lji ve po dat ke lah ko ugo to vi mo, da je bila rea li za ci ja na po droč ju iz da je stro kov nih mnenj 92-od stot na. V pov preč ju je po sa mez na ko mi si ja iz da la 236 SM. Raz li ka med iz da ni mi strokov ni mi mne nji in na čr to va ni mi v ok vi ru raz po lož lji ve ga de lov ne ga ča sa za prvo po lo vi co leta je v pov preč ju 895 stro kov nih mnenj (to li ko stro kov nih mnenj je bilo iz da nih več, kot je bilo na čr to va nih). In ten ziv no je bilo so de lo va nje s star ši, rej ni ki ozi ro ma skrb ni ki, so de lo va nje z vzgoj no-izo bra že val nimi us ta no va mi v po stop ku iz da je SM (pri do bi va nje mne nja o iz pol nje va nju po go jev), so de lo va li smo na kon fe ren cah in pos ve tih, ki so se na na šali na ose be s po seb ni mi po tre ba mi (kot slu ša te lji in kot ak tiv ni ude le žen ci). Iz ve de no je bilo izo bra že va nje za čla ne ko mi sij (za so cial ne pe da go ge). Di na mi ka in na čin dela ko mi sij na ka zu je na po tre bo po ce lot ni pro fe siona li za ci ji de lo va nja ko mi sij za us mer ja nje. Še ved no je od pr to vpra ša nje upo ra be do ku men ta ci je v pro ce su pri pra ve stro kovne ga mne nja, ki je na sta la v pro ce su bo di si zdrav lje nja bo di si obrav na ve otro ka v zdravs tve ni in stitu ci ji. Pri za go tav lja nju po go jev se ka že jo te ža ve z za go tav lja njem ka drov, še po seb no spe cial nih in re ha bi li ta cij skih pe da go gov, lo go pe dov in tif lo pe da go gov. Upo šte va nje Kon cep ta dela uč ne te ža ve v os nov ne šo le in iden ti fi ka ci ja ter obrav na va učen cev z uč ni mi te ža va mi v OŠ bi bila nuj na pri ugotav lja nju otro ko vih po seb nih po treb pred uved bo pro ce sa us mer ja nja. Or ga ni za ci ja dela se na ta je za ra di eks per tov, ki so zu na nji so de lav ci, zelo te žav na. Delo se oprav lja zu naj de lov ne ga ča sa eksper tov (ki so po god be ni so de lav ci) in pa je za ra di šte vil nih ak tiv no sti po go sto otež ko če no. Uva ja mo red no se sta ja nje se na tov Ko mi si je, ki bo omo go či lo tudi pra vo ča sno pri pra vo stro kov ne ga mne nja in s tem us me ri tev učen ca v pro gram, kar je eno te melj nih na čel ZUOPP. Od go vor nost za pri pra vo stro kov ne ga mne nja te me lji na vseh so de lu jo čih eks per tih (zdrav ni ku pe dia tru/šol. me di ci ne, psi holo gu in spec. pe da go gu). Na čin dela ka že tudi na po tre bo po spre mem bi pri se sta vi stal ne ga se na ta KUOPP ZRSŠ pred la ga, da bi se zdrav nik pe dia ter in zdrav nik šol ske me di ci ne vklju če va la ena ko Letno poročilo ZRSŠ

105 kot vsi dru gi stro kov nja ki z li ste iz ve den cev in bi na me sto zdrav ni ka vklju či li v stal ni se nat ko mi si je otro ko ve ga uči te lja. ZRSŠ-CUOPP gle de na do se da nji na čin dela KUOPP in di na mi ko dela meni, da bi bilo smi sel no uve sti tudi pro fe sio nal no delo po sa mez nih stro kov nja kov, ki bi se spe cia li zi ra li za de lo va nje pri us mer ja nju in ne bi bilo nji ho vo delo le do da tek ozi ro ma po pol dan sko delo za po tre be KUOPP. S tem bi se po ve ča li tudi od go vor nost čla nov KUOPP in mož nost do dat ne ga cilj ne ga izo braže va nja za po tre be us mer ja nja. Vi deo ma ni ja No si lec: Sil ve ster Tra tar So de lav ci/so de lav ke: Mat jaž Var šek, Gaš per Bre gar, Ma tej Ja go dič, Ga bri je la Ko ro šec, Amir Mu rato vi ć, Miha Pe če, Tone Rač ki, Špe la Raz pot nik, Pe tra Sla ten šek, Mi lan To po lo vec, Aman da Zu panc pri pra va in iz ved ba srečanja film skih us tvar jal cev in men tor jev, iz da ja brošure z ref lek tiv ni mi član ki in mne nji ude ležen cev in DVD z iz bo rom fil mov na fe sti va lu, pri pra va izo braževa nja za men tor je film ske vzgo je. Tra ja nje pro jek ta: fe bruar no vem ber 2009 Za ko nec lah ko ugo to vi mo, da je Vi deo ma ni ja 2009 do se gla in pre se gla za stav lje ne ci lje. Pred vsem smo ve se li po ve zo va nja film ske kul tu re kot vzgoj no-izo bra že val ne vse bi ne v sred njih šo lah in na še ga fe sti va la. To se je po ka za lo tako sko zi pris pev ke na le toš njem fe sti va lu kot tudi pri ude lež bi na izobra že val ni de lav ni ci. Ve se li nas tudi po ve za va s Hr vat skim film skim sa ve zom in nji ho vim mla din skim fe sti va lom v Kar lov cu. Me ni mo, da so med na rod ne po ve za ve in iz kuš nje po treb ne za na dalj njo rast in raz voj Vi deo ma ni je. Zdru že va nje mla dih film skih us tvar jal cev. Raz voj med kul tur no sti av tor jev sko zi po ve zo va nje s sorod ni mi fe sti va li zu naj R Slo ve ni je. Šir je nje vlo ge film ske kul tu re v vzgoj no-izo bra že val nem pro ce su. Izo bra že va nje men tor jev. Ob li ko va nje oce ne ka ko vo sti uč be ni ka No si lec: Vin cenc Fi lip čič (vincenc.filipcic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Sil va Kos Knez, Ines Me di ca, mag. Gre gor Mo hor čič, dr. Ama li ja Ža kelj, uči te lji OŠ, SŠ Za kon ske pod la ge: ZOFI, Pra vil nik o po tr je va nju uč be ni kov, Sta tut ZRSŠ ugo tav lja nje me to dič no-di dak tič ne pri mer no sti uč be ni kov, ki so po da ni v posto pek po tr je va nja na Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber Opra vi li smo ob veš ča nje po droč nih in pred met nih sku pin o pris pe lih vlo gah. Na pod la gi pred lo gov pred met nih ozi ro ma po droč nih sku pin smo iz bra li so de lav ce uči te ljev z us trez nim na zi vom ter izkuš nja mi za pri pra vo ocen o me to dič no-di dak tič ni us trez no sti uč be ni kov. Pri pra vi li smo us trez no do ku men ta ci je za pri pra vo pod jem nih po godb. Pri do bi li smo 93 me to dič no-di dak tič nih ocen uči te ljev prak ti kov za po tre be po stop ka po tr je va nja uč be ni kov. So de lo va li smo z 58 uči te lji. Pri dob lje ne oce ne uči te ljev prak ti kov o me to dič no di dak tič ni us trez no sti uč be ni kov, ki jih obrav na va Ko mi si ja za uč be ni ke v po stop ku po tr je va nja uč be ni kov na Stro kov nem sve tu Re pub li ke Slo ve ni je 104 Letno poročilo ZRSŠ 2009

106 za splo šno izo bra že va nje, so v po moč pri ob li ko va nju us trez nih od lo či tev o ka ko vo sti pred lo že nih uč be ni kov ozi ro ma vklju če nih be se dil nih in ne be se dil nih ele men tih. Uč be ni ki za pri la go jeni pro gram z niž jim izo braz be nim stan dar dom No sil ka: mag. Da rin ka Lo žar (darinka.lozar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Fran ci M. Ko le nec, mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg pri do bi ti uč be ni ke za OŠ za pri la go je ni izo braževal ni pro gram z niž jim izo brazbe nim stan dar dom. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri do bi tev av tor jev gra div, ilu stra tor jev, re cen zen tov, lek tor jev, ured ni kov, ob li ko val cev. Skle ni tev avtor skih pogodb, koor di ni ra nje dela, iz pla či la. Do zdaj je bilo iz da nih 29 uč be ni kov in de lov nih zvez kov. Do kon ča nih je še osem uč be ni kov in de lov nih zvez kov, ki naj bi izš li v av gu stu Pred vi do ma bo do kon ca ko le dar ske ga leta izš lo še de vet uč be ni kov in de lov nih zvez kov. Tre nut no je v pri pra vi še 35 uč nih gra div, ki so v raz lič nih fa zah dela. Ob dob je od do Pri do bi tev av tor jev gra div, ilu stra tor jev, re cen zen tov, lek tor jev, ured ni kov, ob li ko val cev. Skle ni tev av tor skih po godb, koor di ni ra nje dela, iz pla či la. Pro jekt se je za čel apri la Do za ključ ka leta 2008 je izš lo 29 uč be ni kov in de lov nih zvez kov, ko nec av gu sta 2009 pa še osem uč be ni kov in de lov nih zvez kov. Tako je do zdaj izš lo že 37 uč nih gra div. V pri pra vi je še 28 uč nih gra div v raz lič nih fa zah na sta ja nja, 10 od teh jih je že v sklep ni fazi. To so prvi uč be ni ki za pri la go je ni izo bra že val ni pro gram z NIS. Uč be ni ki so so dob ni, sle di jo ci ljem uč ne ga na čr ta, pri mer no ilu stri ra ni. So ve li ka pri do bi tev za učen ce in tudi za uči te lja, saj se bo predvi do ma na pod la gi uč be ni kov spre me nil tudi na čin pou če va nja in uče nja. Do zdaj je bilo iz da nih 37 uč be ni kov in de lov nih zvez kov. V pri pra vi pa je še 28 uč be ni kov in de lov nih zvez kov v raz lič nih fa zah dela. Po tre bu je mo av tor je še za tri uč be ni ke. Se mi nar ji Sve ta Evro pe/pe sta loz zi No sil ka: Ve ro ni ka Pir nat (veronika.pirnat@zrss.si) Za kon ske pod la ge: Ime no va nje za na cio nal ne ga koor di na tor ja iz Sve ta Evro pe izo bra že va nje uči te ljev na pri mar ni in se kun dar ni rav ni. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber 1. Pre vod kro no lo gi je se mi nar jev Sve ta Evro pe dva krat na leto in ob ja va v Šol skih raz gledih ter za splet ne stra ni Za vo da za šols tvo. Pre je ma nje po ro čil in ob ja va. Skrb za ažur nost po dat kov na splet ni stra ni ZRSŠ. Sve to va nje in pri ja ve uči te ljev in dru gih sve to val nih de lav cev s po droč ja izo bra že va nja na se mi nar je Sve ta Evro pe. Pri jav lje nih 20 kan di da tov, od tega 10 spre je tih. Pri jav na se mi nar je Pe sta loz zi je žal ne ko li ko manj kot prejš nja leta. Več kot pol raz pi sa nih se mi narjev je po te ka lo v nemš kem in dru gih evrop skih je zi kih, ne pa v an gleš kem. Gle de na to, da je med slo ven ski mi uči te lji an gleš ki je zik ve li ko bolj raz šir jen, se da iz tega raz bra ti zmanj ša nje ude ležb uči te ljev na se mi nar jih Pe sta loz zi. Letno poročilo ZRSŠ

107 2. Koor di na ci ja in po moč tu jim ude le žen cem, iz bra nim kan di da tom 2. Se mi nar ja Pe sta loz zi v Slo veni ji: COE From cri mes against hu ma nity in Eu ro pean hi story to wards Eu ro pean idea, Brdo, Štu dij ske sku pi ne in men tor ska mre ža šol No sil ka: Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič (brigita.adlesic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Pe tra Le vin ger, pe da goš ki sve to val ci, zu na nji pre da va te lji Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v vzgo ji in izo bra že va nju, Pra vil nik o na pre do va nju za po sle nih v vzgo ji in izo bra že va nju v na zi ve pri pra vi ti načrt de lo va nja štu dij skih sku pin 2009/2010, pri pra vi ti vse bin ski in fi nančni pred log za MŠŠ, iz pe lja ti načrto va ne skli ce ŠS 2008/2009 in prvi sklic 2009/2010, pri pra vi ti fi nančno in vse bin sko po ročilo za šol. leto 2008/2009. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Re zul ta ti se na na ša jo na ob dob je od sep tem bra 2008 do ju li ja 2009, ker so skli ci ve za ni na šolsko leto. V tem ob dob ju smo v vrt cih iz pe lja li 150 sre čanj, na ka te rih je bilo 4620 ude le žen cev. Na po droč ju os nov ne šo le je bilo 425 skli cev, na ka te rih je bilo ude le žen cev, na sred nji šo li 99 sre čanj s 1546 ude le žen ci, di jaš ki do mo vi so iz pe lja li pet sre čanj s 148 ude le žen ci in v ok vi ru glas be nih šol 16 sre čanj s 328 ude le žen ci. V letu 2009 smo iz pe lja li dva skli ca štu dij skih sku pin za vrt ce, os nov no šo lo, OŠPP, sred njo šo lo, di jaš ke do mo ve in glas be ne šo le za šol sko leto 2008/2009 ter prvi sklic v no vem šol skem letu 2009/2010. V tem ča su je bilo sku paj v ob li ki 8- ali 16-ur nih sre čanj iz pe lja nih 9854 izo bra že val nih ur, na ka te rih je bilo ude le žen cev. Ude lež ba se je toč ko va la z 0,5 ali 1 toč ko. Del no so bila sre ča nja iz pe lja na na da lja vo prek splet nih učil nic. V vrt cih so se vse bi ne na na ša le na na čr to va nje spon ta ne de jav no sti s po droč ja je zi kov, umet no sti in ma te ma ti ke. V OŠ je bila vse bi na ve za na na na cio nal ne preiz ku se zna nja in ak tual ne teme s po droč ja pred met ne sku pi ne, sklad no z vi zi jo raz vo ja pred me ta. Za po droč je vzgo je in izo bra že va nja otrok in mla dost ni kov s po seb ni mi po tre ba mi so bile or ga ni zi ra ne raz lič ne in pe stre vse bi ne gle de na spe ci fič ne po tre be stro kov nih de lav cev v raz lič nih pro gra mih vzgo je in izo bra že va nja na pred šol ski in os nov no šol ski rav ni ter gle de na spe ci fič na področ ja stro kov ne ga dela. Iz pe lja li so tudi iz me nja vo pri me rov do brih stra te gij in praks za delo z otro ki in mla dost ni ki s po seb ni mi po tre ba mi v ok vi ru po sa mez nih štu dij skih sku pin. Na SŠ so iz ved li ŠS z vse bi na mi s po droč ja splo šne ma tu re. Iz ved li so ŠS za glas be ne šo le na dveh sre ča njih v skup nem ob se gu 16 ur (1t) z na sled nji mi vse bi na mi: no vo sti v vse bi nah in me to dah pri pou ku v glas be nih šo lah, po ve za ve na glas be ni šo li, pre no va UN v glas be nih šo lah. Prvi sklic v letu 2009/2010 je bil v OŠ vse bin sko vezan na in di vi dua li za ci jo in di fe ren cia ci jo. Pou če va nje te ma ti ke zlo či nov pro ti člo veš tvu (Izrael in Pe sta loz zi) No si lec: Voj ko Ku na ver (vojko.kunaver@zrss.si) So de lav ka: mag. Jel ka Raz pot nik pri pra va med na rod ne ga izo braževal ne ga se mi nar ja za učite lje in izo braževal ce učite ljev ok to bra 2009 na Brdu pri Kra nju, semi nar z med na rod no ude ležbo. 106 Letno poročilo ZRSŠ 2009

108 Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt se na da lju je. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do pri pra va pro gra ma za iz ved bo se mi nar ja in izo braževa nja v ok to bru, pri prav ljen je ok vir ni pro gram se mi nar ja, kon tak ti ra li smo pre da va te lje iz Slo ve ni je, ki bodo so de lova li na tem se mi nar ju. V fe bruar ju sta se pred stav ni ka ZRSŠ ude ležila se stan ka v Stras bour gu, kjer smo se do go vo ri li za smer ni ce in po tek se mi nar ja s pred stav ni co iz Sve ta Evro pe, uspešno iz ve den se mi nar med 15. in 17. ok to brom 2009 na Brdu pri Kra nju, med 15. in 17. ok to brom je na Brdu pri Kra nju po te kal med na rod ni se mi nar o zločinih pro ti člo večnosti (Cri mes against Hu ma nity). So de lo va lo je 15 ude ležen cev iz tu ji ne in 22 slo ven skih ude ležen cev. Ob dob je od do Ak tiv no sti so opi sa ne zgo raj. Vse bin sko za ključ no po ro čilo: Se mi nar je od lič no us pel, po leg so lid ne med na rod ne ude lež be (15 ude le žen cev iz tu ji ne) je bilo na njem tudi 22 slo ven skih uči te ljev; ude le ži li so se ga tudi ne ka te ri dru gi priz na ni stro kov nja ki. Delo na de lav ni cah so vo di li slo ven ski uči te lji in je bilo po mne nju ude le žen cev zelo do bro or ga ni zi ra no, ci lji so bili do se že ni. Se mi nar je po mem ben z vi di ka upo rab no sti, saj te ma ti ka zlo či nov pro ti člo več no sti ni ko li ne za sta ra, je ved no ak tual na. Uči te lji so ime li mož nost pri mer ja ti, kako se ta tema pou ču je v raz lič nih evrop skih dr ža vah, pri prav lje ni so bili pri me ri do bre (slo ven ske) prak se. Pred se do va nje Evrop ski šo li No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, mag. Ma ri ja Žve glič, dr. Mar ti na Kri žaj Or tar, Me li ta Stei ner, Bron ka Štraus Za kon ske pod la ge: Za kon o ra ti fi ka ci ji Kon ven ci je o sta tu tu Evrop skih šol (Ur. l. RS /04) Pred se do va nje Sve tu gu ver ner jev Evrop skih šol ter Od bo ro ma inš pek tor jev Evrop skih šol za pri marno in se kun dar no stop njo, skup ne ga pe da goš ke ga od bo ra in od bo ra za Evrop sko ma tu ro v šol skem letu 2009/2010. Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do So de lo va nje na za se da njih or ga nov v vlo gi čla nov troj ke. V si ste mu Evrop skih šol kot čla ni slo ven ske de le ga ci je (sku paj s pred stav ni ki Mi ni strs tva za šols tvo in šport) oprav lja mo funk ci jo pred se du jo čih v od bo rih inš pek tor jev, skup nem pe da goš kem od bo ru in v sve tu gu ver ner jev kot vr hov nem or ga nu od lo ča nja. Us kla ju je mo tudi de lo va nje v od bo ru za evrop sko ma tu ro, ki ga si cer vodi neod vi sna stro kov njaki nja dr. Mar ti na Kri žaj Or tar. Funk ci je ob se ga jo tudi us kla je va nje dela na ve de nih or ga nov z de lo va njem Ge ne ral ne ga se kre ta ria ta ura da evrop skih šol, z Mi ni strs tvom za šols tvo in dru gi mi de lež ni ki v Slo ve ni ji in v tu ji ni pred vsem s pred stav ni ki star šev in dru gih or ga ni zi ra nih sku pin, ki se ti če jo izo bra že va nja v si ste mu Evrop skih šol. De lo va nje v or ga nih je do lo če no s Kon ven ci jo o sta tu tu Evrop skih šol in z iz vr šil ni mi pred pi si. So de lujo čim omo go ča vpo gled v de lo va nje si ste ma, de lo ma v de lo va nje šol skih si ste mov dru gih dr žav čla nic in pri mer ja vo s slo ven skim šol skim si ste mom. Ko rist na je tudi sama iz kuš nja vo de nja po mem bnih or ga nov tako ve li ke in kom plek sne or ga ni za ci je. Letno poročilo ZRSŠ

109 Niz ko na klad ni uč be ni ki in uč na gra di va No sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg So de lav ci/so de lav ke: Na ta ša Bo kan, dr. Ser gio Cra snich, mag. Vida Go miv nik-thu ma, Ma ria Pis njak, Dam ja na Ple ša, Ire na San to ro, Pe ter Ster le Za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Pra vil nik o do lo čanju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah pri pra va uč be ni kov oziro ma dru gih uč nih gra div za po tre be šols tva na rod no sti. Tra ja nje pro jek ta: 1. ja nuar ja 31. de cem bra 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Kal ku la ci je za oce no stroš kov pri pra ve gra div za šols tvo na rod no sti v letu 2009 in pre gled ured niš ke pri pra ve uč nih gra div (za šols tvo na rod no sti) v za lož bi ZRSŠ, pre gled ured niš ke pri pra ve uč nih gra div v za lož bi ZRSŠ , se sta nek s pred stav ni ko ma MŠŠ za po tr di tev fi nanč ne ga pre dra ču na za pri pra vo gra div za šols tvo na rod no sti pri za lož bi ZRSŠ ( ) in seja Po droč ne sku pi ne za šols tvo na rod no sti, po tr di tev pro gra ma pri pra ve gra div za šols tvo na rod no sti za leto 2009 ( ), se sta nek za lož be z vod jo POSŠN: o ured niš ki pri pra vi gra div za šols tvo na rod no sti in pri pra vi po ro či la ured ni ce za ob dob je , do go vo ri z av tor ji, re cen zen ti, ilu stra tor ji in ob li ko val ci o vse bin ski in ob li kov ni za sno vi gra div (v pri pra vi 36 uč nih gra div: 8 po na ti sov, 6 no vih iz daj, 22 gra div v delu), teh nič no-ured niš ko delo pri pri pra vi uč nih gra div: pri pra va po godb, kal ku la ci je, stro kov na (ured niš ka) pod po ra av tor jem, koor di na ci ja vse bin skih, je zi kov nih in sli kov nih/ob li kov nih po prav kov, pri pra va gra div za pre lom in tisk, pri pra va do ku men ta ci je za jav ne raz pi se gra fič nih in ti skar skih sto ri tev idr., pri pra va in od da ja vlog za po dalj ša nje ve ljav no sti uč be ni kov, se sta nek z rav na te lji dvoje zič nih os nov nih šol in šol z ita li jan skim uč nim je zi kom ter pred stav ni ki MŠŠ. Vse bin sko zaključ no po ro či lo: Kal ku la ci je za oce no stroškov pri pra ve gra div za šols tvo na rod no sti v letu 2009 in pre gled uredniške pri pra ve učnih gra div (za šols tvo na rod no sti) v za ložbi ZRSŠ. Pre gled ured niške pri pra ve učnih gra div v za ložbi ZRSŠ Se sta nek s pred stav ni ko ma MŠŠ za po tr di tev fi nančnega pre dračuna za pri pra vo gra div za šolstvo na rod no sti pri za ložbi ZRSŠ ( ) in seja Po dročne sku pi ne za šols tvo na rod no sti: za po tr di tev pro gra ma pri pra ve gra div za šols tvo na rod no sti za leto 2009 ( ). Se sta nek za ložbe z vod jo POSŠN: o ured niški pri pra vi gra div za šols tvo na rod no sti in pri pra vi po ročila ured ni ce za ob dob je Do go vo ri z av tor ji, re cen zen ti, ilu stra tor ji in ob li ko val ci o vse bin ski in ob li kov ni za sno vi gra div (v pri pra vi 36 učnih gra div: 8 po na ti sov, 6 no vih iz daj, 22 gra div v delu). Teh nično-ured niško delo pri pri pra vi učnih gra div: pri pra va po godb, kal ku la ci je, stro kov na (uredniška) pod po ra av tor jem, koor di na ci ja vse bin skih, je zi kov nih in sli kov nih/ob li kov nih po prav kov, pri pra va gra div za pre lom in tisk, pri pra va do ku men ta ci je za jav ne raz pi se gra fičnih in ti skar skih sto ri tev idr. Pri pra va in od da ja vlog za po daljšanje ve ljav no sti učbe ni kov. Se sta nek z rav na te lji dvo je zičnih os nov nih šol in šol z ita li jan skim učnim jezi kom ter pred stavni ki MŠŠ. V ok vi ru na lo ge je pri prav ljen po na tis os mih uč be ni kov ozi ro ma de lov nih zvez kov, pri prav lje ni so štir je novi izi di, še dva uč be ni ka sta tik pred izi dom, v delu pa v raz lič nih fa zah 22 gradiv. 108 Letno poročilo ZRSŠ 2009

110 Gra di va za MŠŠ No sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg So de lav ci/so de lav ke: Ka ta ri na Aš kerc, Dam ja na Ple ša, Pe ter Ster le Za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram založ be za leto 2009, Po slov nik o iz da janju re vij Za vo da RS za šols tvo, Pra vil nik o do lo ča nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pravicah odkup oziro ma soiz da ja teljs tvo pub li ka cij za MŠŠ, iz ved ba po stop kov jav ne ga na ročanja in dru gih po treb nih po stop kov. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ob dob je od do Na lo ge, iz ve de ne v le tih 2007 in 2008, vse bin sko niso po ve za ne z na lo ga mi, na čr to va ni mi v letu V ok vi ru na lo ge sta bila iz ve de na na kup in di stri bu ci ja pub li ka cij Kako sem otro kom raz lo žil de mokra ci jo (CZ, 2009) in Gr ma da v pri sta nu (Mla di ka, 2008); na kup pub li ka cij Mot nje hra nje nja: In terven ci je zdrav lje nja in obrav na ve ano rek si je ner vo ze, bu li mi je ner vo ze in so rod nih mo tenj hra nje nja (Izo bra že val no-ra zi sko valni in šti tut Oza ra, 2009), Sve to va ni dan gi ba nja 2009 Vlo ga gi bal ne/ šport ne ak tiv no sti pri pre pre če va nju na stan ka bo lez ni (Za vod FIT, 2009; tudi od kup pra vic za po na tis pub li ka ci je), Mor fo lo gi ja prav lji ce (Stu dia hu ma ni ta tis, po na tis 2009) in Rabe ču dež nega (Stu dia huma ni ta tis, po na tis 2009). Pod pi sa na je bila po god ba o so za lož niš tvu pub li ka ci je v an gleš kem je zi ku Šo lar na poti do sebe (Di dak ta, v pri pra vi), iz pe lja no so fi nan ci ra nje iz da je pub li ka cij Brš ljin ski os trž ki (OŠ Brš ljin) in Edu ca tion from the Past to Pre sent (Fi lo zof ska fa kul te ta Ma ri bor) ter so fi nan ci ra nje pri pra ve fil ma Stre li v Ba zo vi ci do faze pri pra ve os nut ka sce na ri ja. Za vod RS za šols tvo je z na me nom prib li že va nja bral ne kul tu re šol ski mla di ni so de lo val v ak ci ji Ček za bra nje, ki jo or ga ni zi ra ta Zborni ca ZKGM in Can kar jev dom. Iz ve de ne so bile ak tiv no sti v ok vi ru iz da je pub li ka ci je pri roč ni ka za iz ved bo uč nih ur v ok vi ru ra zi sko val ne ga pro jek ta Ra zi sko va nje hu ma ni tar ne ga pra va. Pub li ka ci je kot pod po ra us pe šne mu stro kov ne mu de lo va nju za po sle nih v šols tvu. Raz pis za so fi nan ci ra nje med na rod ne de jav no sti v VIZ No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, Bar ba ra Gre go rič, To maž Kranjc, Dra gi ca Mo tik, Do men Pete lin, mag. Moj ca Pu šnik, An že Li ko zar, Bron ka Štraus Za kon ske pod la ge: 81. člen ZOFVI Za go to vi ti več jo učin ko vi tost upo ra be pro ra čun skih sred stev v pod po ro med na rod ni de jav no sti šol in vrt cev na po droč jih, ki jih ne vklju ču je jo pro gra mi EU vse živ ljenj sko uče nje. Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do So de lo va nje po sa mez nih so de lav cev za vo da v iz ved bi raz pi sa. Letno poročilo ZRSŠ

111 Raz pis ob jav ljen in tri je pro jek ti iz bra ni. Do de lje no od sku paj pred vi de nih evrov. Preosta la sreds tva ne bodo po rab lje na. Pri ja vi te lji iz bra nih pro jek tov lah ko po ro či la in fi nanč ne obra ču ne pred lo žijo še do kon ca ja nuar ja Na men raz pi sa je bil šo lam in vrt cem po nu di ti sub ven cio ni ra nje med na rod ne ga so de lo va nja s part ner ji v ne ka te rih prio ri tet nih re gi jah in na po droč jih, ki jih ni mo go če fi nan ci ra ti iz pro gra ma EU vse živ ljenj sko uče nje. Očit no raz pis kljub raz no li kim po tem in for mi ra nja ni do se gel vseh po ten cialnih pri ja vi te ljev, zato je bil od ziv manj ši od pri ča ko va nja. Po leg tega so bili pro jek ti raz me ro ma šib ki, zato so le tri je iz pol nje va li os nov ne kri te ri je za iz bor. Če bodo sreds tva za enak ali po do ben na men na raz po la go tudi v pri hod nje, bi še več po zor no sti ka za lo na me ni ti in for mi ra nju o raz pi su in za poten cial ne pri ja vi te lje pri pra vi ti in for ma tiv ni dan. So de lo va nje z dr ža va mi v raz vo ju na po droč ju izo bra ževa nja No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ki: Alma Ah me to vič, Tat ja na Jur ko vič Za kon ske pod la ge: Pakt sta bil no sti za Ju govz hod no Evro po So fi nan ci ra nje so de lo va nja pred stav ni kov dr žav Ju govz hod ne Evro pe v do god kih in de jav no stih v or ga ni za ci ji Za vo da RS za šols tvo in s tem pris pev ka k iz pol nje va nju spre je tih ob vez no sti RS. Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti v pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Do go vor o ude lež bi pred stav ni kov JV Evro pe na kon fe ren ci o izo bra že va nju Ro mov. Od pred vi de nih ak tiv no sti smo samo so fi nan ci ra li ude lež bo pred stav ni kov iz dr žav Ju govz hod ne Evro pe na kon fe ren ci Sve ta Evro pe o izo bra že va nju Ro mov. Pod po ro raz vo ju izo bra že val nih si ste mov v cilj nih dr ža vah bi bilo nuj no na čr to va ti dol go roč ne je, potre ben bi bil tudi bolj proak ti ven pri stop pri na ve zo va nju sti kov. Koor di ni ra nje so de lo va nje za vo da v ključ nih med na rod nih raz voj nih de jav no stih po do go vo ru z MŠŠ No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ki: Alma Ah me to vič, Tat ja na Jur ko vič zago to vi ti ude ležbo za po sle nih Za vo da RS za šols tvo v med na rod nih de jav no stih in do god kih, kjer je zažele na nji ho va ude ležba in stro kov na pod po ra, za go to vi ti us kla je nost med med na rod ni mi/eu prio ri te ta mi in iz ved bo na rav ni države, za go toviti pre tok in for ma cij. Tra ja nje pro jek ta: Letno poročilo ZRSŠ 2009

112 Pred stav ni ki za vo da so po do go vo ru z MŠŠ kot stro kov nja ki Slo ve ni jo za sto pa li na ne kaj ključ nih dogod kih, po ve za nih z na čr to va njem skup nih po li tik v ok vi ru EU in Sve ta Evro pe. De lo ma so de lo va nje na do god kih po me ni na dalj nje an ga ži ra nje v pro gra mih in pro jek tih s ci ljem ude ja nja nja us me ri tev v na cio nal nih ku ri ku lih. So de lo va nje v po mem bnih med na rod nih po ve za vah mora biti prednost na in koor di ni ra na na lo ga pri stoj nih sve to val cev, us trez nih pred met nih sku pin ali pred met nih po dro čij, po po tre bi tudi šir še ga kro ga so de lav cev, ki jih koor di ni ra ne po sred ni ude le že nec do god ka. Po mem bna sta učin ko vi to poro ča nje in na črt im ple men ta ci je mo re bit nih do go vo rov na med na rod ni in dr žav ni rav ni. Or ga ni za ci ja kon fe ren ce o Ro mih v ok vi ru pred se do va nja Slo ve ni je Sve tu Evro pe No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ahme to vič, mag. Di mi trij Be uer mann, Ta dej Blat nik, Bar ba ra Gre go rič, mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg, Pe tra Mi ku lan, Ve ro ni ka Pir nat, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič, Tat ja na Jur ko vič orga ni za ci ja in iz ved be med na rod ne kon fe ren ce o izo braževa nju Ro mov za ključek pro jek ta Sve ta Evro pe, pro mo ci ja Za vo da RS za šols tvo v med na rod nem pro sto ru, ob li ko va nje tima za or ga ni za ci jo zah tev nih do god kov z med na rod no ude ležbo. Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do S Sve tom Evro pe in na dr žav ni rav ni do go vor jen pro gram kon fe ren ce. Kon fe ren ca je bila iz pe lja na sklad no z me dre sor ski mi do go vo ri in do go vo ri s Sve tom Evro pe. Ne kaj te žav je bilo z ob vla do va njem po te ka kon fe ren ce, kar je pred vsem po sle di ca pre šib ke ga do go vo ra med mo de ra tor ji in no sil ci po sa mez nih sklo pov pro gra ma. Kon fe ren ca je po nu di la bo ga ta gra di va in me to do lo gi je v pod po ro izo bra že va nju rom skih otrok. Koor di na ci ja Evrop ske ga leta us tvar jal no sti in ino va tiv no sti 2009 No si lec: mag. Mir ko Zor man (mirko.zorman@zrss.si) So de lav ki: Alma Ah me to vič, Jel ka Arh Za kon ske pod la ge: Odloč ba št. 1350/2008/ES Evrop ske ga par la men ta in Sve ta z dne 16. de cembra 2008 o Evrop skem letu us tvar jal no sti in ino va cij (2009) UL EU L 348/115 z dne koor di ni ra nje de jav ni kov in ak tiv no sti raz ličnih de jav ni kov v letu 2009 na po dročju us tvar jal nosti in ino va tiv no sti, pred sta vi tev do god kov in ak tiv no sti na splet nih stra neh, spod bu ja nje do god kov in ak tiv no sti. Letno poročilo ZRSŠ

113 Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do So de lo va nje pri spre je ma nju od lo či tve So de lo va nje v EU koor di na ci ja. Sprem ljal sem iz va ja nje do god kov v ok vi ru leta 2009 v Slo ve ni ji in se ude le žil treh od do god kov na dr žav ni rav ni. Od ziv v Slo ve niji je bil raz me ro ma ugo den, tudi šte vi lo do god kov na po droč ju izobra že va nja v Slo ve ni ji gle de na ve li kost z dru gi mi dr ža va mi raz me ro ma ve li ko. Po manj klji va je bila koor di na ci ja z dru gi mi re sor ji, pred vsem za ra di moje last ne pre majh ne ak tiv no sti. Koor di na ci ja po dob nih po bud mora po te ka ti na viš jih rav neh od lo ča nja, si cer ni mo go če za go to vi ti so de lo va nja ključ nih de jav ni kov. Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih Uva ja nje ino va tiv nih pri sto pov k pou če va nju tu jih je zi kov z vklju če va njem tu jih uči te ljev v iz ved be ni ku ri kul No sil ka: Kat ja Pa vlič Šker janc (katja.pavlic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Maja Ce le sti na, Bar ba ra Gre go rič, Kri sti na Kham, Pe tra Mi ku lan, Do men Pete lin, Adam Ju lijan Rud der Za kon ske pod la ge: Nova ok vir na stra te gi ja za več je zič nost ( po li cies/ lang/doc/com596_sl.pdf), Pri po ro či lo Evrop ske ga par la men ta in Sve ta o ključ nih spo sob no stih za vse živ ljenj sko uče nje ( ke yrec_sl.pdf), Do ku ment Evrop ske ko mi si je Spod bu ja nje uče nja je zi kov in je zi kov ne raz no li ko sti Ak cij ski na črt ( act lang/act_lang_en.pdf), Bela knji ga Sve ta Evro pe o med kul tur ni vzgo ji in izo bra že va nju Za kon o or ga ni za ci ji in fi nan ci ra nju vzgo je in izo bra ževa nja (uva ja nje no vo sti; go stu jo či uči te lji), Pra vil nik o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela. 1. Nad gra je va nje ka ko vo sti pou ka tu jih je zi kov z ino va tiv ni mi pri sto pi, ki jih omo go ča ta dvig av ten tično sti učnih si tuacij (ko mu ni ka ci ja med di ja kom/di ja ki in učite ljem, ki mu je cilj ni je zik prvi je zik); so de lo val no poučeva nje v večkul tur nih ti mih (slo ven ski in tuji učitelj tu je ga je zi ka, tuji učitelj tu je ga je zi ka in slo ven ski učitelj ne je zi kov ne ga pred me ta). 2. Do de lava kon cep ta in pre skušanje al ter na tiv nih možno sti za vzpo sta vi tev si ste ma vključeva nja tu jih učite ljev v ku ri ku le slo ven ske os nov ne in sred nje šole: vlo ga in na lo ge, pro fe sio nal ne kom pe ten ce (stro kov na us po sob lje nost zah te va na izo braz ba), do stop nost (zno traj si ste ma, tj. šolam, in na šoli, tj. učen cem in/ozi ro ma di ja kom), fi nan ci ra nje. Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Pri pra va pro jek ta in ob li ko va nje vzpos ta vi tve ne do ku men ta ci je, po va bi lo šo lam k so de lo va nju, iz bor šol, po god be in so glas ja k za po sli tvi tu jih uči te ljev, de lov na sre ča nja in us po sab lja nja (red na me sečna sre ča nja raz lič nih cilj nih sku pin). V letu 2009 smo iz va jali ak tiv no sti, ki so omo go ča le do se ga nje za stav lje nih ci ljev pro jek ta, in si cer: pri pra va stro kov nih pod lag za iz va ja nje projekta (kon cep tual ne in iz ved be ne rešitve na državni rav ni), pri pra va pro gra mov us po sab lja nja šol in učite ljev, 112 Letno poročilo ZRSŠ 2009

114 iz va ja nje pro gra mov us po sab lja nja šol in učite ljev, sve to va nje šolam in učite ljem za iz va ja nje projekta na šol ski rav ni. Stro kov ne pod la ge, pro gra mi us po sab lja nja in sve to va nje šo lam so za de va li na sled nja po droč ja: 1. Nad gra je va nje ka ko vo sti pou ka tu jih je zi kov z ino vativ ni mi pri sto pi, ki jih omo go ča vklju či tev tu jih uči te ljev tu je ga je zi ka v iz ved be ni ku ri kul šo le ozi ro ma so de lo va nje tu jih uči te ljev v uč nem pro ce su, ki vklju ču je: po večanje av ten tično sti učnih ci ljev in učnih si tua cij (ko mu ni ka ci ja med učen cem/di ja kom in učite ljem ro je nim go vor cem cilj ne ga je zi ka; plu ri ling val na ko mu ni ka ci ja v raz re du med tu ji mi in slo ven ski mi učite lji je zi kov nih in tudi ne je zi kov nih pred me tov; raz vi ja nje stro kov ne pi sme no sti učen cev/di ja kov v tu jem je zi ku; raz vi ja nje med kul tur ne zmožnosti učite ljev ter učen cev/di ja kov); vpe lja vo tim ske ga poučeva nja v večkul tur nih ti mih (slo ven ski in tuji učitelj tu je ga je zi ka, tuji učitelj tu je ga je zi ka in slo ven ski učitelj ne je zi kov ne ga pred me ta). 2. Iz de la va kon cep ta vklju če va nja tu jih uči te ljev tujega je zi ka v slo ven ski šol ski si stem ter iz vedbe ne ku ri ku le os nov nih in sred njih šol. 3. Pre sku ša nje al ter na tiv nih mo de lov za po slo va nja ter de lov ne in uč ne ob vez no sti tu jih uči te ljev tu je ga je zi ka. Po droč ji 2 in 3 za je ma ta: opre de li tev vlo ge in na log (de lov ne in učne ob vez no sti) tu je ga učite lja TJ, do ločitev po klic nih kom pe tenc tu je ga učite lja TJ (stro kov na us po sob lje nost zah te va na izo brazba; stro kov ni iz pit; zna nje slo venščine), za go to vi tev ena ko sti ozi ro ma pra vično sti do stop no sti do do de li tve tujega učite lja TJ (zno traj siste ma, tj. šolam, in na šoli, tj. učen cem in/ozi ro ma di ja kom), za go to vi tev si stem ske ga načina za go tav lja nja sred stev za vključitev tu jih učite ljev TJ v iz ved be ne ku ri ku le os nov nih in sred njih šol. Konč ni re zul ta ti pro jek ta so bili ne ma te rial ni in ma te rial ni. Ma te rial ni konč ni re zultati so: stro kov na gradiva pro jek ta, ki jih je us tvar jal pro jekt ni tim ZŠ (do ločitev de lov ne in učne obvez no sti tu je ga učite lja, iz ved be ni ku ri kul, ino va tiv ni pri sto pi k učenju TJ, tim sko poučeva nje, med kul tur nost), iz del ki učite ljev, ob li ko va ni na pod lagi vna prej do ločenih ozi ro ma do go vor je nih kri te ri jev (do ločitev učne ob vez no sti tu je ga učite lja; pri pra ve na pouk za tim sko poučeva nje v med kul tur nih ti mih; učna gra di va za ino va tiv ni pouk TJ). Glavni ne ma te rial ni re zul ta ti pro jek ta so ned vom no višja us po sob lje nost učite ljev, ki jo sami na va ja jo v svo jih sprot nih in končnih po ročilih, in si cer za: ino va tiv no poučeva nje tu je ga je zi ka (av ten tične učne si tua ci je, pro jekt ni pri stop, kom pe tenčni pri stop idr.); tim sko poučeva nje v zno traj pred met nih (med kul tur nih) poučeval nih ti mih (učite lji is te ga tu je ga je zi ka) in v med pred met nih poučeval nih ti mih (učite lji raz nih tu jih je zi kov, tu je ga je zi ka in mate rinščine, tu je ga je zi ka in ne je zi kov ne ga pred me ta); načrto va nje in te gra tiv ne ga ku ri ku la (spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih kot kro sku ri ku lar na kompe ten ca): bolj raz vi to med kul tur no zmožnost vseh učite ljev, vključenih v pro jekt, in bolj raz vi to so de lo val no or ga ni za cij sko kul tu ro na vseh šolah, ki iz va ja jo pro jekt. Pri pro jek tu de lu je jo na sled nje de lov ne sku pi ne: delov na sku pi na tu jih uči te ljev koor di na tor jev tu jih uči te ljev po sa mez nih cilj nih je zi kov (nji ho va te melj na na lo ga je v na če lu po sred niš ka; pro jekt ni sku pi ni ZŠ po ma ga jo oce nje va ti pred vi dene re ši tve iz pers pek ti ve raz lič nih edu ka cij skih kul tur, ka te rih no sil ci so, uči te ljem svo je cilj ne sku pi ne pa tol ma či jo na lo ge in do go vo re krov ne ga pro jek ta v njim last nem je zi ku in upo šte va je kul tur ni kon tekst, iz ka te re ga pri ha ja jo; pro jekt ni timi na šo lah (šo le, vklju če ne v iz va janje pro jek ta, tako ma tič ne kot part ner ske, ima jo pro jekt ne time, ki ima jo naj manj tri stal ne čla ne, in si cer vod jo pro jekt ne ga tima, koor di na tor ja tu je ga je zi ka in tu je ga uči te lja). V pro jekt je vklju če nih 26 šol, ki za po slu jejo 24 tujih uči te ljev. Vse sprot ne oce ne po tr ju je jo uspe šnost pro jek ta, do konč no pa bo mo go če pro jekt oce nje va ti še le v letu 2010, ko bo opravljena konč na eval va ci ja. Že zdaj pa pred la ga mo ne ka te re spre mem be: Pro jekt Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih Uva ja nje ino va tiv nih pri sto pov k pou če va nju tu jih je zi kov z Letno poročilo ZRSŠ

115 vklju če va njem tu jih uči te ljev v iz ved be ni ku ri ku lum v na da lje va nju se ob li ku je kot sa mo sto jen projekt in se iz va ja ne pre tr ga no v na sled njih šti rih šol skih le tih (tj. v šol skih le tih 2010/11, 2011/12, 2012/13 in 1013/14), s po ve ča nim glo ba lom sred stev, ki bo omo go čal po stop no vsaj mi ni mal no rast za po slo va nja tu jih uči te ljev, in si cer vsa ko leto za po sli tev naj manj dveh tu jih uči te ljev več glede na prejš nje sta nje; ter krit je dru gih stroš kov pro jek ta, ki so po ve za ni z za po sli tvi jo tu jih uči te ljev (več za po sle nih stro kov nih de lav cev v pod po ro iz va ja nju pro jek ta na ZŠ vsaj dva; več vklju če nih šol, kar po me ni več sred stev za pod jem ne in av tor ske po god be; ob ja va konč nih re zul ta tov pro jek ta v ti ska ni ob li ki, kar po me ni več sred stev za av tor ske po god be in stroš ke ti ska idr.). Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih Uva ja nje tu je ga je zi ka in med kul tur ne ga/med je zi kov ne ga uza veš ča nja v prvo ob dob je OŠ No sil ka: mag. Ka ti ca Pe vec-se mec (katica.pevec@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Si mo na Caj hen, dr. Franc Can kar, dr. Ser gio Cra snich, Tomi Deutsch, Mira He džet Kr kač, mag. Nada Holc, Bar ba ra Le sni čar, dr. Fani No li mal, Ma ria Pis njak, Neva Še če rov, Stan ka Emer šič, Ines Jarh, SAŠA JAZBEC, Alja Li pa vic Oš tir, Kar men Pi žorn, Ja nez Ske la, Ma te ja To do rov ski, Ro ma na Zu pan čič Za kon ske pod la ge: Bela knji ga 1995, Iz ho diš ča ku ri ku lar ne pre no ve1996, Nova ok vir na stra te gi ja za več je zič nost 2005, 2008, Spod bu ja nje uče nja je zi kov in je zi kov ne raz no li ko sti, Ak cij ski na črt , Skup ni evrop ski je zi kov ni ok vir (2001), Pri po ro či la Evrop ske ga par la men ta in sve ta o ključ nih kom pe ten cah za vse živ ljenj sko uče nje, Urad ni list Evrop ske uni je L394/1 Na men: pris pe va ti k ure di tvi je zi kov ne po li ti ke na po dročju učenja tu jih je zi kov, pre prečiti neu re je no iz va ja nje zgod nje ga učenja tu jih je zi kov v prak si (1. VIO) ter za go to vi ti strokov no us trez no pod po ro pri uva ja nju tu jih je zi kov v 1. VIO. Ci lji: spoz na ti or ga ni za cij ske vi di ke in po seb no sti učenja/poučeva nja tu jih je zi kov v 1. VIO, pri pra vi ti us tre zen učni načrt za poučeva nje tu je ga je zi ka v 1. VIO (ci lji, med pred met ne po ve za ve, di dak tični pri sto pi, pričako va ni re zul ta ti), vpe lja ti so dob ne načine poučeva nja tu je ga je zi ka in med kul tur ne ga ter je zi kov ne ga oza veščanja v prvo vzgoj no-izo braževal no ob dob je os nov ne šole, spoz na ti mne nja učen cev in nji ho vih staršev, učite ljev, rav na te ljev gle de uved be poučeva nja tu je ga je zi ka v prvo vzgoj no-izo braževalno ob dob je, širi ti po zi tiv ne iz kušnje, pri dob lje ne pri sprem lja nju po sku sne ga iz va ja nja poučeva nja tu je ga je zi ka na šole dru ge ga in tret je ga kro ga Vse bin sko smo ure sni či li na čr to va ne ci lje ter jih pre se gli pri re zul ta tu Pri pra ve pred lo ga UN ter ob ja ve član kov v ne stro kov nih re vi jah, ob ja va mo no gra fi je. Cilj uva ja nje po sku sa, na čr to van za šol sko leto 2009/2010 ni rea li zi ran. V ja nuar ju 2009 smo od da li ela bo rat, ki po me ni stro kov no iz ho diš če za pri pra vo po sku sa. Od ta krat te če po sto pek pri pra ve na na cio nal ni po skus, s stra ni us kla je va nja ZRSŠ z MŠŠ, kjer se spro ti od zi va mo na do dat ke in pri prav lja mo do pol ni tve pred lo ga. Apri la so ude le žen ci pro jek ta od da li zbra no do ku men ta ci jo, ki je za je ma la port felj, pri me re pri prav, ana li zo vpra šal ni ka za učen ce. Čla ni stro kov ne sku pi ne so opra vi li ana li zo po snet ka sta nja opa zo va nja pou ka, ki je vklju če va la di dak tič no ana li zo, ana li zo vpra šal ni ka za star še, mo ti vi ra nost učen cev, zna nje učen cev. Rea li zi ra li smo tri sre ča nja raz šir je ne pro jekt ne sku pi ne uči te ljev. Na pr vem (v mar cu) smo pred sta vi li po vrat no in for ma ci jo sprem lja ve sta nja, na dru gem (v maju) smo pred sta vi li pred log UN, na tret jem (v ok to bru) smo pri pra vi li na čr to va nje za delo v po droč nih sku pi nah. V ju ni ju smo rea li zi ra li petdnevni se mi nar za ude le žen ce pro jek ta, ki so ga iz va ja li do ma či in med na rod no priz na ni stro kov nja ki s po droč ja zgod nje ga uče nja tu jih je zi kov. Do kon ca av gu sta je na sta lo tudi ve li ko av tor skih del tako 114 Letno poročilo ZRSŠ 2009

116 uči te ljev prak ti kov kot čla nov stro kov ne sku pi ne, kate re bomo ob ja vi li na e-por ta lu, da bodo do seglji vi šir ši mno ži ci. V no vem bru je ste klo delo v še stih v še stih po droč nih sku pi nah, ki jih vo di jo čla ni ce stro kov ne skupi ne, kjer si ude le žen ci pred stav lja jo prak so zgod nje ga uče nja ter jo sku paj ana li zi ra jo. Re zul ta ti sprem lja ve bodo eval vi ra ni in na sled nje leto ob jav lje ni v stro kov ni mo no gra fi ji, ki bo po me ni la pod po ro no vim čla nom pro jek ta. Ne kaj šol in uči te ljev iz pr ve ga leta je za pu sti lo pro jekt, zato smo v pro jekt z no vim šol skim le tom spre je li nove šo le in uči te lje, ki bodo v tem šol skem letu iz va ja li šol ske pro jek te in te gra ci je tu je ga je zi ka v 1. VIO. Za ni ma nje za vklju či tev na raš ča. Čla ni stro kov ne sku pi ne pro jek ta so od ja nuar ja do maja ob ja vi li šte vil ne član ke, s ka te ri mi so že le li ob veš ča ti ne stro kov no jav nost o po me nu zgod nje ga uče nja tu jih je zi kov. Od ziv nost pro jek ta je bila pred stav lje na tudi v ne ka te rih ča so pi sih in dru gih sreds tvih jav ne ga ob veš ča nja. V dru gem letu projek ta je lepo za ži vel tudi e-por tal, ki pri do bi va na če da lje več ji pod por ni vlo gi pri delu v pro jek tu. Z ak tiv nim so de lo va njem čla nov stro kov ne sku pi ne na kon fe ren cah tako doma kot v tu ji ni skr bi mo za stro kov no in med na rod no pri mer lji vost in pre poz nav nost ter hkra ti vzpo stav lja mo stro kov ne po ve za va med vo dil ni mi po sa mez ni ki kot izo bra že val ni mi us ta no va mi, doma in v tu ji ni. Pol let ni pre gled oprav lje ne ga dela je po zi ti ven in smo z njim za do volj ni, saj so rea li zi ra ni na čr to va ni ci lji in upo šte va ni ča sov ni roki. Let ni pre gled je nad grad nja pol let ne ga. Za do volj ni smo nad re zul ta ti in pro ce som dela tako uči te ljev kot čla nov stro kov ne sku pi ne. Edi no od sto pa nje je v pri pra vi pred lo ga na cio nal ne ga po sku sa, ki še nima konč ne ga roka. Si stem ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti v vzgo ji in izo bra že va nju No si lec: Vla di mir Mi lek šič (vladimir.mileksic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. Franc Can kar, Sa ša Premk, dr. Ama li ja Ža kelj Za kon ske pod la ge: ZOFVI sode lo va ti pri opre de li tvi ka zal ni kov ka ko vo sti na na cio nal ni rav ni in na rav ni VIZ, preiz ku si ti ka zal ni ke na iz bra nih gim na zi jah, ana li zi ra ti po dat ke, zbra ne v po sa mez nih fa zah dela, soob li ko va ti pred log na cio nal ne ga si ste ma ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti. Vse bin sko zaključ no po ro či lo: Za ra di ka drov skih za me njav je pro jekt do de cem bra 2009 mi ro val. Po so do bi tev gim na zi je in Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov ; In te gra tiv ni ku ri kul pri sto pi k po so do bi tvi gim na zij ske ga pro grama No sil ka: dr. Zora Ru tar Ilc (zora.rutar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: mag. Vera Bevc, dr. Inge Brez nik, Sa bi na For ster, Mira He džet Kr kač, mag. Ni ves Kreuh, mag. Ju rij No vak, Kat ja Pa vlič Šker janc, mag. Mir jam Pod se den šek, mag. Stan ka, Brigi ta Ru par, Van da So bo čan, Mar je ta Sreš, Ne ven ka Štra ser, So nja Sen toč nik, Lo re na Stem ber gar, Kat ja Sto par Letno poročilo ZRSŠ

117 Za kon ske pod la ge: Iz ho diš ča za po so do bi tev gim na zi je V gim na zi ji spod bu di ti in pod pre ti siste ma tič no na čr to va nje, or ga ni zi ra nje, iz va ja nje in eval vi ra nje in ter dis ci pli nar nih in (kros)ku ri ku lar nih po ve zav. Tra ja nje pro jek ta: Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do V ok vi ru pro jek tov Didak tič na pre no va gim na zij, ki se je leta 2007 kon čal, in EO, se je že iz va ja lo preiz ku ša nje ku ri ku lar nih po ve zav. Ob dob je od do V letu 2008 so se ku ri ku lar ne po ve za ve za če le si ste ma tič no pi lo ti ra ti v šo lah, ki so prej so de lo va le v DP, in ši ri ti na ra ven cele šo le iz od del kov EO (sku paj 28 šol). Oprav lje na je se ri ja in for ma tiv nih sre čanj in us po sab ljanj pro jekt nih ti mov pi lot nih šol za pri pra vo, pri ja vo in na črt pi lot nih pro jek tov na temo ku ri ku lar nih po ve zav (in tim ske ga pou če va nja); ka zal nik: sku paj 60 us ta nov lje nih pro jekt nih ti mov za pi lot ne pro jek te (7 za KP), pri ja ve in na čr ti pi lot nih projek tov za ku ri ku lar ne po ve za ve (in tim sko pou če va nje). Oprav lje na so us po sab lja nja s kon zul ta ci ja mi za pro jektne time za tim sko pou če va nje; ka zal nik: us ta no vi tev in us po sob lje nost 56 PT, nji ho va iz ved ba us po sab ljanj ko lek ti vov, šol ski na čr ti uva ja nja TP, pri me ri pri prav, pri me ri iz vedb. Oprav lje na so us po sab lja nja s kon zul ta ci ja mi za pro jekt ne time za ku ri ku larne po ve za ve; ka zal nik: us ta no vi tev in us po sob lje nost no vih 47 PT (ob že ob sto je čih 30), nji ho va iz ved ba us po sab ljanj kolek ti vov, šol ski na čr ti uva ja nja KP, pri me ri pri prav, pri me ri iz vedb. Pri prav ljen je osnu tek pri roč ni ka za med pred met ne in ku ri ku lar ne pove za ve (izid v letu 2010). Pro gram us po sab lja nja za KP, gra di va. Pro gram us po sab lja nja za TP, gra di va. V sko raj vse slo ven ske gim na zi je (splo šne in stro kov ne) je bilo na pod la gi dela pri tem pro jek tu uvede no tim sko pouče va nje in med pred met no po ve zo va nje. Šo le zdaj na črt no in si ste ma tič no vpe lju je jo ali pa in ten zi vi ra jo, iz po pol nju je jo in po glab lja jo ti dve (za šte vil ne šo le po pol ni) no vo sti, pri pra vi le so na čr te uva ja nja, pri pra ve in jih za če le iz va ja ti. Ne ka te ri od teh pri me rov so že bili us pe šno pred stav ljeni na fe sti va lu pri me rov do bre prak se in v mre žah na med se boj nih iz me nja vah pri me rov in iz ku šenj. To je ena naj več jih in na ju čin ko vi tej ših no vo sti, ki so jo šo le dol go pri ča ko va le in od ziv no spre je le. Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov Us po sab lja nje uči te ljev No sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj (amalija.zakelj@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Mar je ta Borst ner, mag. Vil ma Brod nik, Simona Caj hen, mag. Mi ro slav Cvah te, Mi šo Da čič, mag. Vi ne ta Er žen, Ana Go lob, Ka ta ri na Gos po da rič, mag. Nada Holc, Ada Hol car, Bre da Lo ren ci, Nad ja Ma lo vrh, Nina Os tan, Ma ria Pis njak, Ani ta Po berž nik, dr. An ton Pol šak, Ta nja Po pit, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, Maj da Stein buch, mag. Minka Vi čar, mag. Ra do slav Wech ters bach, Anka Zu pan Za kon ske pod la ge: Zo VFI Po leg so de lav cev, ki so vklju če ni v ož ji stro kov ni tim pro jek ta, so de lu je jo pri pro jek tu 27 PRS, ki vklju ču je 303 zu na nje in no tra nje stro kov nja ke raz lič nih pred met nih po dro čij, sve to val ci ZRSŠ, uči te lji in uni ver zi tet ni pro fe sor ji. 116 Letno poročilo ZRSŠ 2009

118 Izo braževa nje učite ljev za uva ja nje po so dob lje nih UN za gim na zij ski pro gram, us mer ja nje in vo de nje dela PRS v smi slu so dob nih pri sto pov učenja in poučeva nja, pri pra va gra di va za učite lje v sklo pu izo braževanj, pri pra va gra di va za splet ne učil ni ce, so de lo va nje z učite lji prek splet nih učil nic, pri pra va in iz me nja va pri me rov do bre prak se. Gle de na to, da se iz va ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov za vse pred me te zač ne iz va ja ti še le v nasled njem šol skem letu, bi bilo smi sel no na da lje va nje izo bra že va nja za po so dob lje ne teme, nuj no pa bi bilo tre ba raz mi sli ti tudi o no vih na či nih pre ver ja nja na ma tu ri, ki ima po mem ben uči nek na pou če va nje. Uči te lji so se ve či ne izo bra že vanj ude le ži li v ve li kem šte vi lu in bili zelo od pr ti in dov zet ni za spre mem be, ki jih pri na ša jo po so dob lje ni uč ni na čr ti. Kot naj več jo ovi ro pri uva ja nju po so do bi tev so na va ja li ve li ko šte vi lo di ja kov v raz re du in po tre bo po stal nem izo bra že va nju ter us po sab lja nju, us mer je no v pro fe sio nal no kom pe tent nost uči te ljev. Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov Pri pra va šol na vpe lje vanje spre memb No sil ka: dr. Zora Ru tar Ilc (zora.rutar@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Kat ja Pa vlič Šker janc, mag. Moj ca Pu šnik, Bri gi ta Ru par, dr. Bran ko Sli var, Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič Za kon ske pod la ge: Iz ho dišča za po so do bi tev gim na zij ske ga pro gra ma Pri pra va šol ozi ro ma šol skih raz voj nih ti mov za uva ja nje spre memb in na pod po ro pri tem in pri us mer ja nju raz vo ja šol na splo šno. Pod ci lji so: po večeva nje av to no mi je in av to re gu la tiv no sti ter pris pe va nje k opol no močenju šol (prek us posab lja nja in de lo va nja šol skih raz voj nih ti mov), us po sab lja nje za us mer ja nje raz vo ja na šoli, us po sab lja nje za pri pra vo, iz va ja nje in eval va ci jo šol skih raz voj nih pro jek tov. Tra ja nje pro jek ta: do 2010/2011 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Us ta no vi tev ŠRT, pri pra va na nji ho vo vlo go v ko lek ti vu in sez na nja nje z za ko ni tost mi uva ja nja sprememb. Pri pra va na»rah lja nje te re na«v ko lek ti vu (spro ža nje raz pra ve o tem, če mu spre mem be, vpo gled v»ve li ko sli ko spre memb«faze uva ja nja spre memb). Ana li za sta nja (npr. mož nih in šib kih po dro čij, pa sti in pri lož no sti, kli me, raz po lož lji vih kom pe tenc in po treb ). Ob dob je od do Pos vet o»vse binskih«(splo šno di dak tič nih) vi di kih po so do bi tev so dob nih pri sto pih k pou če va nju in h ku ri ku lu. Po do ra pri pri pra vi na iz de la vo šol skih po so do bi tve nih na čr tov. Us ta no vi tev no vih ŠRT. Iz pe lja no us po sab lja nje ŠRT po pro gra mu (načr to va nje, kri tič no pri ja te lje va nje, sa moe val va ci ja) s ka zal ni ki: iz de la ni mi ref lek si ja mi, del ni mi (sa moe val va ci ja mi), po so do bi tve ni mi na čr ti in iz de la ni mi na čr ti dela ŠRT. Iz pe ljan fe sti val pri me rov do bre prak se s pred stav lje ni mi pri me ri. Ključ ne ugo tovi tve in upo rab nost: Us ta no vi tev ŠRT je us pe la na vseh slo ven skih gim na zi jah in pri ne sla po mem bno raz voj no no vost: ŠRT kot raz voj no silo na šo lah, ki je v po moč rav na te ljem pri uva ja nju in iz va ja nju spre memb oziro ma pri spod bu ja nju in us mer ja nju raz vo ja. S tem po me ni jo pris pe vek k opol no mo če nju šol ter k Letno poročilo ZRSŠ

119 po ve če va nju nji ho ve av to re gu la tiv no sti in av to no mi je. Ak tiv no sti pro jek ta, ki so bile us mer je ne v ŠRT, oni pa so jih na da lje va li v ko lek ti vih, so pri po mo gle k spre mi nja nju šol v uče če se skup no sti in h graditvi so de lo val ne kul tu re ter iz bolj še va nju kli me na šo lah. Po so do bi tev gim na zi je Evrop ski od del ki pri stop k po so do bi tvi ku ri ku la No sil ka: Kat ja Pa vlič Šker janc (katja.pavlic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: dr. An drej Fi štra vec, Ja nez Me žan, dr. Zora Ru tar Ilc, Van da So bo čan, Mar je ta Sreš, Du šan dr. Ru tar, Bošt jan Jam brek, Mar je ta Pe tek Aha čič, Mit ja Reic hen berg Za kon ske pod la ge: Po zi tiv no mne nje Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje ( ) skladno z do lo či li Pra vil ni ka o po so dab lja nju vzgoj no-izo bra že val ne ga dela Uva ja nje spre memb in no vo sti na rav ni: učnih ci ljev pro gra ma (evrop ska in glo bal na di men zi ja; med kul tur na kom pe ten ca), zgrad be in iz va ja nje ku ri ku la (pro fi liranje od pr te ga ku ri ku la s pou dar je nim učen jem tu jih je zi kov, osre di nje nim na re le vant ne in ak tual ne vse bi ne, in s pou dar je nim na ra vo slov jem; uve lja vi tev in te gra tiv ne ga ku ri ku la ku ri ku lar nih po ve zav in so de lo val ne ga poučeva nja), pred me tov (novi iz bir ni pred me ti novi učni načrti nova učna gra di va; po so dob lje ni učni ci lji je zi kov; po so dob lje ni učni ci lji na ra vo slov nih pred me tov), di dak ti ke (ak tiv no učenje, av ten tično učenje, pro jekt no učenje, prob lem sko učenje, ra zi sko valno učenje). Tra ja nje pro jek ta: ja nuar de cem ber 2009 Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Ob dob je od do Prva faza pro jek ta (glej po ro či lo o po te ku in raz vo ju pro jek ta v ob dob ju in po ro či lo o sprem lja vi pro jek ta obe po ro či li je po zi tiv no oce nil Stro kov ni svet RS za splo šno izo bra že va nje ). Žal pro jekt ni po te kal sklad no z na čr tom, ker so na sta le re sne ovi re v stro kov ni ko mu ni ka ci ji med Za vo dom RS za šols tvo kot no sil cem pro jek ta in Mi ni strs tvom za šols tvo in šport kot na roč ni kom pro jek ta. V na da lje va nju pov ze mam ključ ne po dat ke in ugo to vi tve. Pre gled for mal nih ko ra kov: 18. de cem ber 2008: Sklep Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje: Stro kov ni svet RS za splošno izo braževa nje se je sez na nil s Končnim po ročilom o po te ku in razvo ju pro jek ta Evrop ski od del ki. Stro kov ni svet pod pi ra spre mem be in do pol ni tve evrop skih od del kov in pred la ga mi ni stru, naj se pro jekt Evrop ski od del ki na da lju je. 24. de cem ber 2009: Pred log Za vo da RS za šols tvo mi ni stru za iz bor šol, ki bodo iz va ja le pro jekt Evrop ski od del ki za ge ne ra ci ji di ja kov, vklju če nih v pro jekt v šol skih le tih 2009/10 in 2010/ ja nuar 2009: Sklep mi ni stra in ob ja va raz pi sa za vpis v sred nje šo le za šol sko leto 2009/10 (z raz pi som evrop skih od del kov na 16 šo lah, ki so iz va ja le pro jekt v prvi fazi). 12. ja nuar 2009: Sklep o spre mem bi Skle pa o fi nan ci ra nju evrop skih od del kov v pro gra mu Gim nazi ja za ob dob je po sku sne ga uva ja nja. 22. ja nuar 2009: Po pra vek in spre mem be raz pi sa za vpis v sred nje šo le za šol sko leto 2009/10 (vklju če ne tri nove šo le, ki bodo iz va ja le EO: Gim na zi ja Ju ri ja Vege Idri ja, Gim na zi ja Novo me sto, Gim na zi ja Kranj). Mi ni ster za šols tvo in šport je ja nuar ja 2009 spre jel sklep, ki šo lam za go tav lja fi nan ci ra nje evropskih od del kov za ge ne ra ci ji di ja kov, vklju če nih v EO v šol skih le tih 2009/10 in 2010/11, ven dar po do se da njih ok vi rih. Iz va ja nje evrop skih od del kov pred vi de va tudi pred log raz pi sa vpi sa za šol sko 118 Letno poročilo ZRSŠ 2009

120 leto 2010/11. Ven dar pa mi ni ster za šols tvo in šport do slej (to rej v vsem letu 2009) še ni spre jel skle pa o vse bi ni na da lje va nja pro jek ta. Ta prob lem je re sna for mal no prav na ovi ra in one mo go ča ure sni či tev pred lo gov Za vo da RS za šols tvo in Stro kov ne ga sveta RS za splo šno izo bra že va nje v zve zi z na da lje va njem pro jek ta. Ker se na MŠŠ na splo šno prob le ma ti zi ra pri stop k struk tu ri ra nju ku ri ku la, ki ga ude ja nja jo evrop ski od del ki, tj. mo du la ri za ci ja od pr te ga dela ku ri ku la, je tre ba čim prej iz de la ti t.i. iz hod ni na črt pro jek ta, s ka te rim bi: omo gočili ohra ni tev nes por nih no vo sti (tim sko poučeva nje, in te gra tiv ni ku ri kul ozi ro ma medpred met no po ve zo va nje na rav ni ku ri ku la, ključne kom pe ten ce kot kro sku ri ku lar ni ci lji ipd.), iz de la li vzpo red no rešitev za vključitev tu jih učite ljev v iz ved be ni ku ri kul (po zgle du rešitev iz ESS pro jek ta Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih), nove iz bir ne pred me te»raz pred me ti li«, jim to rej vze li pred met no sa mo stoj nost, nji ho ve ci lje pa bi šole lah ko do se ga le v ob li ki nad grad nje in dodat nih ur pred me tom iz ob vez ne ga dela pred met ni ka. Če se mi ni ster za šols tvo in šport ne od lo či dru ga če, se pro jekt Evrop ski od del ki za klju či z ge ne ra ci jo di ja kov, ki bo za če la gim na zij sko izo bra že va nje s šol skim le tom 2010/11. Vse že vpi sa ne ge ne raci je na da lju je jo izo bra že va nje v evrop skih od del kih do kon ca svo je ga gim na zij ske ga izo bra že va nja (zad nja vpi sa na se to rej šo la v EO do vključ no šol ske ga leta 2013/14), gle de mo re bit ne ga vpi sa no vih ge ne ra cij pa je treba spre jeti od lo či tev najpozneje je se ni leta 2010, da se lah ko pra vo ča sno iz pe lje jo vse ak tiv no sti, ve za ne na ob li ko va nje in ob ja vo raz pi sa vpi sa za šol sko leto 2011/2012. Gle de na dalj nje uso de evrop skih od del kov so mo go če na sled nje tri od lo či tve: 1. Evrop ski oddel ki po kon ča nem ob dob ju po sku sne ga iz va ja nja po sta ne jo red na iz ved be na razli či ca pro gra ma gim na zi ja (kot so to npr. šport ni od del ki), in si cer v ob li ki, ka kr šno na pred log Stro kov ne ga sve ta RS za splo šno izo bra že va nje do lo či mi ni ster za šols tvo in šport. Evrop ski od del ki so iz ved be na raz li či ca pro gra ma Gim na zi ja, ki jo lah ko iz va ja jo vse šo le, če za to iz pol nju je jo po go je. Te v pro ce su us kla je va nja raz pi sa vpi sa do lo či Mi ni strs tvo za šols tvo in šport sklad no z na vo di li in pri po ro či li, vgra je ni mi v iz ved be ni ku ri kul evrop skih od del kov. Da bi vsem šo lam za go to vi li ena kost do sto pa do te iz ved be ne raz li či ce pro gra ma Gim na zi ja, pa je nuj no v se da nji for mat evrop skih od del kov vpe lja ti ne ka te re spre mem be. 2. Evrop ski od del ki se preob li ku je jo v bolj prož no in manj do lo ča jo čo raz li či co iz ved be gim na zij skega pro gra ma (pro gra ma Gim na zi ja ali dru gih), a ohra ni jo vlo go no sil ca raz vo ja ozi ro ma uva jal ca spre memb v gim na zij ski ku ri kul (mor da do bi jo novo ime, npr. raz voj ni od de lek). V ta od de lek dr ža va več vla ga (viš ja cena), da od nje ga tudi več dobi: (vo de no ozi ro ma us merja no, stro kov no pod pr to) na črt no, si ste ma tič no in po stop no us tvar ja nje vzorč nih re ši tev v ob li ki pri me rov do bre prak se ozi ro ma vod ni kov za šo le in uči te lje. V ta na men se za pro jekt Evrop ski od del ki iz de la t. i. iz hod ni na črt, ki omo go či: ohra ni tev ti stih no vo sti, ki so pre nos lji ve na si stem kot ce lo to (ku ri ku lar ne po ve za ve in tim sko poučeva nje), ven dar v ob vez ni in bolj pou dar je ni ob li ki ter v večjem ob se gu in z ob vez nost jo šole, da vsa ko leto predloži končni iz de lek v ob li ki vod ni ka za učite lje ozi ro ma dru ge šole (prim. po so dab lja nje gim na zi je s pi lot ni mi pro jek ti); vključitev tu jih učite ljev tu je ga je zi ka v iz ved be ni ku ri kul na pro sto volj ni pod lagi (to rej nič več ob vez na se sta vi na EO, ker po me ni tudi bis tve no po ce ni tev in večjo do stop nost za vse šole) in pod po seb ni mi po go ji (po zgle du ali celo v ok vi ru pro jek ta Spo ra zu me va nje v tu jih je zi kih, ki išče si stem ske rešitve za tuje učite lje TJ nas ploh), do se ga nje učnih ci ljev za EP spe ci fičnih in ob veznih iz bir nih pred me tov v po večanem ob se gu ur pred me tov ob vez ne ga dela pred met ni ka (v iz bir nem delu), ne pa v ok vi ru sa mo stoj nih pred metov (di ja ko vi učni do sežki to rej niso več vred no te ni s sa mo stoj ni mi oce na mi v let nem spričeva lu, am pak le z del ni mi oce nami, ki v do ločenem de ležu pris pe va jo h končni oce ni tvi po sa mez nih pred me tov iz ob vez ne ga dela pred met ni ka. 3. Pro jekt Evrop ski od del ki se za klju či. Od lo či tev te me lji na opre de li tvi, da sta bili nje go va vlo ga in na ra va tran zi cij ski. Po mem bnej ša kot dru ga čen pri stop k struk tu ri ra nju od pr te ga ku ri ku la (iz bir ne ga dela pred met ni ka gim na zi je) je trans fer na vred nost no vih iz ved be nih kon cep tov (orga ni za cij skih in di dak tič nih), ki so po ve zu jo ča rde ča nit evrop skih od del kov. Pro jekt je odi gral po mem bno vlo go pri uvaja nju no vo sti in po so do bi tev v iz va ja nje pro gra ma Gim na zi ja, sama pri la go di tev ku ri ku la pa je bila pre hod ne na ra ve. Letno poročilo ZRSŠ

121 V nove si tua ci je in na šo lo kot ce lo to so se kot pre nos lji vi iz ka za li zla sti na sled nji ci lji in do sež ki pro jek ta: raz vi ja nje so de lo val ne or ga ni za cij ske kul tu re na šolah, ki jo je omo gočalo načrtno in si ste ma tično so de lo va nje zno traj pred me tov in med nji mi ter tim sko poučeva nje pri tu jih je zi kih, slo venščini in ne je zi kov nih pred me tih, vpe lje va nje no vo sti na pro jekt ni način po načelih de ljenega vo de nja (pro jekt ni tim EO kot vpelje va lec spre memb), načrtna in si ste ma tična di se mi na ci ja iz kušenj in us po sab lja nje učite ljev po načelih ko le gial nega učenja ter uve lja vi tev so dob nih pri sto pov k učenju in poučeva nju na pred met ni in nad pred met ni rav ni, ki se je ude ja nji la sko zi: načrtno in si ste ma tično med pred met no po ve zo va nje na rav ni ku ri ku la (t. i. ku ri ku lar ne po ve za ve), ključne kom pe ten ce kot kro sku ri ku lar ne ci lje, flek si bil no or ga ni za ci jo učnega pro ce sa, tim sko poučeva nje, učenje z ra zi sko va njem in/ozi ro ma pro jekt ni pri stop. Po so do bi tev gim na zije Raz voj spe cial nih di dak tik No sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj (amalija.zakelj@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Mar je ta Borst ner, mag. Vil ma Brod nik, Si mo na Caj hen, mag. Mi ro slav Cvah te, Mi šo Da čič, mag. Vi ne ta Er žen, Ana Go lob, Ka ta ri na Gos po da rič, mag. Nada Holc, Ada Hol car, Bre da Lo ren ci, Nad ja Ma lo vrh, Nina Os tan, Ma ria Pis njak, Ani ta Po berž nik, dr. An ton Pol šak, Ta nja Po pit, Moj ca Poz na no vič Je zer šek, Mar jan Pre vod nik, mag. Ta nja Rup nik Vec, Maj da Stein buch, mag. Minka Vi čar, mag. Ra do slav Wech ters bach, Anka Zu pan Za kon ske pod la ge: Zov FI Po leg so de lav cev, ki so vklju če ni v ož ji stro kov ni tim pro jek ta, so de lu je jo pri pro jek tu 27 PRS, ki vključu je 303 zu na nje in no tra nje stro kov nja ke raz lič nih pred met nih po dro čij: sve to val ci ZRSŠ, uči te lji in uni ver zi tet ni pro fe sor ji. Cilji: Izo braževa nje čla nov PRS, izo braževa nje men tor skih učite ljev, stro kov ni pos ve ti z rav na te lji, raz voj di dak tičnih gra div kot pod po ra po so dob lje nim UN. A. Us ta no vi tev in de lo va nje pred met no ra zvoj nih sku pin za gim na zi jo (PRS). De lo va nje 27 PRS, ki skr bi jo za pri pra vo in iz ved bo pro gra mov uva ja nja po so dob lje nih uč nih na čr tov. PRS se stav lja jo uni ver zi tet ni pro fe sor ji, uči te lji in sve to val ci Za vo da RS za šols tvo. Vseh čla nov je 281, od tega zu na njih 162. S PRS so de lu je jo tudi ime no va ni men tor ski uči te lji (131), ki so de lu je jo pri uva janju in sprem lja nju po so dob lje nih uč nih na čr tov, pri pra vi in iz va ja nju pro gra mov izo bra že va nja uči te ljev in pri pri pra vi di dak tič nih gra div. Čla ni PRS in men tor ski uči te lji tvo ri jo izo bra že val no mre žo, ki skr bi za di se mi na ci jo no vo sti v slo ven ski šol ski pro stor. Oprav lje ne na lo ge 2009: iz de la va ope ra tiv nih pro gra mov PRS za ob dob je , izo braževa nje men tor skih učite ljev, pri pra va in iz ved ba pro gra mov izo braževa nja za učite lje, pri pra va os nut kov di dak tičnih gra div, preiz kušanje pri me rov do bre pe da goške prak se z men tor ski mi učite lji in pred sta vi tev pri me rov v ok vi ru izo braževa nja učite ljev, so de lo va nje s pred met ni mi ma tu ri tet ni mi ko mi si ja mi. B. De lo va nje ož je ga stro kov ne ga tima pro jek ta: koor di ni ra delo pro jek ta in PRS, pri prav lja kon cep tual ne pod la ge za de lo va nje pro jek ta in priprav lja pro gra me izo bra že vanja in us po sab lja nja za čla ne PRS in men tor ske uči te lje. Po droč ja de lo va nja: koor di ni ra nje dela PRS in MU (pro gram ski in or ga ni za cij ski vi dik), 120 Letno poročilo ZRSŠ 2009

122 pri pra va in iz va ja nje stro kov nih srečanj za vod je PRS (de vet iz ve de nih stro kov nih srečanj); vsebin ski pou darki: iz ho dišča in načela po so dab lja nja, ku ri ku lar ne stra te gi je, pričako va ni re zul ta ti, raz voj di dak tičnih gra div, kon cept ope ra tiv nih pro gra mov dela PRS in izo braževa nja učite ljev za uva ja nje po so dob lje nih učnih načrtov v prak so, kon cep tual ni pou dar ki pričako va ni re zul ta ti, stan dar di zna nja, pre ver ja nje in oce nje va nje znanja, kom pe tenčni pri stop, ce lost no učenje in poučeva nje, po so dob lje ni učni načrti in ma tu ra, pri pra va ma tu ri tet nih ka ta lo gov zna nja, kon cep tual ne os no ve di dak tičnih gra div, po sta vi tev struk tu re di dak tičnih gra div, pro gra mi izo braževa nja za člane PRS in men tor ske učite lje, pri pra va in stru men ta ri ja za ref lek si jo po pr vem letu uva ja nja po so dob lje nih učnih načrtov v prak so in ob de la va po dat kov, pri pra va in iz ved ba treh pos ve tov za člane PRS in men tor ske učite lje: Pos vet iz ve de no: Ne ka te ri vi di ki in us me ri tve na po droč ju pre ver ja nja in oce nje va nja zna nja, ocenje va nje kom pe tenc v ra zi ska vi PISA, ja nuar 2009, dr. Cve ta Raz dev šek-puč ko, dr. Moj ca Straus (112 ude le žen cev), gra di va za udeležen ce. Pos vet v pri pra vi: Raz no li kost pri sto pov k ce lost ne mu uče nju in pou če va nju, 13. no vem ber 2009, ddr. Ba ri ca Ma ren tič Po žar nik, dr. Ja nez Ju stin, čla ni PRS in men tor ski uči te lji. Iz dan je bil zbor nik pov zet kov. Uva ja nje po so dob lje nih uč nih na čr tov v prak so te če in ten ziv no od šol ske ga leta 2008/2009 v sode lo va nju s šo la mi in uči te lji na raz lič nih rav neh: na rav ni šo le kot ce lo te, šol skih raz voj nih ti mov in na rav ni pred met nih po dro čij. Po pr vem letu uva ja nja oce nju je mo, da sta so de lo va nje in od ziv šol in uči te ljev zelo do bra. V tej sme ri z ve se ljem ugo tav lja mo po zi tiv ne pre mi ke v mi sel no sti in tudi kon kret nih ak tiv no stih pri uva ja nju vse bin skih in di dak tič nih no vo sti po so dob lje nih uč nih na čr tov, tako med vods tve ni mi de lav ci kot tudi med uči te lji gim na zi je. Si cer uva ja nje no vo sti po so dob lje nih uč nih na čr tov te če prek Pred met nih raz voj nih sku pin, ki de lu je jo na Za vo du RS za šols tvo in so sestav lje ne iz uni ver zi tet nih pro fe sor jev, uči te ljev in sve to val cev Za vo da RS za šols tvo. Ti pri prav lja jo in iz va ja jo pro gra me uva ja nja, izo bra že va nja uči te ljev, raz voj so dob nih di dak tič nih pri sto pov, raz voj di dak tič nih gra div in sprem lja vo pou ka. Zelo po zi tiv no oce nju je mo de lo va nje men tor skih uči te ljev, ki v so de lo va nju z Za vo dom RS za šols tvo na čr tu je jo so dob ne pri sto pe in na či ne uva ja nja no vo sti in na se mi nar jih pre na ša jo do bre iz kuš nje in pri me re do bre prak se tudi dru gim po na če lu uči telj uči uči te lja. Vse bin ske in di dak tič ne no vo sti po so dob lje nih uč nih na čr tov, kot so kom pe tenč ni pri stop, av ten tič ni pouk prob lem ski pouk, pro jekt no delo, mo de li ra nje, prei sko va nja, po ve zo va nje os miš lja nje znanj, eks pe ri men tal no delo, iz bir nost, med pred met no po ve zo va nje, pre ver ja nje in oce nje va nje zna nja, so bile vse bi ne izo bra že vanj v pre te klih le tih in so na čr to va na tudi za pri hod nja leta. Teo re tič na iz ho diš ča izo bra že vanj so pra vi lo ma do pol nje na s pri me ri do bre pe da goš ke prak se pred sta vi tve prak ti kov. Gra di va za uči te lje, ki na sta ja jo v ok vi ru izo bra že vanj za uči te ljev ali v pred met no ra zvoj nih sku pinah, so ves čas ob jav lje na tudi v splet nih učil ni cah Za vo da RS za šols tvo po pred met nih po droč jih. Oce nju je mo, da so di dak tič ne no vo sti po so dob lje nih uč nih na čr tov, kot so: med pred met no po ve zova nje; ak tiv ne ob li ke pou če va nja in uče nja (so de lo val no pou če va nje in uče nje (tim sko delo), sku pinsko delo, delo v pa rih, in di vi dual no delo); ak tiv ne me to de uče nja (di sku si ja, de ba ta, štu dij pri me ra, eks pe ri men ti ra nje, delo z viri, te ren sko delo ); av ten tič ni pouk (prob lem sko uče nje, prei sko va nje, ra zi sko va nje, pro jekt no delo); in di vi dua li zi ra no uče nje; upo ra ba no vih teh no lo gij (ra ču nal ni ki, in terak tiv ne tab le, splet ) če da lje po go stej še tudi v šol ski prak si. Za go to vo niso za ži ve le na vseh gimna zi jah ena ko in ten ziv no, lah ko pa re če mo, da so v pro gram uva ja nja tako ali dru ga če vklju če ne vse gim na zi je. Tudi re zul ta ti pre li mi nar ne sprem lja ve so po ka za li, da uči te lji me ni jo, da je za učin ko vi to uva ja nje po tre ben dalj ši čas. Pri tem po se bej pou dar ja jo po tre bo po na da lje va nju izo bra že vanj, zla sti na po droč ju raz no li ko sti di dak tič nih pri sto pov in raz vi ja nja kom pe tenc ter raz vi ja nja di dak tič nih gra div. Po so dob lje ni uč ni na čr ti pou dar ja jo kom plek sna zna nja in us va ja nje viš jih rav ni zna nja. Ure sni če vanje teh no vo sti je od vi sno tudi od pri sto pov pri pre ver ja nju in oce nje va nju zna nja v uč nem pro ce su in pri za ključ ku izo bra že va nja, to je pri ma tu ri. Letno poročilo ZRSŠ

123 Na čr to va nje vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa kon cep ti na čr to va nja ku ri ku la (CRP) No sil ka: dr. Ama li ja Ža kelj ana li zi ra ti kon cep tual ne ok vi re načrto va nja vzgoj no-izo braževal ne ga dela, ana li zi ra ti pri sot nost a pli ka tiv nih znanj v učnih načrtih. Tra ja nje pro jek ta: od do Na čr to va nje vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa kon cep ti na čr to va nja ku ri ku la: za ključ no po ro či lo cilj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta: (cilj ni ra zi sko val ni pro jekt V v ok vi ru Cilj ne ga ra zi sko val ne ga pro gra ma Kon ku renč nost Slo ve ni je , ki sta ga fi nan ci ra la Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost RS in Mi ni strs tvo za šols tvo in šport). Ma ri bor: Pe da goš ka fa kul te ta, V ra zi ska vi Na čr to va nje vzgoj no-izo bra že val ne ga pro ce sa kon cep ti na čr to va nja ku ri ku la so predstav lje ni in ana li zi ra ni raz lič ni pri sto pi k na čr to va nju ku ri ku lu ma, opre de lje ni struk tur ni ele men ti ku ri ku la ter po jas nje ne ne ka te re ter mi no loš ke po seb no sti rabe ter mi nov ku ri ku lum in uč ni na črt. Mo del eval va ci je ka ko vo sti iz va jal cev pro gra mov us po sab lja nja stro kov nih de lav cev (CRP) No si lec: dr. Bran ko Sli var (branko.slivar@zrss.si) So de lav ka: Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič Cilj pro jek ta je iz de la va mo de la eval va cije ka ko vo sti iz va jal cev us po sab lja nja uči te ljev. No si lec pro jek ta je Fa kul te ta za ma na ge ment v Ko pru. ZRSŠ je eden iz med so de lav cev iz pro jek ta. Do se da nje iz ve de ne ak tiv no sti pri pro jek tu/na lo gi: Ob dob je od do Štu dij li te ra tu re. Iz de lan pred log mo de la eval va ci je iz va jal cev s ka zal ni ki. Mo del bo pro gram ski svet za us po sab lja nje uči te ljev upo ra bil kot orod je za raz vrš ča nje us po sab ljanj raz lič nih iz va jal cev, hkra ti pa bo us mer jal iz va jal ce k iz bolj ša nju po nud be. Mo no gra fi je, pri roč ni ki, zbor ni ki in dru ge pub li ka ci je No sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg (marija.lesjak@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ka ta ri na Aš kerc, Na ta ša Bo kan, Maja Mla kar Hri bar, Dam ja na Ple ša, Ire na San to ro, Pe ter Ster le, Mira Turk-Škra ba, Si mo na Vo zelj Za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Pra vil nik o do lo čanju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah 122 Letno poročilo ZRSŠ 2009

124 Pri pra va in iz da ja stro kov nih mo no gra fij, pri roč ni kov, zbor ni kov, ka ta lo gov, uč be ni kov, drob ne ga tiska in dru gih pub li ka cij. Tra ja nje pro jek ta: 1. ja nuar 31. de cem ber 2009 V po stop ku pri pra ve pub li ka cij po Pro gra mu za lož be za leto 2009 so bile oprav lje ne na sled nje nalo ge ozi ro ma ak tiv no sti: pri do bi tev ro ko pi sa, ugo to vi tev vse bin ske ustrez no sti (stro kov na mne nja in re cen zi je), ugo tav lja nje trž ne pri mer no sti, kal ku la ci je in te lek tual nih in teh nič nih sto ri tev, iz ved ba po stop kov jav ne ga na ro ča nja, vse bin ska in teh nič na ured niš ka dela, ure di tev av tor skih pra vic in skle ni tev po godb, gra fič na pri pra va in pri pra va za tisk, tisk, konč na kal ku la ci ja in do lo či tev cene, pri pra va ma te ria lov za pro mo ci jo, pro da ja, di stri bu ci ja ozi ro ma do sta va na roč ni kom. Šte vi lo iz da nih pub li ka cij v letu 2009: pri ročniki, mo no gra fije: 10, zbor ni ki: 7, učbe ni ki za dvo je zične šole ozi ro ma za šols tvo na rod no sti: 4, učbe ni ki za pri la go je ni izo braževal ni pro gram z nižjim izo braz be nim stan dar dom: 8, učbe ni ki in dru ga gra di va za za mej ce, iz se ljen ce: 7, učni načrti, kon cep ti, smer ni ce in dru gi do ku men ti: 31, ka ta lo gi, in for ma tiv ne pub li ka ci je: 7, drob ni tisk: 2; po na ti si: pri ročniki, mo no gra fi je (2), učbe ni ki za dvo je zične šole ozi ro ma za šols tvo na rod no sti (8), učbe ni ki (3), učni načrti, kon cep ti, smer ni ce in dru gi do ku men ti (2), drobni tisk (3). Re vi je No sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg (marija.lesjak@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ka ta ri na Aš kerc, Na ta ša Bo kan, Maja Mla kar Hri bar, Dam ja na Ple ša, Pe ter Ster le, Mira Turk-Škra ba, Si mo na Vo zelj Za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Po slov nik o iz da janju re vij Za vo da RS za šols tvo, Pra vil nik o do lo ča nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah Iz da ja nje 11 stro kov nih re vij: Fi zi ka v šo li, Geo gra fi ja v šo li, Glas ba v šo li in vrt cu, Ma te ma ti ka v šo li, Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu, Raz red ni pouk, Slo venš či na v šo li, Šol ska knjiž ni ca, Šol sko sve to valno delo, Zgo do vi na v šo li, Vzgo ja in izo bra že va nje. Tra ja nje pro jek ta: 1. ja nuar 31. de cem ber 2009 Na lo ge pri pra ve in ti ska po sa mez ne šte vil ke ozi ro ma let ni ka re vi je so po te ka le v dveh fa zah. 1. faza: Pri pra va ured niš ke ga pro gra ma po sa mez ne re vi je za leto 2009 in nje gov spre jem na seji ured niš ke ga od bo ra. Na čr to va nje di na mi ke iz ha ja nja (ča sov ni ca). 2. faza: Pri pra va po sa mez ne šte vil ke re vi je (ko mu ni ci ra nje ured ni ce z odgo vor ni mi ured ni ki re vij (po ši lja nje član kov, pri jav nic, va bil na seje UO), teh nič na ured niš ka dela (lek tu ra, pre vo di, sti ki s ti skar na mi, ko rek tu re); ure di tev av tor skih pra vic, iz ved ba po stop kov jav ne ga na ro ča nja, skle ni tve po godb, kal ku la ci je in iz pla či la ho no rar jev; iz pe lja va gra fič ne pri pra ve, pri pra ve za tisk in tisk; skladiš če nje, pro da ja, di stri bu ci ja na roč ni kom in dru gim kup cem; pri pra va let nih po ro čil (za po sa mez ne re vi je in sku paj)). Rok iz ved be: va ria bi len, po ča sov ni ci za po sa mez no re vi jo (gle de na pre jem gra di va in na čr to va ni ter min izi da). Letno poročilo ZRSŠ

125 V letu 2009 je izš lo 18 enoj nih šte vilk re vij in se dem dvoj nih. Na tan čen sez nam po sa mez nih na slovov in šte vilk re vi je je v pri lo gi tega po ro či la. Gra di va na no sil cih (CD, DVD) No sil ka: mag. Ma ri ja Les jak Reic hen berg (marija.lesjak@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ka ta ri na Aš kerc, Na ta ša Bo kan, mag. Da rin ka Lo žar, Maja Mla kar Hri bar, Dam ja na Ple ša, Ire na San to ro, Pe ter Ster le, Mira Turk-Škra ba, Si mo na Vo zelj Za kon ske pod la ge: Sta tut Za vo da RS za šols tvo, Pro gram za lož be za leto 2009, Po slov nik o iz da janju re vij Za vo da RS za šols tvo, Pra vil nik o do lo ča nju av tor skih ho no rar jev in na do me stil ter dru gih iz pla čil po po god bah, Za kon o jav nem na ro ča nju, Za kon o ob vez nem iz vo du pub li ka cij, Za kon o av tor ski in so rod nih pra vi cah pri pra va in izid stro kov nih gra div na nek njižnih no sil cih (CD, DVD) po pro gra mu za ložbe kot sa mo stoj no ali do pol ni lo gra di vo, so de lo vanje v po stop ku pri pra ve učbe ni kov in dru gih učnih gra div pri pro jek tu/na lo gi Učbe ni ki za pri la go je ni pro gram z nižjim izo braz be nim stan dar dom. Tra ja nje pro jek ta: 1. ja nuar 31. de cem ber 2009 Izi di stro kov nih gra div na nek njiž nih no sil cih (CD, DVD) so raz vid ni iz sez na ma izi dov, ki je pri lo ga tega po ro či la. Re zul tat so de lo va nja za lož be pri pro jekt ni na lo gi Uč be ni ki za pri la go je ni pro gram z niž jim izo braz be nim stan dar dom je osem uč be ni kov ozi ro ma de lov nih zvez kov na sed mih CD. Naslovi po samez nih uč be ni kov ozi ro ma de lov ne ga zvez ka so raz vid ni iz sez na ma izi dov, ki je pri lo ga tega po ro či la. Na dalj nje izo bra že va nje in us po sab lja nje se mi nar ji No sil ka: Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič (brigita.zarkovic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Ja nja Biz jak, Ka ta ri na Flis, Pri mož Plev nik, zu na nji pre da va te lji Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v vzgo ji in izo bra že va nju, Pra vil nik o na pre do va nju za po sle nih v vzgo ji in izo bra že va nju v na zi ve pri pra vi ti vse bin sko po nud bo pro gra mov na dalj nje ga izo braževa nja in us po sab lja nja 2009/2010, pri ja vi ti pro gra me na raz pis MŠŠ, iz pe lja ti načrto va no po nud bo pro gra mov NIU 2008/2009 in del po nud be 2009/2010, iz da ti za vo dov ka ta log NIU, pri pra vi ti ana li zo iz pe ljav za šol sko leto 2008/2009. Tra ja nje pro jek ta: vse leto V šol skem letu 2008/2009 smo iz pe lja li 12 pred pi sa nih pro gra mov, 94 po so do bi tve nih, 55 te matskih kon fe renc in 12 ne raz pi sa nih pro gra mov. Pred pi sa nih pro gra mov se je ude le ži lo 380 stro kov nih de lav cev, po so do bi tve nih 2989, ne raz pi sa nih 793, te mat skih kon fe renc pa okrog 1650 (če upo števa mo, da ima jo uči telj ski zbo ri, ka te rim so na me nje ne, pov preč no 30 čla nov). Sku paj se je raz lič nih ob lik izo bra že va nja ude le ži lo 5752 uči te ljev, vzgo ji te ljev in dru gih stro kov nih de lav cev v šols tvu. V te ko čem šol skem letu smo od do iz pe lja li tri pred pi sa ne pro gra me, 25 po so do bi tve nih, 11 te mat skih konferenc in pet ne raz pi sa nih pro gra mov. Sku paj smo to rej v tem ob dob ju iz pe lja li 15 pred pi sa nih, 119 po so do bi tve nih, 66 te mat skih kon fe renc in 17 ne raz pi sa nih pro gra mov. 124 Letno poročilo ZRSŠ 2009

126 Po ve ču je se šte vi lo ne raz pi sa nih pro gra mov in te matskih kon fe renc. Ana li za iz va ja nja stal ne ga stro kov ne ga iz po pol nje va nja in us po sab lja nja stro kov nih de lav cev v vrt cih in OŠ No sil ka: Bri gi ta Žar ko vič Ad le šič (brigita.zarkovic@zrss.si) So de lavec: Pri mož Plev nik Za kon ske pod la ge: Pra vil nik o na dalj njem izo bra že va nju in us po sab lja nju stro kov nih de lav cev v vzgo ji in izo bra že va nju, Pra vil nik o na pre do va nju za po sle nih v vzgo ji in izo bra že va nju v na zi ve Pri pra vi ti ana li zo iz pe ljav za šol sko leto 2008/09. Tra ja nje pro jek ta: je sen 2009 V šol skem letu 2008/2009 smo za os nov ne šo le in vrt ce iz pe lja li 12 pred pi sa nih pro gra mov, 85 po so do bi tve nih, 51 te mat skih kon fe renc in 10 ne raz pi sa nih pro gra mov. Treba je upo šte va ti, da so štir je pred pi sa ni pro gra mi na me nje ni tako os nov no šol skim kot tudi sred nje šol skim uči te ljem. Pri po so do bi tve nih se mi nar jih pa je tak šnih kar 31. Pred pi sa nih pro gra mov se je ude le ži lo 380 strokov nih de lav cev, po so do bi tve nih 2710, ne raz pi sa nih 731, te mat skih kon fe renc pa okrog 1520 (če upo šte va mo, da ima jo uči telj ski zbo ri, ka te rim so na me nje ne, pov preč no 30 čla nov). Sku paj se je raz lič nih ob lik izo bra že va nja za OŠ in vrt ce ude le ži lo 5341 uči te ljev, vzgo ji te ljev in dru gih stro kov nih de lav cev v šols tvu. Od tega šte vi la jih je kar ne kaj s SŠ, saj so šte vil ni pro gra mi na me nje ni tako osnov no šol skim kot tudi sred nje šol skim uči te ljem, ne ka te ri pa kar vsem za po sle nim v VIZ. Evrop ski pro jekt PROGREENS No sil ka: Ire na Sim čič (irena.simcic@zrss.si) So de lav ci/so de lav ke: Alma Ah me to vič, Ma te ja Hu do lin, Ma ri ja Ši me nec, Ci ri la Hla stan Ri bič, Dra žigost Po korn, Rok Po lič nik, rav na te lji os nov nih šol, uči te lji (OŠ, SŠ) Za kon ske pod la ge: Evrop ska ko mi si ja je pod pr la iz ved bo evrop ske ga pro jek ta Pro greens. Pro jekt Pro greens je pro jekt s po droč ja kre pi tve zdrav ja in spod bu ja nja več je ga uži va nja ze le nja ve in sad ja pri os nov no šol cih (otro cih). V pro jekt Pro greens so po leg Slo ve ni je vklju če ne še na sled nje evrop ske dr ža ve: Šved ska, Nor veš ka, Ni zo zem ska, Is lan di ja, Fin ska, Bol ga ri ja, Por tu gal ska, Gr či ja in Nem čija. Os nov ni cilj ozi ro ma na men pro jek ta je do se či več je uži va nje sad ja in ze le nja ve med evrop ski mi os nov no šol ci. Zna no in do ka za no je, da ima uži va nje za dost nih ko li čin sad ja in ze le nja ve ve li ko pozi tiv nih učin kov na zdrav je, ven dar pa je pri otro cih v Evro pi de lež uži va nja sad ja in ze le nja ve da leč pod pri po ro če ni mi ko li či na mi. Med na rod ni in do ma či stro kov nja ki, ki de lu je jo na po droč ju jav ne ga zdrav ja, so si kot pred nost no na lo go za da li spod bu ja nje uži va nja sad ja in ze le nja ve pri otro cih in mla dost ni kih. Re zul ta ti pro jek ta Pro greens bodo po da li učin ko vi te me to de za spod bu ja nje uži va nja sad ja in ze le nja ve pri šo lar jih v Evro pi. V Slo ve ni ji ak tiv no sti pro jek ta Pro Greens iz va ja ta Cin di Slo veni ja in Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo. Cin di Slo ve ni ja in Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo sta bila tudi ak tiv no vklju če na pri pri pra vi in im ple men ta ci ji pri po ro čil za zdra vo pre hra nje va nje otrok in mla dost ni kov v vzgoj no-izo bra že val nih us ta no vah ob pod po ri Mi ni strs tva za zdrav je RS in Mi ni strs tva za šols tvo in šport RS. Pro jekt bo po mem bno pris pe val k iz me nja vi naj bolj ših praks v spod bu ja nju uži va nja sad ja in ze le nja ve pri otro cih. Hkra ti bo ra zi sko val de ter mi nan te vno sa sadja in ze le nja ve z vi di ka spo la ter kul tur ne ga, izo bra že val ne ga in so cial noe ko nom ske ga vi di ka kot tudi učin ko vi te ko mu ni ka cij ske in spod bu je val ne stra te gi je. Letno poročilo ZRSŠ

127 oce ni ti stop njo uživa nja sad ja in ze le nja ve pri os nov nošol cih (let nik 1998) pred in iz va ja njem ukre pov in po njem, raz vi ti in te sti ra ti učin ko vi te stra te gi je za spod bu ja nje uživa nja sad ja in ze le nja ve pri os nov nošol cih, cilj pro jek ta je po mem bno pris pe va ti k iz me nja vi naj boljših praks, cilj pro jek ta bo ra zi sko va ti de ter mi nante vno sa sad ja in ze le nja ve z vi di ka spo la, kul tur ne ga, izo braževal ne ga in so cial noe ko nom ske ga vi di ka ter tudi učin ko vi te ko mu ni ka cij ske in spod buje val ne stra te gi je ter pred hod no te sti ra ti vse iz del ke in kon cep te. Tra ja nje pro jek ta: Pro jekt tra ja vse leto 2009 in se na da lju je v leto Za ra di na raš ča jo če ga po ja va de be lo sti pri otro cih in mla dost ni kih je Evrop ska ko mi si ja pod pr la izved bo pro jek ta Pro greens, ki po te ka v 11 dr ža vah EU. Prob lem de be lo sti pri otro cih in mla dostni kih je po ve zan tudi s pre majh no ko li či no zau ži tih zaš čit nih sno vi v ob li ki sad ja in ze le nja ve. V prvi fazi pro jek ta, ki je po te ka la od ja nuar ja do sep tem bra 2009, smo na pod la gi iz de la ne meto do lo gi je opra vi li oce no pre hra nje val nih na vad in po nud be hrane v šo lah z vi di ka uži va nja sad ja in ze le nja ve. V maju smo na iz bra nih šo lah opra vi li ana li zo sta nja. Za je li smo po pu la ci jo učen cev let ni ka 1998 (5. raz red), in si cer 10 od stot kov ome nje ne po pu la ci je na pod la gi stra ti fi ka ci je vzor ca po re gi jah. Vpra šal ni ke so iz pol nje va li učen ci, nji ho vi star ši in vods tva šol. Od ju li ja do sep tem bra je po te ka la ob de la va vpra šal ni kov. Pre je li smo 1395 vpra šal ni kov učen cev in nji ho vih star šev. V av gu stu smo šo le raz de li li v dve sku pi ni, in ter ven cij sko in test no. In ter ven cij ska sku pi na oprav lja ak tiv no sti in raz vi ja ter te sti ra učin ko vi te stra te gi je za spod bu ja nje uži va nja sad ja in ze le nja ve. Za in ter ven cij sko sku pi no 21 šol smo pri pra vi li di dak tič ni pri roč nik in na vo di la za iz ved bo in ter ven ci je. In ter ven ci ja bo po te ka la do aprila Letno poročilo ZRSŠ 2009

128 4 Pub li ka ci je za lož be za vo da v letu 2009 PRIROČNIKI, MONOGRAFIJE Maj da Cen cič Kako po te ka pe da goš ko ra zi sko va nje Pri mer kvan ti ta tiv ne em pi rič ne neeks pe ri men tal ne ra ziska ve 2009, ISBN , 168 str., 18,50 EUR Franc Can kar idr. Šo la kot sti čiš če part ner jev So de lo va nje šo le, dru ži ne in lo kal ne ga oko lja pri vzgo ji in izo bra že va nju otrok 2009, ISBN , 312 str., 25,00 EUR Ta nja Rup nik Vec idr. Kri tič no miš lje nje pri pou ku psi ho lo gi je 2009, ISBN , 364 str., 33,00 EUR Mit ja Reic hen berg Glas be ni ka ži pot 7 9 Pri roč nik za po slu ša nje glas be nih pri me rov pri pou ku glas be ne vzgo je v tret jem tri let ju os nov ne šo le 2009, ISBN , 208 str., 21,50 EUR Ka ti ca Pe vec Se mec Spod bud no uč no oko lje v ku ri ku lar ni pre no vi 2009, ISBN , 228 str., 21,50 EUR Kar men Pi žorn idr. Uče nje in pou če va nje do dat nih je zi kov v otroš tvu 2009, ISBN , 364 str., 26,00 EUR Eva Jab lon ka, Ma rion J. Lamb (prev. Ni ko laj Pe čen ko) Šti ri raz sež no sti evo lu ci je Ge net ska, epi ge net ska, vedenjska in sim bol na raz no li kost v zgo do vi ni živ lje nja 2009, ISBN , 444 str., 16,50 EUR Mat jaž Kmecl Jo sip Jur čič pri po ved nik in dra ma tik 2009, 144 str., ISBN , 19,50 EUR (broš.), ISBN , 24,50 EUR (t. v.) Mat jaž Duh, To maž Zu pan čič So dob na li kov na umet nost v ku ri ku lu vrt ca 2009,, 114 str., ISBN , 19,50 EUR Ma ri ja na Ka šnik Ja net idr. Da sije son ce Di dak tič ne igre za raz voj otro ko vih kom pe tenc na po droč ju pre pre če va nja zas vo je no sti 2009, 116 str., ISBN , 19,50 EUR ZBORNIKI Di dak ti ka oce nje va nja zna nja Vo de nje pro ce sa oce nje va nja za spod bu ja nje raz vo ja uče nja Zbor nik 2. med na rod ne ga pos ve ta v Ce lju, ma rec , ISBN , 184 str., 22,00 EUR Letno poročilo ZRSŠ

129 Raz mer ja med sli kov ni mi in be sed ni mi spo ro či li Zbor nik Bral ne ga druš tva Slo ve ni je ob 8. stro kov nem pos ve to va nju 8. sep tem bra , ISBN , 108 str., 16,50 EUR Flek si bil ni pred met nik pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti vzgoj no-izo bra že val ne ga dela šol Zbor nik pov zet kov stro kov ne ga pos ve ta, Pod če tr tek, 24. in 25. av gu sta , ISBN , 42 str. Bio di ver zi te ta raz no li kost ži vih si ste mov Zbor nik pris pev kov med na rod ne ga pos ve ta Bio loš ka zna nost in druž ba, Ljub lja na, 1. in 2. ok to ber , ISBN , 144 str., 25,00 EUR Raz no li kost pri sto pov k ce lost ne mu uče nju in pou če va nju Zbor nik pov zet kov pos ve ta, Ljub lja na, 13. no vem ber , ISBN , 72 str. REVIJE Fi zi ka v šo li Let nik 15, šte vil ka 1, 2009, ISSN , 64 str., 5,84 EUR Let nik 15, šte vil ka 2, 2009, ISSN , 64 str., 5,84 EUR Geo gra fi ja v šo li Let nik 18, šte vil ka 1, 2009, ISSN , 84 str., 8,76 EUR Let nik 18, šte vil ka 2, 2009, ISSN , 80 str., 8,76 EUR Glas ba v šo li in vrt cu Let nik 14, šte vil ka 1, 2009, ISSN , ISSN (not na pri lo ga), 72 str., 16 str. not ne pri lo ge, 11,27 EUR Let nik 14 šte vil ka 2, 2009, ISSN , ISSN (not na pri lo ga), 72 str., 16 str. not ne pri lo ge, 11,27 EUR Ma te ma ti ka v šo li Let nik 15, šte vil ka 1-2, 2009, ISSN X, 128 str., 13,35 EUR Let nik 15, šte vil ka 3-4, 2009, ISSN X, 128 str., 13,35 EUR Raz red ni pouk Let nik 11, šte vil ka 1, 2009, ISSN , 76 str., sre di ca 4 str., 10,51 EUR Let nik 11, šte vil ka 2, 2009, ISSN , 76 str., sre di ca 4 str., 10,51 EUR Slo venš či na v šo li Let nik 13, šte vil ka 1-2, 2009, ISSN X, ISBN (pri lo ga CD Šol sko gle da liš če), 108 str. + CD + sre di ca 12 str. (bib lio graf sko ka za lo), 21,70 EUR Let nik 13, šte vil ka 3, 2009, ISSN X, 76 str., 10,85 EUR Šol ska knjiž ni ca Let nik 19, šte vil ka 1, 2009, ISSN , 80 str. + ka zal ka, 8,76 EUR Let nik 19, šte vil ka 2-3, 2009, ISSN , 128 str., 17,52 EUR Let nik 19, šte vil ka 4, 2009, ISSN , 92 str., 8,76 EUR Šol sko sve to val no delo Let nik 13, šte vil ka 1-2, 2009, ISSN , 72 str., 16,69 EUR Let nik 13, šte vil ka 3-4, 2009, ISSN , 72 str., 16,69 EUR Traj nost ni raz voj v šo li in vrt cu Let nik 3, šte vil ka 1, 2009, ISSN , 96 str., 13,90 EUR Vzgo ja in izo bra že va nje Let nik 40, šte vil ka 1, 2009, ISSN , 65 str., 10,43 EUR 128 Letno poročilo ZRSŠ 2009

130 Let nik 40, šte vil ka 2, 2009, ISSN , 73 str., 10,43 EUR Let nik 40, šte vil ka 3, 2009, ISSN , 49 str., 10,43 EUR Let nik 40, šte vil ka 4, 2009, ISSN , 57 str., 10,43 EUR Let nik 40, šte vil ka 5-6, 2009, ISSN , 125 str., 18,50 EUR Zgo do vi na v šo li Let nik 18, šte vil ka 1-2, 2009, ISSN , ISBN (pri lo ga pla kat Skle nje no zem ljiš ko gos pos tvo v zgod nej ših ob dob jih sred nje ga veka), 104 str. + pri lo ga pla kat, 21,80 EUR UČBENIKI ZA DVOJEZIČNE ŠOLE ozi ro ma ZA ŠOLSTVO NARODNOSTI An dre ja Bar le-la ko ta... [et al.] So cio lo gia Ma nua le di so cio lo gia per la clas se IV gin na sio (pro gram ma 280 ore) : li bro di te sto 1. iz da ja, 1. na tis, 2009 ISBN , 268 str., 12,49 EUR Al bin ca Pe sek GLASBA 4/ÉNEK ZENE 4 De lov ni zve zek za če tr ti raz red 9-let ne dvo je zič ne os nov ne šo le/ének zene mun kafüzet a ki lencosztályos kétnyelvű általános is ko lá neg ye dik osztálya számára, 1. in 2. del 1. iz da ja, 1. na tis, 2009 ISBN , str., 17,90 EUR Al bin ca Pe sek MUSICA 4 5 In te gra zio ne al li bro di te sto di edu ca zio ne mu si ca le per le scuo le con lin gua d'in seg na men to ita lia na clas si IV e V del la scuo la no ven na le 1. iz da ja, 1. na tis, 2009 ISBN , 40 str., 6,46 EUR Švar da Tom ka Ti mea, Toth Re na ta, Utro ša Gönc Ga brie la Körbe, körbe, ka rikába önálló mun kafüzet a mag yar mint máso dik nyelv ta nulásához a kétnyelvű általános is kolá 2. osztálya számára 1. iz da ja, 1. na tis, 2009 ISBN , 104 str., 17,30 EUR UČBENIKI ZA PRILAGOJENI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM (na CD) He le na Jer šan Ko jek, Dam ja na Škof Pa vli nec Paj kec Piko po slu ša, go vo ri, bere, pi še Uč be nik za 3. raz red os nov ne šo le; De lov ni zve zek za 3. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 102 str str. Ne ven ka Vid mar Na po tep v de že lo be sed Be ri lo za 4. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 118 str. Letno poročilo ZRSŠ

131 Ire na Lu ši na Bra nje kot ču dež no po to va nje Be ri lo za 5. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 120 str. Ber nar da Kra mar Gos po dinjs tvo 5 Uč be nik za 5. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 96 str. Ber nar da Kra mar Gos po dinjs tvo 6 Uč be nik za 6. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 110 str. Alek san der Va li šer, He le na Zu pan čič Druž bo slov je 8 Uč be nik za 8. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 149 str. Pe tra Vr tač nik Žve plan Na ra vo slov je 9 Uč be nik za 9. raz red os nov ne šo le 2009, ISBN , 176 str. UČBENIKI IN DRUGA GRADIVA ZA ZAMEJCE, IZSELJENCE idr. Nada Holc Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni Ko pir ne pred lo ge za uči te lje 2009, ISBN , 52 str. Nada Holc Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni Ko pir ne pred lo ge za uči te lje nemš ko go vor no po droč je 2009, ISBN , 59 str. Nada Holc Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni Za mlaj še učen ce 2009, ISBN , 29 str. Nada Holc Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni Za mlaj še učen ce nemš ko go vor no po droč je 2009, ISBN , 32 str. Nada Holc Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni Za sta rej še učen ce 2009, ISBN , 34 str. Nada Holc Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni Za sta rej še učen ce nemš ko go vor no po droč je 2009, ISBN , 39 str. Tat ja na Vu čajnk, Bar ba ra Upa le, Ma te ja Kel ner Poi graj mo se slo ven sko Uč be nik za za čet no pou če va nje otrok, sta rih od 7 do 10 let, ki ži vi jo v tu ji ni in se uči jo slo venš či no kot tuji je zik 2009, 180 str str. + CD, ISBN , 24,50 EUR 130 Letno poročilo ZRSŠ 2009

132 UČNI NAČRTI, KONCEPTI, SMERNICE IN DRUGI DOKUMENTI Posodobljena kurikula Knjiž nič no in for ma cij sko zna nje Os nov na šo la 2009, ISBN , 25 str. Okolj ska vzgo ja kot vzgo ja in izo bra že va nje za traj nost ni raz voj Os nov na šo la, kro sku ri ku lar no te mat sko po droč je 2009, ISBN , 35 str. Posodobljeni učni načrti An gleš či na Os nov na šo la, ob vez ni pred met (656 ur) 2009, ISBN , 49 str. Bio lo gi ja Os nov na šo la, 8. raz red (52 ur), 9. raz red (64 ur) 2009, ISBN , 47 str. Druž ba Os nov na šo la, ob vez ni pred met (175 ur) 2009, ISBN , 26 str. Držav ljan ska in do mo vin ska vzgo ja ter eti ka Os nov na šo la 2009, ISBN , 27 str. Geo gra fi ja Os nov na šo la, 6. raz red: 35 ur, 7. raz red: 70 ur, 8. raz red: 52 ur, 9. raz red: 64 ur 2009, ISBN , 42 str. Glas be na vzgo ja Os nov na šo la 2009, ISBN , 38 str. Gos po dinjs tvo Os nov na šo la, 5. raz red: 35 ur, 6. raz red: 52,5 ure 2009, ISBN , 43 str. Ita li janš či na kot dru gi je zik na na rod no me ša nem ob moč ju Slo ven ske Is tre Os nov na šo la, ob vez ni pred met (630 ur) 2009, ISBN , 44 str. Ita li janš či na kot tuji je zik Os nov na šo la, iz bir ni pred met (204 ure) 2009, ISBN , 36 str. Ke mi ja Os nov na šo la, 8. raz red (70 ur), 9. raz red (64 ur) 2009, ISBN , 32 str. Ma džarš či na kot ma te rinš či na Os nov na šo la, ob vez ni pred met (1561,5 ure) 2009, ISBN , 70 str. Ma džarš či na kot dru gi je zik Dvo je zič na (slo ven sko-ma džar ska) os nov na šo la; ob vez ni pred met (1316,5 ure) 2009, ISBN , 59 str. Letno poročilo ZRSŠ

133 Mag yar nyelv mint an yan yelv Általános is ko lá/os nov na šo la, köte lező tantárgy (1561,5 óra) 2009, ISBN , 77 str. Mag yar nyelv mint máso dik nyelv Kétnyelvű (szlovén-mag yar) általános is ko lá/dvo je zič na (slo ven sko-ma džar ska) os nov na šo la, köte lező tantárgy (1316,5 óra) 2009, ISBN , 77 str. Ma te ma ti ka Os nov na šo la, ob vez ni pred met (1.318 ur) 2009, ISBN , 72 str. Na ra vo slov je in teh ni ka Os nov na šo la, 4. raz red (105 ur), 5. raz red (105 ur) 2009, ISBN , 38 str. Na ra vo slov je Os nov na šo la, 6. raz red (70 ur), 7. raz red (105 ur) 2009, ISBN , 38 str. Nemš či na Os nov na šo la, prvi tuji je zik (656 ur), iz bir ni pred met ozi ro ma dru gi/tret ji tuji je zik (204 ure) 2009, ISBN , 63 str. Ruš či na Os nov na šo la, iz bir ni pred met (204 ure) 2009, ISBN , 22 str. Slo venš či na Os nov na šo la; ob vez ni pred met (1645 ur) 2009, ISBN , 113 str. Slo venš či na kot dru gi je zik Os nov na šo la z ita li jan skim uč nim je zi kom na na rod no me ša nem ob moč ju v Slo ven ski Is tri; ob vez ni pred met (1006 ur) 2009, ISBN , 95 str. Slo venš či na Dvo je zič na slo ven sko-ma džar ska os nov na šo la na na rod no me ša nem ob moč ju Prek mur ja; ob vez ni pred met (385 ur) 2009, ISBN , 36 str. Spoz na va nje oko lja Os nov na šo la, ob vez ni pred met (315 ur) 2009, ISBN , 29 str. Šport na vzgo ja Os nov na šo la; ob vez ni pred met (834 ur) 2008, ISBN , 76 str. Teh ni ka in teh no lo gi ja Os nov na šo la, 6. raz red (70 ur), 7. raz red (35 ur), 8. raz red (35 ur) 2009, ISBN , 38 str. Umet nost na zgo do vi na Os nov na šo la, Kaj nam go vo ri jo umet ni ne (35 ur), Živ lje nje, upo dob lje no v umet no sti (35 ur), Ob li ka in slog (35 ur) 2009, ISBN , 20 str. Zgo do vi na Os nov na šo la; 6. raz red: 35 ur, 7. raz red: 70 ur, 8. raz red: 70 ur, 9. raz red: 64 ur 2009, ISBN , 36 str. 132 Letno poročilo ZRSŠ 2009

134 Zgo do vi na Dvo je zič na os nov na šo la; 6. raz red: 35 ur, 7. raz red: 70 ur, 8. raz red: 70 ur, 9. raz red: 64 ur 2009, ISBN , 39 str. Zgo do vi na Os nov na šo la z ita li jan skim uč nim je zi kom; 6. raz red: 35 ur, 7. raz red: 70 ur, 8. raz red: 70 ur, 9. raz red: 64 ur 2009, ISBN , 37 str. KATALOGI, INFORMATIVNE PUBLIKACIJE Os nov na šo la Ka ta log uč be ni kov za šol sko leto 2009/ , ISSN , 144 str., 8,20 EUR Sred nja šo la Ka ta log uč be ni kov za šol sko leto 2009/ , ISSN , 124 str., 8,20 EUR Po klic ni ka ži pot 2009, mapa Let no po ro či lo o delu Zavoda Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo za ob dob je od 1. ja nuar ja do 31. de cem bra , ISSN , 158 str. Za vo dov ka ta log na dalj nje ga izo bra že va nja in us po sab lja nja za šol sko leto 2009/ , ISSN , 232 str. Sil va Kos Knez, Tomi Deutsch Ne ka te ri vi di ki or ga ni za cij ske kli me in za do voljs tva za po sle nih na Za vo du RS za šols tvo v letu , ISBN , 52 str. Sil va Kos Knez, Su za na Ka šnik, Tomi Deutsch Ne ka te ri vi di ki or ga ni za cij ske kli me in za do voljs tva za po sle nih na Za vo du RS za šols tvo v letu , ISBN , 60 str. DROBNI TISKI Slo ven sko pred se do va nje or ga nom evrop skih šol s se de žem v Brus lju zgi ban ka 2009, 6 str. Port fo lio za do pol nil ni pouk slo venš či ne v tu ji ni In for ma ci ja za star še zgi ban ka 2009, 6 str. PONATISI Pri roč ni ki, mo no gra fi je So nja Peč jak Z igro raz vi ja mo ko mu ni ka cij ske spo sob no sti učen cev 2009, ISBN (3. dop., raz š. iz da ja, 1. na tis), 248 str., 19,50 EUR Tat ja na Až man Uče nje uče nja Kako uči ti in se nau či ti spret no sti vse živ ljenj ske ga uče nja Pri roč nik za učen ce, di ja ke, uči te lje, raz red ni ke in sve to val ne de lav ce 2009, ISBN (1. iz da ja, 2. na tis), 190 str. (knji ga) str. (CD), 19,70 EUR Letno poročilo ZRSŠ

135 Revije Vzgo ja in izo bra že va nje Let nik 39, šte vil ka 5, 2008, ISSN (1. do tis 1. na ti sa), 97 str., 10,43 EUR Uč be ni ki za dvo je zič ne šo le ozi ro ma za šols tvo na rod no sti Ka ta ri na Ča huk... [et al.] Prvi ko ra ki v slo venš či no sa mo stoj ni de lov ni zve zek za slo venš či no kot dru gi je zik v 1. raz re du dvo je zič nih os nov nih šol 1. izd., 2. po na tis, 2009 ISBN , cena: 17,57 EUR La zar Ire na... [et al.] LÁNC, lánc, esz terlánc önálló mun kafüzet a mag yar nyelv mint máso dik nyelv ta nulásához az általános is ko lá 1. osztálya számára 1. izd., 2. po na tis, 2009 ISBN , cena: 14,93 EUR Fe her, Ma ri ja Írunk és ol va sunk mun kafüzet a mag yar mint máso dik nyel ven történő írás-és ol vasástanításhoz a kétnyelvű általános is ko lá 2. és 3. osztályában de lov ni zve zek za opi sme nje va nje v ma džarš či ni kot dru gem je zi ku v 2. in 3. raz re du dvo je zič ne os nov ne šo le 5. na tis, 2009 ISBN , cena: 6,50 EUR Al dea Miklósné... [et al.] Ba ran goló Tankönyv a mag yar nyelv mint máso dik nyelv ta nulásához: 5. osztály 4. na tis, 2009 ISBN , cena: 11,63 EUR Al dea Miklósné... [et al.] Ki te kintő Mun kafüzet a mag yar mint máso dik nyelv tanításához a ki len cosztályos kétnyelvű általános is ko la 9. osztálya számára 4. na tis, 2009 ISBN , cena: 7,51 EUR Andrássy At ti la... [et al.] Mag yar nyelvkönyv 1 A mag yar mint máso dik nyelv ta nulásához : a kétnyelvű középi sko la első osztálya 2. po na tis, 2009 ISBN , cena: 5,69 EUR Andrássy At ti la... [et al.] Mag yar nyelvkönyv 2 önálló münkafüzet a kétnyelvű középi sko la máso dik osztályos ta nulói számára a mag yar mint második nyelv ta nulásához sa mo stoj ni de lov ni zve zek za di ja ke dru ge ga let ni ka dvo je zič ne sred nje šo le za ma džarš či no kot dru gi je zik 8. na tis, 2009 ISBN , cena: 9,21 EUR Andrássy At ti la... [et al.] Mag yar nyelvkönyv 3 A mag yar mint máso dik nyelv ta nulásához: a kétnyelvű középi sko la har ma dik osztálya számára: [kísérle ti tankönyv] 7. na tis, 2009 ISBN , cena: 15,60 EUR 134 Letno poročilo ZRSŠ 2009

136 Uč be ni ki Ja nez Osred kar Glas be ni sta vek Har mo ni ja , ISMN (2. dop.iz da ja, 2. na tis), 184 str., 13,52 EUR Lo gon der, Rado,.Si mo vi ć, Sre ćko Os no ve elek tro teh ni ke I zbir ka na log 5. na tis, 2009 ISBN , 240 str., cena: 13,12 EUR Ta nja Ba ti stič, Ire na Pa pac Eko no mi ja 4, Raz voj ne poti slo ven ske ga gos po dars tva De lov ni zve zek za 4. let nik eko nom skih gim na zij 1. izd., 1. po na tis, 2009 ISBN , 232 str., cena: 11,20 EUR Uč ni na čr ti, kon cep ti, smer ni ce in dru gi do ku men ti Ku ri ku lum za vrt ce 2009, ISBN (2. izd., 5. na tis), 80 str., 3,80 EUR Ku ri ku lum za vrt ce 2009, ISBN (2. izd., 6. na tis), 80 str., 3,80 EUR Drob ni ti ski Priz na nja za tek mo va nje v zna nju zgo do vi ne sre br no, bro na sto 2009, po na tis s po prav ki Priz na nja za tek mo va nje v zna nju tu je ga je zi ka sre br no, bro na sto 2009, po na tis Can kar je vo priz na nje za tek mo va nje v zna nju slo venš či ne bro na sto 2009, po na tis Letno poročilo ZRSŠ

137 5 Stro kov ne služ be Služ ba za od no se z jav nost mi in pro mo ci jo Te melj na na lo ga služ be je na čr to vanje, or ga ni zi ranje in iz va ja nje stro kov nih, or ga ni za cij skih na log s po droč ja od no sov z jav nost mi ter skrb za pro mo ci jo za vo da. Pre poz nav nost insti tu ci je v jav no sti je ključ ne ga po me na za njen stro kov ni raz voj, za so de lo va nje z dru gi mi insti tu ci ja mi, za po sre do va nje re zul ta tov na še ga dela stro kov ni jav no sti, za na ve zo va nje sti kov, pro mo ci jo itd. Me dij ske ob ja ve Na stopanje za po sle nih v me di jih ter ob ja va pris pev kov (Delo, Večer, Šol ski raz gle di, Dnev nik, ra dio, TV), obja va pris pev kov v po ve za vi s po so dab ljanjem UN v OŠ in SŠ, IP, spol na vzgo ja, na dar je ni Glo bus zna nja v Delu, Ona, Dnev nik, Žur nal, Večer, Šol ski raz gle di, Pri mor ske no vi ce, Fi nan ce, Mla di na, Ra dio Slo ve ni ja, TV, radio, me sečna pri pra va in ob ja va pris pev kov za Šol ske raz gle de (10 ob jav). Mesečno so de lo va nje z Ra diem Eu ro pa dr. Na ta li ja Kom ljanc: Po men in smer raz vo ja priz nanj Bla ža Ku mer de ja za slo ven sko šols tvo mag. Gre gor Mo hor čič: Učen ci in uči te lji v 21. sto let ju Nad ja Ma lo vrh, Moj ca Luk šič Gim nazija NM in So nja Fi li pič OŠ J. P. Ma ri bor: Pred sta vi tev na gra jen cev do bit ni kov priz nanj Bla ža Ku mer de ja za leto dr. Na ta li ja Kom ljanc, mag. So nja Zajc: na po ved med na rod ne ga stro kov ne ga pos ve ta o oce nje va nju zna nja Vred nost po vrat ne informa ci je za uče nje in pou če va nje v Hi ši zna nja, Ce lje, 11. in mag. Li lja na Kač, Jo ži ca Hor vat rav na te lji ca OŠ Šmart no v Tu hi nju: Dru gi tuji je zik v os nov ni šo li na poti k več je zič no sti na ših učen cev dr. Na ta li ja Kom ljanc: Pred sta vi tev za ključ kov pos ve ta z na slo vom Dru gač nost ni ovi ra, am pak pred nost, za ob li ko va nje sred nje roč ne ga na čr ta dela z učen ci Romi Fa ni ka Fras Ber ro pred šol ska vzgo ja, mag. Ka ti ca Pe vec Se mec os nov na šo la: Tuji je zi ki v pred šol skem ob dob ju in v niž jih raz re dih os nov ne šo le mag. Mir ko Zor man, vod ja Sku pi ne za med na rod no so de lo va nje na Za vo du: Pred sta vi tev kon fe ren ce Izo bra že va nje Ro mov: do sež ki, pri lož no sti in iz zi vi za pri hod nost, ki je po te ka la 25. In 26. maja 2009 na Brdu pri Kra nju v ok vi ru pred se do va nja Slo ve ni je Sve tu Evro pe (maj no vem ber 2009) Fa ni ka Fras Ber ro pred šol ska vzgo ja: Kom pe ten ten otrok, kom pe ten ten dr žav ljan, na po ved pos ve ta Spod bu ja nje otro ko vih kom pe tenc v vrt cu, Ma ri bor, mag. Mir ko Zor man: na po ved stro kov ne ga pos ve ta na temo us tvar jal no sti in ino va tiv no sti mla dih, Kon gre sni cen ter Ro gaš ka v Ro gaš ki Sla ti ni, dr. Zora Ru tar Ilc: Fe sti val pri me rov do bre prak se v gim na zi ji pred sta vi tev stro kov ne ga pos ve ta, kon gre sni cen ter ho te la Pla nja na Ro gli, in Letno poročilo ZRSŠ 2009

138 dr. Na ta li ja Kom ljanc: Vi zi ja za vo da, vse bi ne, ki jih bo za vod po nu dil VIZ v tem šol skem letu, in ino va cij ski pro jek ti mag. Da rin ka Lo žar in Ire na Ku mer: Pred sta vi tev za vo do vih na gra jen cev mag. Min ka Vi čar: Bio loš ka zna nost in druž ba sta nje, po tre be in na čr ti za na prej mag. Pa vla Kar ba: De mo kra ci ja in dr žav ljans tvo pred sta vi tev stro kov ne ga pos ve ta mag. Ra do slav Wech ters bach: Ra ču nal niš tvo v os nov ni šo li dr. Na ta li ja Kom ljanc: Po ro či lo o delu Za vo da RS za šols tvo za leto 2009 in Smer ni ce za delo v letu 2010 Pro to ko lar ni do god ki Po de li tev priz nanj Bla ža Ku mer de ja, Ljub lja na, Pri pra va do pi sa, razpi sa in obraz ca za priz na nja BK, ob ja va na sple tu, v ŠR in po ši lja nje gra di va VIZ, koor di na ci ja s pred sed ni co ko mi si je v zve zi s pri pra vo in iz pe lja vo ce lot ne po de li tve priz nanj BK (re zer va ci ja pro sto ra, ti ska nje va bil, priz nanj, na ro či lo značk, na pi sne tab li ce, po go sti tev, vo de nje, aranž ma ji, kul tur ni pro gram, ob veš ča nje me di jev). Priz na nja na po droč ju šols tva Priz na nja na po droč ju šols tva, ki jih po de lju je MŠŠ (ob veš ča nje za po sle nih, koor di na ci ja, pri ja va kan di da tov). Priz na nja de lav cem za vo da, Dan za vo da, Mur ska So bo ta, 11. sep tem ber 2009 Pri pra va do pi sa, raz pi sa in obraz ca za priz na nja de lav cem za vo da, ob veš ča nje za po sle nih, ob ja va raz pi sa na splet ni stra ni, pri pra va pro to ko la po de li tve priz nanj in iz pe lja va po de li tve. Obisk kan to nal nih mi ni strov, Pri pra va pro to ko la, spre jem go stov. Obisk de le ga ci je iz Bi H, Pri pra va pro to ko la, spre jem go stov. Or ga ni za ci ja in iz ved ba sre ča nja z upo ko je ni mi so de lav ci, Pro mo ci ja, no vi nar ske kon fe ren ce Po de li tev priz nanj Bla ža Ku mer de ja, Ljub lja na, : Pri pra va do pi sa, raz pi sa in obraz ca za priz na nja BK, ob ja va na sple tu, v ŠR in po ši lja nje gra di va VIZ, koor di na ci ja s pred sed ni co ko mi si je v zve zi s pri pra vo in iz pe lja vo ce lot ne po de li tve priz nanj BK (re zer va ci ja pro sto ra, ti ska nje va bil, priz nanj, na ro či lo značk, na pi sne tab li ce, po go sti tev, vo de nje, aranž ma ji, kul tur ni pro gram, ob veš ča nje me di jev). Med na rod ni stro kov ni pos vet o oce nje va nju zna nja z na slo vom Vred nost po vrat ne in for ma ci je za uče nje in pou če va nje v Hi ši zna nja, Ce lje, 11. in 12. ma rec 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. 11. Fran ko fon ski dan, Ce lje, Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev), ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Letno poročilo ZRSŠ

139 Stro kov ni pos vet z na slo vom Dru gač nost ni ovi ra, am pak pred nost, Novo me sto, 6. april 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Med na rod na kon fe ren ca v ok vi ru pred se do va nja Sve tu Evro pe Izo bra že va nje Ro mov: do sež ki, pri lož no sti in iz zi vi za pri hod nost, Brdo pri Kra nju, 25. in 26. maj 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Stro kov ni pos vet na temo Us tvar jal nost in ino va tiv nost mla dih, Ro gaš ka Sla ti na, 10. ju nij 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. 7. pos vet za rav na te lje in rav na te lji ce vrt cev v Re pub li ki Slo ve ni ji ter iz va jalk štu dij skih sku pin, Uni ver za Ma ri bor, Fa kul te ta za elek tro teh ni ko, ra ču nal niš tvo in in for ma ti ko, 18. ju nij 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Se mi nar z na slo vom Pred lo gi in ideje za pou če va nje tu jih je zi kov mlaj ših učen cev/tips and ideas to work with young lan gua ge lear ners, Fi lo zof ska fa kul te ta v Ma ri bo ru, od do Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. V ok vi ru ESS pro jek ta Us po sab lja nje uči te ljev za uva ja nje po so do bi tev gim na zij skih pro gra mov : Fe sti val pri me rov do bre in obe tav ne prak se, 30. ju nij in 1. ju lij 2009, Kon gre sni cen ter ho te la Pla nja na Ro gli Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Stro kov ni pos vet na temo Flek si bil ni pred met nik pri lož nost za iz bolj ša nje ka ko vo sti vzgoj noizo bra že val ne ga dela šol, 24. in 25. av gu sta 2009 v Ter mah Oli mia v Pod če trt ku Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da, ude lež ba treh no vi nar jev na no vi nar ski kon fe ren ci. Ob ja va pris pev kov v Ve če ru, STA, Delu, na Ra diu Og njiš če (dva po snet ka), Šta jer skem valu (dva po snet ka). Priz na nja de lav cem za vo da, XXIV. Sre ča nje de lav cev ZRSŠ, Mur ska So bo ta, 11. sep tem ber 2009 Pri pra va do pi sa, raz pi sa in obraz ca za priz na nja de lav cem zavo da, ob veš ča nje za po sle nih, ob ja va raz pi sa na splet ni stra ni, pri pra va pro to ko la po de li tve priz nanj in iz pe lja va po de li tve. Za ključ no stro kov no sre ča nje RAP z na slo vom Razvoj di dak ti ke na po droč ju pro ce sa oce njeva nja zna nja, 22. sep tem ber 2009, Šmar ješ ke To pli ce Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev, no vinar ska kon fe ren ca). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Med na rod ni pos vet Bio loš ka zna nost in druž ba: Bio di ver zi te ta raz no li kost ži vih si ste mov, Ljub lja na, 1. in 2. ok to ber 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni zavo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Med na rod na kon fe ren ca Mo ti va ci ja (za) us tvar jal nost in ino va tiv nost, Ljub lja na, Pi ran, od 14. do 17. ok to bra 2009 Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da. 138 Letno poročilo ZRSŠ 2009

140 Semi nar slo ven ske ga jezika in kul tu re za dvo je zične učite lje iz avstrij ske Ko roške, Mur ska Sobo ta, od 15. do 18. ok to bra 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Stro kov ni pos vet na temo De mo kra ci ja in dr žav ljans tvo, Ljub lja na, 10. no vem bra 2009 Or ga ni za ci ja in iz ved ba pos ve ta, po ši lja nje va bi la me di jem (na po ved do god ka, va bi lo na predsta vi tev). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Pred sta vi tev knjiž nih no vo sti v Mo dri ja no vi knji gar ni (Ljub lja na, Mo dri ja no va knji gar na), Ljublja na, 12. no vem ber 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni zavo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Pos vet Raz no li kost pri sto pov k ce lost ne mu uče nju in pou če va nju, Ho tel Mons Ljub lja na, 13. no vem ber 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem, glav nim in lo kal nim (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni zavo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. 25. slo ven ski knjiž ni se jem De bat na ka var na, Ljub lja na, Can kar jev dom, 27. no vem ber 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev in v de bat no ka var no). Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Me sec pre pre če va nja zas vo je no sti, Oce na pre ven ti ve gra di mo do bre prak se, pred sta vi tev pre ven tiv ne ga pro gra ma in di dak tič nih pri sto pov v pred šol skem ob dob ju z na slo vom Da sije sonce, 30. no vem ber 2009, Ljub lja na Poši lja nje va bi la in spo ro či la za me di je glav nim in lo kal nim me di jem, ti skov na kon fe ren ca skupaj z Mi ni strs tvom za zdrav je. Ob ja va v no vi cah na spletni stra ni za vo da, ob ja va pris pev kov v raz lič nih me di jih. Od prt je raz sta ve Ino va ci ja naj de pot, Slo ven ski šol ski mu zej, 3. de cem ber 2009 Po ši lja nje va bi la me di jem (na po ved do god ka, va bi lo na pred sta vi tev). Na po ved do god ka z vse bin ski mi pov zet ki do god ka, iz ja va za me di je, ob ja va v no vi cah na splet ni stra ni za vo da, ob ja va pris pevkov v raz lič nih me di jih. Za ključ na pred sta vi tev pro jek ta Od pr to uče nje, Po stoj na, 8. de cem ber 2009 Ob ja va na splet ni stra ni, na po ved do god ka z vse bin ski mi pov zet ki do god ka, iz ja va za me di je, ob ja va na TV, Ra diu, Pri mor ske no vi ce. No vi ce: Ob ja va 77 no vic. Spo ro čila za me di je: Obja va 13 spo ro čil za me di je. Na po ved nik: Ob ja va prib liž no 70 na po ve di. Me dij ske ob ja ve so za po sle nim do stop ne na splet nih stra neh za vo da. Do stop nost in ob ja va v no vi nar skem sre diš ču pris pev kov so de lo va nja z Ra diem Eu ro pa 05 in z dru gi mi me di ji. Letno poročilo ZRSŠ

141 Služ ba za in for ma ti ko Služ ba za in for ma ti ko skr bi za ne pre ki nje no de lo va nje in for ma cij ske ga si ste ma na Za vo du RS za šols tvo. Nje no delo je se stav lje no iz red nih vzdr že val nih del in uva ja nja spre memb ozi ro ma no vo sti tako na po droč ju po slov ne kot stro kov ne in for ma ti ke. I. Služ ba za in for ma ti ko je oprav lja la red na vzdr že val na dela, ki so: 1. im ple men ta ci ja in vzdr že va nje strež ni kov ZRSŠ (pošt ni, DNS, DHCP, Print, Bac kup, Web, File in WSUS), 2. vzdr že va nje in for ma cij ske ga si ste ma ZRSŠ, 3. vzdr že va nje omrež ja ZRSŠ zno traj in zu naj za vo da (KUOPP), 4. na me sti tev in vzdr že va nje pro gram ske in stroj ne opre me, 5. pomoč za po sle nim za vo da, 6. delo na te re nu, 7. vzdr že va nje splet nih stra ni ZRSŠ, 8. in ter no izo bra že va nje za po sle nih za vo da. II. Služ ba za in for ma ti ko je us pe šno iz pe lja la tudi na sled nje no vo sti na lo ge: 1. us pe šna uved ba no ve ga ope ra cij ske ga si ste ma Win dows 7, 2. po ve ča nje hi tro sti mrež nih po ve zav na vseh ob moč nih eno tah na mak si mum za go to vi tev ne mo te ne ga de lo va nja vi deo kon fe renč ne ga si ste ma, 3. pre hod na cen tral no evi den co do ku men tar ne ga gra di va Pi sar niš ko po slo va nje Letno poročilo ZRSŠ 2009

142 Služ ba za splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve Osred nji na lo gi de lo va nja Služ be za splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve sta pro ces uprav lja nja člo veš kih vi rov in prav na pod po ra ce lot ni de jav no sti zavoda. Služ ba v ok vi ru uprav lja nja člo veš kih vi rov skr bi za no tra njo or ga ni zi ra nost za vo da in za za po sle ne, za vo de nje in sprem lja nje ka drov skih evi denc, za za go tav lja nje or ga ni za cij ske, vse bin ske in teh nič ne pod po re ce lot ni de jav no sti pri proce su za po slo va nja in ure ja nju de lov nih raz me rij, raz vo ju za po sle nih, na pre do va nju za po sle nih ter var no sti in zdrav ju za po sle nih pri delu. Služ ba v ok vi ru prav ne pod po re nudi ce lot ni za vo do vi de javno sti prav no sve to va nje in prav no po moč ter skr bi za pri pra vo splo šnih pravnih ak tov de lo da jal ca, pri pra vo po godb, pri pra vo do ku men ta ci je za jav no na ro ča nje ter sprem lja in iz va ja splo šno in področ no za ko no da jo, ki za ve zu je za vod. Služ ba za splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve je leta 2009 iz va ja la de lov ne na lo ge, do lo če ne z let nim de lov nim na čr tom za leto Prav ne za de ve Na po droč ju prav nih za dev so bile oprav lje ne na sled nje na lo ge: spre mem ba Pra vil ni ka o no tra nji or ga ni za ci ji in si ste mi za ci ji de lov nih mest na ZRSŠ, spre mem ba Pra vil nika o po de li tvah priz nanj Blaža Ku mer de ja, spre jem Pra vil ni ka o do de lje va nju in upo ra bi mo bil nih te le fo nov ZRSŠ, spre jem Pra vil ni ka o iz da ja nju po tr dil ZRSŠ, spre jem Pra vil ni ka o do ku men ti ra nju, evi den ti ra nju in po pi su sred stev in ob vez no sti do vi rov sred stev ZRSŠ, spre jem Pra vil ni ka o tek mo va nju učen cev 9. raz re da os nov ne šole v zna nju nemškega je zi ka, spre jem Pra vil ni ka o tek mo va nju učen cev 9. raz re da os nov ne šole v zna nju an gleškega je zi ka, spre jem Na vo dil za vo de nje pri sot no sti in od sot no sti z dela, pri prav ljen pred log no ve ga kla si fi ka cij ske ga načrta, spre jem Na vo dil za oce nje va nje jav nih us lužben cev po ured bi o na pre do va nju jav nih us lužbencev v plačne raz re de, pri pra va po godb (av tor ske, pod jem ne, na jem ne, o so de lo va nju, o iz ved bo pro jek tov, dru ge), pri pra va kon kret nih prav nih ak tov (poob la sti la, skle pi o ime no va nju, od ločbe, dru go), pri pra va in iz ved ba ce lot ne ga po stop ka vseh na ročil male vred no sti, reševa nje de lov no prav nih prob le mov, in ter pre ta ci ja do ločb za kon skih in pod za kon skih pred pi sov prav na po moč Za ložbi (pre gled in pri pra va po godb in aneksov, prav ne di le me), sprem lja nje spre memb s po dročja splošne in po dročne za ko no da je za ZRSŠ, pri pra va gra di va za delo Sve ta ZRSŠ, pri pra va do ku men tov za iz ved bo vo li tev sve ta za vo da, so de lo va nje na se stan kih prav no sve to va nje, do pi si zu na njim prav nim in fi zičnim ose bam, do pi si za po sle nim na ZRSŠ, pri pra va od ziv nih po ročil na po ročila re vi zi je, inšpek cij skih služb ipd., po moč urad nim ose bam, ki vo di jo po stop ke us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi, pri vo denju po stop kov, pri pra vi kon kret nih prav nih ak tov in dru gih do ku men tov v pro ce su us mer ja nja ne kaj sto od go vo rov, mnenj, pre gle da nih od ločb, skle pov, do ku men tov, od ka te rih so v letu 2009 naj po mem bnejši: od ločba, s ka te ro od ločimo o pra vi ci do pre voz nih stroškov za otro ke, vključene v so cial novars tve ne za vo de, od ločba, v ka te ri na sto pi ta raz lična tre nut ka iz vršlji vo sti, od ločba o izo braževa nju na domu (pri la go je ni pro gram), od ločba, s ka te ro na pod la gi 243. člena ZUP na do me sti mo dve od ločbi, od ločba po 242. členu ZUP, od ločba po 243. členu ZUP, od ločba, s ka te ro smo pre ko in sti tu ta nično sti po se gli v od ločbo, od ločba, s ka te ro se otrok ne us me ri, ker je sta rejši od 21 let, sklep o us ta vi tvi iz vršbe, sklep o združitvi po stop kov, so glas je k od ločbi CSD, do pis davčni upra vi za pri sil no iz ter ja vo de nar ne kazni po us pešno iz ve de nem iz vršil nem po stop ku, pre gle di od ločb Mini strs tva za šols tvo in šport z na me nom poe no te nja prak se od ločanja na prvi stop nji (re zul ta ti še niso pred stav lje ni urad nim ose bam, saj sem od ločbe pre jel prejšnji me sec), pred sta vi tev no vo sti na red nih srečan jih Cen tra za us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi (skle pi s se stan kov na mi ni strs tvu za šols tvo in šport, pred sta vi tev spre memb uprav ne in sod ne prak se), Letno poročilo ZRSŠ

143 ak tiv no so de lo va nje na stro kov no us kla je val nih srečan jih s pred stav ni ca mi mi ni strstva za šols tvo in šport, do kon ca leta je v načrtu še po so do bi tev večine vzor cev od ločb, ki jih upo rab lja jo urad ne ose be s CUOPP in ki naj bi prišle v upo ra bo pred vi do ma fe bruar ja pri hod nje leto. 2. Ka drov ske za de ve Delo na po droč ju ka drov skih za dev je v letu 2009 ob se ga lo pred vsem na sled nje na lo ge: skrb za iz va ja nje na čr ta za po slo va nja de lav cev na ZRSŠ skladno s spre je tim na čr tom za po slova nja ter skrb za pra vil nost teh po dat kov, vo de nje po stop kov pred skle ni tvi jo po god be o za po sli tvi ter skrb za pra vil nost teh po stop kov (pri ja va po tre be po de lav cu raz pis za pro sto de lov no me sto, zbi ra nje vlog kan di da tov na raz pisa no pro sto de lov no me sto, pri pra va sez na mov kan di da tov, ime no va nje iz bir ne ko mi si je, do go vor za po go vor, po go vor, iz bor kan di da tov, ki iz pol nju je jo raz pi sne po go je, po go vo ri s kan di da ti, ki iz pol nju je jo raz pi sne po go je, ob ve sti lo neiz bra nim kan di da tom, ob ve sti lo iz bra ne mu kan di da tu, pri pra va po god be o za po sli tvi z iz bra nim kan di da tom), pri prav lja nje pi snih do ku men tov s po droč ja de lov nih raz me rij (pogodbe o za po sli tvi, ob ve sti la s pred lo gom anek sov k po god bi o za po sli tvi, po god be o izo bra že va nju, anek si k po god bi o izobra že va nju, skle pi o ime no va nju), pri ja ve ob pri ho du in od ja ve ob od ho du za po sle nih iz zdravs tve ne ga, so cial ne ga in po koj nin skega za va ro va nja (pri ja va na novo za po sle nih na obraz cu M1, od ja va ob upo ko ji tvi, pre ne ha nje po god be o za po sli tvi, od po ve di po god be o za po sli tvi na obraz cu M2, vro či tev za po sle nim ko pi je obraz cev pri ja ve ali od ja ve), red na de lov na us pe šnost do lo či tev red ne de lov ne us pe šno sti za po sle nim na pod la gi ZSPJS in Ko lek tiv ne po god be za jav ni sek tor (do lo či tev skup ne ga ob se ga sred stev, po sto pek ugo tav lja nja do se ga nja kri te ri jev za do lo či tev pla če za red no de lov no us pe šnost in do lo či tev red ne de lov ne us pe šno sti, iz pol ni tev in po sre do va nje ta bel v obra čun, iz pi si za PM, ob ja va let ne ga po ro či la), na pre do va nje v plač ne raz re de pre hod s sta re na novo ure di tev na pre do va nja na pod la gi ZSPJS in ured be o na pre do va nju jav nih us luž ben cev v plač ne raz re de (pri pra va po ja snil na vo dil za oce nje va nje in do pi sa za za po sle ne, ugo tav lja nje iz pol nje va nja po go jev za na pre do va nje, pripra va oce nje val nih in evi denč nih li stov ter pri pra va za pre ved bo točk v oce ne skladno z ured bo, vo de nje po stop ka oce nje va nja, iz pol ni tev oce nje val nih li stov za oce no de lov ne us pe šno sti v oce nje val nem ob dob ju, sez na ni tev de lav ca s pi sno oce no in ute me lji tvi jo, ob ve sti la s pred lo gom anek sa k po god bi o za po sli tvi), pri prav lja nje ob ve stil za za po sle ne (ob ve sti la no vim de lav cem gle de na sto pa dela, re zer vi ra nje sob za po go vo re, po ši lja nje te le gra mov, pri prav lja nje so gla sij, po tr di la o za po sli tvi in de lov ni dobi, skle pi o izred nih do pu stih, skle pi o ime no va nju za iz bor kan di da tov ), pri pra va us trez ne do ku men ta ci je in pi snih pod lag za iz pla či lo fi nanč nih pra vic de lav cem iz de lov ne ga raz mer ja (sez na mi ali na lo gi za iz pla či lo re gre sa, ju bi lej nih na grad, od prav nin, so lidar nost nih po mo či ), pri pra va pi snih pod lag za uve ljav lja nje pra vic za po sle nih s po droč ja de lov no prav ne za ko no da je, zdravs tve ne ga vars tva in za va ro va nja ter po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja (pri pra va po godb za uve lja vi tev pra vic za po sle nih s po droč ja de lov no prav ne za ko no da je, zdravs tve ne ga vars tva ter po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja), let ni do pu sti za po sle nih (do lo či tev šte vi la dni let ne ga do pusta de lav cu sklad no z za ko nom in pri pra va od ločb o vi ši ni let ne ga do pu sta za leto 2009), vo de nje evi denc (vo de nje ka drov skih evi denc, vo de nje evi denc od sot no sti in pri sot no sti za posle nih, izra ba let nih do pu stov), iz va ja nje ak tiv no sti na po droč ju pri prav niš tva, men tors tva in po sku sne ga dela s ka drov sko pravne ga vi di ka (ime no va nje men tor ja in so men tor ja, pri pra va pro gra ma dela pri prav ni ka, po ro či lo o oprav lje nem pri prav niš tvu ali po sku snem delu), red no ana li zi ra nje ka drov ana li za tre nut nih in pri hod njih po treb po ka drov skih vi rih (me seč na pri pra va sez na ma de lav cev v bol niš ki nad 30 dni in po rod niš ki, sez nam na po ve da nih upo ko jitev, ta be la za po sle nih in PZ), zdrav niš ki pre gle di (na po ti tev za po sle nih na zdrav niš ke pre gle de, vo de nje evi den ce), po žar na var nost (na po ti tev za po sle nih na iz pit za vars tvo pred po ža rom, vo de nje evi denc), ak tua li za ci ja po dat kov gle de za po sle nih (red no ažu ri ra nje po dat kov), poob la sti la (pri do bi tev po dat kov in se sta va poob la stil), skrb za pra vo ča sno pri ja vo na stro kov ni iz pit in po pol no dokumen ta ci jo k pri ja vi na stro kov ni iz pit, pri pra va po dat kov za fi nanč ni plan, pri pra va po ro čil o te ko čih ka drov skih za de vah, sprem lja nje pred pi sov s po droč ja de lov nih raz me rij, zdravs tve ne ga za va ro va nja, po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja idr. 142 Letno poročilo ZRSŠ 2009

144 3. Splo šne za de ve Delo na po droč ju splo šnih za dev je v letu 2009 ob se ga lo pred vsem na sled nje na lo ge: koor di na ci ja in us mer ja nje dela stro kov nih in ad mi ni stra tiv nih de lav cev ZRSŠ, iz va ja nje ak tiv no sti sklad no z za ko no da jo na po droč ju var no sti in zdrav ja pri delu in po žar ne var no sti, iz da ja nje na ro čil nic, pri pra va pot nih na lo gov za za po sle ne, red na pre či sti tev in ob ja va v jav nih ma pah, sprem lja nje po ra be sta cio nar nih te le fo nov in GSM-te le fo nov, ra cio na li za ci ja stroš kov ko pi ra nja, zbi ra nje od pad nih ma te ria lov, ra cio na li za ci ja pošt nih sto ri tev, ukre pi za zmanj ša nje stroš kov po slo va nja (sprem lja nje stroš kov sklad no s spre je tim pro gra mom zmanj še va nja ma te rial nih in dru gih stroš kov pri pra va po ro čil), pri pra va zah tev kov za štu dent ske na pot ni ce, na ro ča nje in iz da ja nje pi sar niš ke ga ma te ria la ter vo de nje evi denc, vo de nje evi denc pri sot no sti na delu in od sot no sti z dela za po sle nih, pri pra va in iz va ja nje ak tiv no sti sklad no s spre je tim Pra vil ni kom o do ku men ti ra nju, evi den ti ra nju in po pi su sred stev in ob vez no sti do vi rov sred stev ZRSŠ, pri pra va ob ve stil in na vo dil za za po sle ne, ure ja nje ar hi va na se de žu ZRSŠ, ko mu ni ka ci ja in pre tok in for ma cij (iz ved ba pre no sa, vo de nje let nih po go vo rov z za po sle ni mi). Na po droč ju fi nanč no-ra ču no vod skih za dev so bile oprav lje ne na sled nje ak tivno sti: iz de lan let ni fi nanč ni na črt, sprot no za go tav lja nje sred stev za iz pla či lo plač in ma te rial ne stroš ke, iz pla či lo plač, sprot no knji že nje iz da nih ra ču nov, pra vo ča sno pla či lo da ja tev (DDV), zmanj ša nje dvom lji vih ter ja tev, sprot no knji že nje pre je tih ra ču nov, pla či lo na dan za pad lo sti, posredo va nje po dat kov o iz pla či lih zu na njim upo rab ni kom, sprot no evi den ti ra nje in iz pla če va nje pot nih stroš kov in po sre do va nje ob ve stil o iz pla či lih za ra di obra ču na bo ni tet, knji ga s po dat ki o os nov nih sreds tvih, in for ma cije o po ra bi fi nanč nih sred stev (po ro či lo o po ra bi 4-krat na leto ozi ro ma po po tre bi tudi po go ste je), pra vo ča sno po sre do va nje let nih ra ču no vod skih iz ka zov z za ko nom do lo če nim dr žav nim or ganom in služ bam. 4. Za po slo va nje de lav cev na Za vo du RS za šols tvo v letu 2009 Dne je bilo na Za vo du RS za šols tvo 208 za po sle nih so de lav cev, od tega 202 za nedo lo čen čas, 6 za do lo čen čas, 5 pa za po lo vič ni de lov ni čas. Za do lo čen čas smo med le tom za poslo va li samo de lav ce, ki so za de jav nost Za vo da RS za šols tvo ključ ne ga po me na in so na do me sti li de lav ce, ki so spo ra zum no pre ki ni li de lov no raz mer je ali pa so se upo ko ji li. Ta be la: Pre gled šte vi la za po sle nih de lav cev ZRSŠ v letu 2009 Ob moč na eno ta Št. za po sle nih po OE Št. za po sle nih za ne do lo čen čas Št. za po sle nih za do lo čen čas Št. za po sle nih za po lo vič ni de lov ni čas SEDEŽ Po ljan ska OE Ljub lja na Pri voz OE Ma ri bor OE Ko per OE Nova Go ri ca OE Kranj OE Mur ska So bo ta OE Slo venj Gra dec OE Novo me sto OE Ce lje SKUPAJ Letno poročilo ZRSŠ

145 5. Izo braz be na struk tu ra Izo braz be na struk tu ra na dan je na Za vo du RS za šols tvo na sled nja: 14 dok tor jev zna no sti, 43 ma gi strov zna no sti, 109 de lav cev z uni ver zi tet no izo braz bo, 6 spe cia li stov, 8 z vi so ko stro kov no, 8 z viš jo izo braz bo, 23 s sred njo izo braz bo in 3 z manj kot sred njo izo braz bo. Ta be la: Struk tu ra za po sle nih po izo braz bi v letu 2009 Stop nja izo braz be Št. za po sle nih De lež (v %) stop nja 3 1,44 Sred nje šol ska izo braz ba 23 11,05 Viš ja izo braz ba 8 3,84 Vi so ka stro kov na izo braz ba 8 3,84 Uni ver zi tet na izo braz ba ,51 Spe cia listič na izo braz ba 6 2,80 Ma gi ste rij 43 20,67 Dok to rat zna no sti 14 6,73 SKUPAJ Za po slo va nje de lav cev na Za vo du RS za šols tvo ESS pro jek tih v letu 2009 Na Za vo du RS za šols tvo je bilo na dan de set za po sle nih ESS pro jek tih za do lo čen čas, ki so fi nan ci ra ni iz Evrop skih struk tur nih skla dov. Od tega 9 na se de žu in 1 v OE MB. Ta be la: Struk tu ra za po sle nih na ESS pro jek tih v letu 2009 Stop nja izo braz be Št. za po sle nih po OE za do lo čen čas Se dež 9 OE MB 1 SKUPAJ Izo braz be na struk tu ra na pro jek tih ESS Ta be la: Struk tu ra za po sle nih po izo braz bi na pro jek tih ESS v letu 2009 Stop nja izo braz be Št. za po sle nih De lež (v %) Sred nje šol ska izo braz ba 2 0,20 Vi so ka stro kov na izo braz ba 1 0,10 Uni ver zi tet na izo braz ba 4 0,40 Ma gi ste rij 2 0,20 Dok to rat zna no sti 1 0,10 SKUPAJ Letno poročilo ZRSŠ 2009

146 In Dok služ ba s knjiž ni co Ci lji de lo va nja In Dok s knjiž ni co so ve za ni na orga ni zi ra nje in oprav lja nje na log s po droč ja In Dok in knjiž nič ne de jav no sti (sprem lja nje in na ba va knjiž nič no-in for ma cij ske ga gra di va, ob de la va gra di va, iz po so ja gra di va, in for ma cij ska de jav nost, izo bra že va nje upo rab ni kov knjiž nič no-in for ma cij skih stori tev, krei ra nje in ažu ri ra nje bib lio gra fij sve to val cev ra zi sko val cev). Pri rast knjiž ne ga gra di va (in ven tar ne eno te) Knjiž no gra di vo Doma če Tuje Sku paj knji ge, bro šu re Pri rast knjiž ne ga gra di va (na slo vi) 401 na slov Pe rio di ka vsa pe rio di ka 122 na slo vov tuja pe rio di ka 44 na slo vov Obde la va gra di va Za pi si Št. za pi sov prev ze ti 441 us tvar je ni 531 us tvar je ni za pi si član kov, ob jav lje ni v pe rio di ki in zbor ni kih 422 us tvar je ni za pi si član kov za bib lio gra fi je za vo do vih de lav cev 223 Iz po so ja 1636 iz po soj 23 re zer va cij 1362 po dalj šanj 221 medk njiž nič nih iz po soj Poi zved be 538 pri klo pov v COBISS/OPAC 1059 is kanj v COBISS/OPAC 3314 iz pi sov iz COBISS/OPAC Bib lio graf ska de jav nost 223 us tvar je nih za pi sov član kov za bib lio gra fi je za vo do vih de lav cev 15 us tvar je nih za pi sov pre da vanj in dru ga iz ve de na dela Letno poročilo ZRSŠ

147 6 Raz voj si ste ma ka ko vo sti Ži vi mo v ob dob ju hi tre ga raz vo ja in ne neh nih spre memb. Za ob stoj in raz voj or ga ni za ci je sta ključ ne ga po me na ne neh no iz bolj še va nje na vseh po droč jih de lo va nja organi za ci je in za do voljs tvo part ner jev. Za učin ko vi to ude ja nja nje si ste ma vo de nja ka ko vo sti mo ra mo spre je ti fi lo zo fi jo, ki po leg ce lo vi te ga za do vo lje va nja po treb part ner jev spod bu ja tudi iz bolj še va nje no tra nje kul tu re or ga ni za ci je. Na Za vo du RS za šols tvo se za ve da mo, da bomo lah ko samo z učin ko vi tim rav na njem s člo veš ki mi viri do se gli za stav lje ne stra teš ke ci lje. Us trez no rav na nje s člo veš ki mi viri je pod la ga za ka ko vost de lo va nja, za spod bu ja nje us tvar jal no sti za po sle nih, ob vla do va nje fi nanč nih to kov in zadovoljs tvo na ših part ner jev. V letu 2009 smo de lo va li v ok vi ru za čr ta ne stra te gi je rav na nja s člo veš ki mi viri na za vo du za ob dob je V ok vi ru po li ti ke za po slo va nja smo na me ni li po seb no po zor nost uva ja nju za po sle nih, saj se za ve da mo, da s spre je mom no ve ga de lav ca na de lov no me sto po sto pek še ni kon čan. No vega so de lav ca je treba sez na ni ti z or ga ni za ci jo, nje ni mi pra vi li, so cial no-de lov nim oko ljem, s fi zič nim de lov nim oko ljem in ga uve sti v delo, ki ga bo oprav ljal. Uva ja nje smo iz va ja li skladno z gra di vom Uva ja nje za po sle nih na Za vo du RS za šols tvo, ki smo ga iz da li v zbir ki S ka ko vost jo do od lič no sti. Us pe šnost raz vo ja za po sle nih smo iz va ja li v ok vi ru po li ti ke raz vo ja za po sle nih z let ni mi po go vo ri s so de lav ci ter z mer je njem or ga ni za cij ske kli me in za do voljs tva za po sle nih. Na po droč ju izo bra že vanja za po sle nih so po te ka le ak tiv no sti skladno z raz voj ni mi na čr ti za vo da. Sku pi na za no tra njo ka ko vost je na po droč ju ka ko vo sti na da lje va la delo, za če to v pre te klem letu. Na lo ga sku pi ne je skrb za ce lo vi to obvla do va nje ka ko vo sti sto ri tev, spod bu ja nje za po sle nih za vklju če va nje v pro ce se ob vla do va nja ka ko vo sti, pred la ga ukre pe za dvig ka ko vo sti na za vo du. Nje no delo te me lji na evrop skih na če lih ugo tav lja nja in za go tav lja nja ka ko vo sti. Skup ni oce nje val ni ok vir za or ga ni zaci je v jav nem sek tor ju (CAF) je orod je, ki ga upo rab lja mo in je na me nje no ce lo vi te mu ob vla do va nju ka ko vo sti in se zgle du je po mo de lu od lič no sti Evrop ske ga skla da za uprav lja nje ka ko vo sti EFQM. V letu 2009 je sku pi na pri pra vi la Po slov nik ka ko vo sti. Z uresniče va njem po slov ni ka že li mo na Zavo du do se či: od ličnost v ka ko vo sti dela na vseh po dročjih našega de lo va nja, spošto va nje in ure sničeva nje vi zi je, po slans tva in vred not za vo da, vi so ko or ga ni za cij sko, ka drov sko in teh nično us po sob lje nost za vo da, stalno izo braževa nje, us po sab lja nje in mo ti vi ra nje vseh za po sle nih. Po slov nik je bil po sre do van tudi čla nom sve ta za vo da (2. seja z dne ). Pri prav ljen je bil tudi pred log ak cij ske ga na čr ta ukre pov. V letu 2009 smo zače li tudi ak tiv no sti za ob li kovanje an ketne ga vpra šal ni ka o za do voljs tvu part ner jev z na ši mi sto ri tva mi. Delo na da lju je mo še v letu Čla ni sku pi ne so se ude le ži li tudi dveh izo bra že val nih de lav nic, in si cer Iz ved ba sa moo ce nje va nja z upo ra bo me to do lo gi je EFQM/CAF, ka te re na men je bil na tanč ne je spoz na ti ključ ne vse bi ne pri ocenje va nju od lič no sti po mo de lu EFQM/CAF s pou dar kom na me to dah oce nje va nja od lič no sti, te melj nih na če lih od lič no sti ter vse bin ske sklo pe ozi ro ma me ri la pri CAF ter Si ste mi vo de nja ka ko vo sti v vzgo ji in izo bra že va nju z na me nom, kako ra zu me ti ka ko vost, za kaj mo de li in si ste mi vo de nja ka ko vo sti, vlo ga vods tva v si ste mu vo de nja ka ko vo sti ter no tra nja pre so ja kot orod je za ne neh no iz bolj še va nje. 146 Letno poročilo ZRSŠ 2009

148 PRILOGA Za po sle ni po po droč jih dela Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta Področ je dela Eno ta 1 ALMA AHMETOVIĆ eko nom ski teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 2 ALENKA ANDRIN prof. angl. j./nem. j. do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 3 mag. ANDREJA BAČNIK mag. ke mij ske ga izo braže va nja ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ Po ljan ska 28 an gleš či na OE Ljub lja na ke mi ja OE Ljub lja na 4 FRANČIŠKA BEGUŠ gim na zij ski ma tu rant ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 5 dr. DIMITRIJ BEUERMANN dr. psi ho lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 6 mag. VERA BEVC mag. geo graf skih znano sti 7 mag. TATJANA BEZIĆ ma gi ster pe dag. znano sti 8 mag. CVETKA BIZJAK mag. zna no sti s po dročja ko mu ni ko lo gije 9 JANJA BIZJAK dipl. zgo do vi nar in dipl. soc. kul tu re 10 TOMAŽ BIZJAK di plo mi ra ni or ga ni za tor dela ne do lo čen čas viš ji svetova lec področ ja I ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ I ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 11 TADEJ BLATNIK ra ču nal niš ki teh nik ne do lo čen čas si stem ski ad mi nistra tor VII/1 OE Ljub lja na glas be no šols tvo ZRSŠ Po ljan ska 28 pred stoj ni ca OE Ma ri bor OE Ma ri bor sve to val no delo v vrt cih, šo lah in do mo vih sve to val no delo v vrt cih, šo lah in do mo vih OE Ma ri bor OE Ljub lja na stal no stro kov no spo pol nje va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 in for ma ti ka ZRSŠ Po ljan ska 28 in for ma ti ka ZRSŠ Po ljan ska JOŽICA BOJANEC eko no mist ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 13 NATAŠA BOKAN eko no mist do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve OE Novo me sto ZRSŠ Po ljan ska 28 Letno poročilo ZRSŠ

149 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 14 ANICA BOLJKA di plo mi ra ni uprav ni or gani za tor Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VII/1 15 JERNEJA BONE pro fe sor ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 16 mag. MARJETA BORSTNER mag. zna no sti s po dročja pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 17 SAMO BOŽIČ pro fe sor fi zi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 18 dr. INGE BREZNIK dok tor zna no sti ne do lo čen čas viš ji svetova lec področ 19 DARINKA BREZOVNIK PINTARIČ 20 mag. VILMA BRODNIK mag. zna no sti s po droč. ob če in na rod. zgo do vi ne od 18. stol. do no vej še dobe 21 SIMONA CAJHEN prof. franc. j. in an gleške ga j. Področ je dela Eno ta stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po ro ZRSŠ Po ljan ska 28 ma te ma ti ka OE Nova Go ri ca raz voj in ra zi sko va nje OE Ma ri bor fi zi ka OE Nova Go ri ca glas be na vzgo ja OE Kranj uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 22 dr. FRANC CANKAR dok tor ki ne zio lo gi je ne do ločen čas po droč ni pod sekre tar 23 DARJA CIMPRIČ po slov ni se kre tar ne do lo čen čas fi nanč nik VI, sal dakon tist VI 24 mag. JANJA COTIČ PAJNTAR mag. so cio lo gi je kul tu re ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 25 dr. SERGIO CRASNICH dok tor zna no sti s področ ja pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 26 mag. MIROSLAV CVAHTE ma gi ster fi zi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ OE Slo venj Gra dec zgo do vi na OE Ljub lja na fran coš či na OE Ce lje raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ZRSŠ Po ljan ska 28 otro ci s po seb ni mi po tre ba mi ZRSŠ Po ljan ska 28 ita li janš či na (kot ma te rinš či na) OE Ko per fi zi ka OE Ma ri bor 27 ANGELCA ČANDER uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 28 FRANČIŠKA ČEH spec. soc. me di ci ne ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ OE Ma ri bor zdravs tve na vzgo ja ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz 148 Letno poročilo ZRSŠ 2009

150 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 29 mag. MILAN ČOTAR mag. zna no sti s podr. spl. me nedž men ta smer jav na upra va 30 mag. ANDREJA ČUK mag. slo ven ske knji ževno sti 31 MILANKA DEBEVEC di plo mi ra ni uprav ni or gani za tor 32 mag. OLGA DEČMAN DOBRNJIČ 33 TOMI DEUTSCH univ. di plo mi ra ni so ciolog Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ma gi stri ca zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 34 SONJA DOBRAVC pro fe sor de fek to lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 35 MOJCA DOLINAR pro fe sor raz red ne ga pou ka 36 STANISLAV DRAŽUMERIČ pro fe sor ke mi je in biolo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 37 FRANC DRETNIK pro fe sor de fek to lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 38 ANDREJA DUHOVNIK-ANTONI prof. slov. j. in dipl. etno log 39 ZDENKA ERJAVEC di plo mi ra ni bib lio te kar in prof. zgo do vi ne 40 mag. VINETA ERŽEN mag. zna no sti s podr. angl. j ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ Področ je dela Eno ta pred stoj nik OE Nova Go ri ca OE Nova Go ri ca slo venš či na OE Novo me sto vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz di jaš ki do mo vi OE Ljub lja na raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 učen ci s po seb ni mi po tre ba mi za podr. otrok in mla dost. s PP OE Ce lje 1. in 2. tri let je OE Ljub lja na ke mi ja OE Novo me sto pred sed nik ko mi si je za us mer janje otrok s pos. potr. šols tvo Slo ven cev v za mejs tvu, zdom cev, iz se ljen cev... OE Slo venj Gra dec OE Ko per ne do lo čen čas bib lio te kar VII/2 In Dok služ ba s knjiž ni co ZRSŠ Po ljan ska 28 ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 41 VINCENC FILIPČIČ di plo mi ra ni po li to log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 42 GORAZD FIŠER prof. proi zvod no-teh nične vzgo je in ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ an gleš či na OE Kranj uč be ni ki, uči la in IKT ZRSŠ Po ljan ska 28 teh ni ka in teh no lo gi ja OE Ma ri bor 43 KATARINA FLIS uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI stal no stro kov no spo pol nje va nje ZRSŠ Po ljan ska DRAGA FLORJANČIČ uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne OE Kranj za de ve Letno poročilo ZRSŠ

151 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta Področ je dela Eno ta 45 SABINA FORSTER eko nom ski teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 46 FRANČIŠKA FRAS-BERRO pro fe sor pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 47 BERNARDA GABER pro fe sor zgo do vi ne in so cio lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ Po ljan ska 28 pred šol ska vzgo ja OE Ma ri bor zgo do vi na OE Ce lje 48 MARIJANA GANTAR LONČARIČ uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI po seb ne po tre be ZRSŠ Po ljan ska 28 po seb ne na lo ge ZRSŠ Po ljan ska JANEZ GLOBOČNIK pro fe sor zgo do vi ne in so cio lo gi je 50 NATAŠA GODEC di plo mi ra na eko no mistka 51 mag. VIDA GOMIVNIK THUMA mag. znano sti s po dročja slov. knjiž. s sti li sti ko ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 52 mag. JANA GRAH ma gi stri ca zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 53 JOŽICA GRAMC di plo mi ra ni obram boslo vec ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 54 BARBARA GREGORIČ di plo mi ra ni eko no mist ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 55 MIRA HEDŽET KRKAČ prof. sl. j./angl. j. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 56 mag. NADA HOLC mag. zna no sti s po droč ja nemš ke ga je zi ko slov ja ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 57 ADA HOLCAR pro fe sor glas be ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 58 ANDREJA HROVAT di plo mi ra na so cial na de lav ka ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz šols tvo na rod no sti ZRSŠ Po ljan ska 28 vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi pot. OE Mur ska So bo ta fi lo zo fi ja in druž bo slov je OE Ljub lja na splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve slo venš či na OE Ko per ZRSŠ Po ljan ska 28 nemš či na OE Ma ri bor glas be na vzgo ja ZRSŠ Po ljan ska 28 vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi pot. 59 MATEJA HUDOLIN po slov ni se kre tar ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 60 mag. LJUDMILA IVŠEK mag. zna no sti s po dročja slov. knjiž. s sti li sti ko ne do lo čen čas višji sve to va lec področ OE Novo me sto ZRSŠ Po ljan ska 28 raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska Letno poročilo ZRSŠ 2009

152 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta Področ je dela Eno ta 61 JOŽICA JARC os nov na šo la ne do lo čen čas či stil ka II (6-16) splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 62 mag. MAJDA JAVORŠEK ma gi stri ca zna no sti za po droč je dr žav nih in evrop. štu dij 63 DARINKA JAZBINŠEK di plo mi ra ni or ga ni za tor dela 64 mag. LILJANA KAČ mag. zna no sti s podr. di dakt. pouč. nem. knjiž. na gimn. 65 TANJA KAJFEŽ di plo mi ra ni or ga ni za tor me ne džer do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve OE Ma ri bor 1. in 2. tri let je OE Ce lje ZRSŠ Po ljan ska 28 nemš či na OE Ljub lja na ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 66 VERONIKA KAJTNA uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 67 mag. PAVLA KARBA mag. zna no sti s po dročja zgo do vi ne ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ eti ka, druž ba in dr žav ljan ska vzgo ja 68 SILVIJA KELENC po slov ni se kre tar ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 69 MARJETA KEPEC pro fe sor raz red ne ga pou ka 70 MIHAELA KERIN pro fe sor raz red ne ga pou ka 71 mag. MILENA KERNDL mag. zna no sti s po dročja li te rar nih ved ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 72 KRISTINA KHAM univ. dipl. oec. do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 73 DAVID KIMOVEC dipl. or ga ni za tor dela ne do lo čen čas si stem ski ad mi nistra tor VII/1 74 mag. KARMEN KLAVŽAR ma gi stra fi lo zo fi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 75 ALENKA KLINC pro fe sor de fek to lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ Po ljan ska 28 ZRSŠ Po ljan ska 28 OE Ma ri bor 1. in 2. tri let je OE Kranj OE Mur ska So bo ta 1. in 2. tri let je OE Ljub lja na slo venš či na OE Ma ri bor splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ZRSŠ Po ljan ska 28 in for ma ti ka ZRSŠ Po ljan ska 28 vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi pred sed ni ca ko mi si je za us merja nje otrok s pos. po treb. OE Kranj ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz Letno poročilo ZRSŠ

153 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta 76 SILVA KMETIČ dipl. ing. ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 77 JANA KNEZ uni ver zi tet ni di plo mi ra ni prav nik 78 NATALIJA KOCJANČIČ pro fe sor li kov ne pe dago gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 79 BERTA KOGOJ prof. sl. j./angl. j ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 80 DAMJAN KOJZEK prof. de fek to lo gi je do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 81 ZDENKA KOLBE pro fe sor de fek to lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 82 dr. M. FRANCI KOLENEC dr. zna no sti s po droč ja ka drov ske ga ma na gemen ta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ Področ je dela Eno ta ma te ma ti ka OE Ma ri bor splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ZRSŠ Po ljan ska 28 li kov na umet nost OE Ljub lja na an gleš či na OE Nova Go ri ca učen ci s po seb ni mi po tre ba mi OE Ljub lja na vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Ko per učen ci s po seb ni mi po tre ba mi ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz 83 dr. NATALIJA KOMLJANC dok tor pe da go gi ke man dat stro kov ni di rek tor vods tvo za vo da ZRSŠ Po ljan ska 28 OE Slo venj Gra dec 84 mag. AMRA KORDIĆ mag. prav nih zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 85 dr. SILVA KOS KNEZ dr. znanosti s po droč ja ka drov ske ga ma na gemen ta 86 KARMEN KOŠIR uni ver zi tet ni di plo mi ra ni so cio log ne do lo čen čas po droč ni pod sekre tar ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VII/1 87 BOJANA KOVAČ di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 88 DOROTEA KRALJ spec. za su per vi zi jo ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 89 mag. MARIJA KRAMER ma gi ster psi ho lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 90 TOMAŽ KRANJC di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi stro kov ne sku pi ne in služ be za pod po ro splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve pred sed ni ca ko mi si je za us merja nje otrok s po seb. po treb. ZRSŠ Po ljan ska 28 ZRSŠ Po ljan ska 28 OE Mur ska So bo ta 1. in 2. tri let je OE Ko per us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Kranj raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska Letno poročilo ZRSŠ 2009

154 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 91 mag. NIVES KREUH mag. zna no sti s po dročja angl. je zi ko slov ja in di dak ti ke 92 IRENA KUMER prof. slov. j. s pri mer jalno knji žev nost jo Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 93 VOJKO KUNAVER prof. zgo do vi ne ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 94 NEVENKA KUS pro fe sor de fek to lo gi je ne do lo čen čas viš ji svetova lec področ 95 mag. MARINKA KUŠAR ŠTRUKELJ mag. in for ma cij sko uprav ljal skih ved ne do lo čen čas si stem ski ad mi nistra tor VII/2 96 BISERKA LEP di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 97 mag. MARIJA LESJAK REICHEN- BERG mag. so cio lo gi je kul tu re ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 98 BARBARA LESNIČAR prof. franc. j. in angl. j. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ Področ je dela Eno ta an gleš či na ZRSŠ Po ljan ska 28 pred stoj ni ca OE Mur ska So bo ta OE Mur ska So bo ta zgo do vi na OE Ljub lja na vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi pot. OE Ce lje in for ma ti ka ZRSŠ Po ljan ska 28 pred sed ni ca ko mi si je za us merja nje otrok s po seb. po treb. OE Ma ri bor za lož niš ka de jav nost ZRSŠ Po ljan ska 28 an gleš či na OE Ma ri bor 99 PETRA LEVINGER uprav ni teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI stal no stro kov no spo pol nje va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 geo gra fi ja OE Ma ri bor 100 DANIJEL LILEK prof. zgo do vi ne in geogra fi je 101 IGOR LIPOVŠEK prof. geo gra fi je, so ciolo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 102 BREDA LORENCI prof. šport ne vzgo je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 103 MATEJKA LOVŠE univ. dipl. soc. pe da gog ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 104 mag. DARINKA LOŽAR ma gi ster de fek to loš kih zna no sti 105 RENATA LUKŠA HRNJA di plo mi ra na eko no mistka ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ geo gra fi ja OE Ljub lja na šport na vzgo ja OE Ma ri bor vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Ma ri bor učen ci s po seb ni mi po tre ba mi OE Ljub lja na ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi pot. 106 MARJAN MALOVRH elek tro teh nik ne do lo čen čas eko nom V splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ZRSŠ Po ljan ska 28 ZRSŠ Po ljan ska 28 Letno poročilo ZRSŠ

155 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta 107 NADJA MALOVRH spec. ma na ge men ta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec za od no se z jav nost jo VII/2 Področ je dela Eno ta od no si z jav nost mi in pro mo ci ja ZRSŠ Po ljan ska NATAŠA MALOVRH eko nom ski teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 109 NADA MARČIĆ pro fe sor ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 110 URŠKA MARGAN di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 111 NIVES MARKUN PUHAN prof. šport ne vzgo je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 112 INES MEDICA viš ji uprav ni de la vec ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VII/1 113 MIHELCA MIHEVC di plo mi ra na eko no mistka ZRSŠ Po ljan ska 28 ma te ma ti ka OE Ljub lja na sve to val no delo v vrt cih, šo lah in do mo vih OE Ljub lja na šport na vzgo ja OE Ljub lja na sku pi na za uč be ni ke, uči la in IKT ZRSŠ Po ljan ska 28 ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 114 VLADIMIR MILEKŠIČ di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 115 mag. GREGOR MOHORČIČ mag. ma te ma tič nih zna no sti 116 mag. IVANKA MORI ma gi stri ca zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 117 DRAGICA MOTIK prof. zgo do vi ne in geogra fi je 118 SANDRA MRŠNIK pro fe sor raz red ne ga pou ka 119 mag. MAJDA NAJI ma gi ster pe dag. znano sti 120 NADA NEDELJKO pro fe sor raz red ne ga pou ka OE Ce lje me to do loš ka pod po ra ZRSŠ Po ljan ska 28 man dat di rek tor di rek tor ZRSŠ Po ljan ska 28 ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas po droč ni pod sekre tar ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 121 dr. FANI NOLIMAL dok tor pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 122 mag. IVAN NOLIMAL ma gi ster zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 1. in 2. tri let je OE Slo venj Gra dec šols tvo Slo ven cev v za mejs tvu, zdom cev, iz se ljen cev... OE Ljub lja na 1. in 2. tri let je OE Ko per ino va tiv na edu ka ci ja OE Ma ri bor 1. in 2. tri let je OE Ma ri bor os nov na šo la ZRSŠ Po ljan ska 28 vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz 154 Letno poročilo ZRSŠ 2009

156 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 123 mag. JURIJ NOVAK mag. ki ne zio loš kih znano sti Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 124 mag. LEONIDA NOVAK ma gi stri ca zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 125 mag. MAGDALENA NOVAK mag.angl. s pri mer jal. knjiž. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 126 mag. MARTA NOVAK ma gi stri ca zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 127 NINA OSTAN dipl. umet nost na zgodo vi nar ka in dipl. soc. kul tu re ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ Področ je dela Eno ta šport na vzgo ja OE Ljub lja na 1. in 2. tri let je OE Novo me sto an gleš či na OE Ce lje 1. in 2. tri let je OE Novo me sto umet nost na zgo do vi na OE Ljub lja na 128 LILJA PAVLIČ-HODŽIĆ di plo mi ra ni eko no mist ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 129 KATJA PAVLIČ-ŠKERJANC pro fe sor la tin ske ga je zika s knjiž. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 130 dr. ZVONKO PERAT dok tor pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 131 mag. VALERIJA PERGER mag. zna no sti s po dročja slov. je zi ko slov ja ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 132 VESNA PETAN dipl. oec. ne do lo čen čas bla gaj nik VI 133 DOMEN PETELIN uni ver zi tet ni di plo mi ra ni ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ prav nik 134 LILIA PETERZOL pro fe sor ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 135 mag. KATICA PEVEC-SEMEC ma gi ster pe dag. znano sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 136 ANDREJA PINTERIČ di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 137 VLADIMIR PIRC prof. slov. j. s pri mer jalno knji žev nost jo 138 VERONIKA PIRNAT di plo mi ra ni uprav ni or gani za tor ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ OE Ko per raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 ma te ma ti ka OE Ljub lja na šols tvo Slo ven cev v za mejs tvu, zdom cev, iz se ljen cev... splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve OE Mur ska So bo ta šols tvo na rod no sti OE Ko per 1. in 2. tri let je OE Kranj pred sed ni ca ko mi si je za us merja nje otrok s po seb. po treb. slo venš či na OE Kranj ne do lo čen čas koor di na tor VII/1 šols tvo Slo ven cev v za mejs tvu, zdom cev, iz se ljen cev... ZRSŠ Po ljan ska 28 ZRSŠ Po ljan ska 28 ZRSŠ Po ljan ska 28 Letno poročilo ZRSŠ

157 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta 139 MARIA PISNJAK pro fe sor ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 140 DAMJANA PLEŠA univ. di plo mi ran geo graf ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VII/1 141 PRIMOŽ PLEVNIK pro fe sor zgo do vi ne in so cio lo gi je ne do lo čen čas višji sve to va lec področ I 142 ANITA POBERŽNIK ing. ke mij ske teh no lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 143 mag. MIRJAM PODSEDENŠEK ma gi stra slo ven ske književ no sti 144 dr. ANTON POLŠAK dok tor geo graf skih znano sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 145 TANJA POPIT di plo mi ra ni so cio log ne do lo čen čas viš ji sve tovalec področ Področ je dela Eno ta ma džarš či na (kot ma te rinš či na) OE Mur ska So bo ta za lož niš ka de jav nost ZRSŠ Po ljan ska 28 stal no stro kov no spo pol nje va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 ke mi ja OE Slo venj Gra dec slo venš či na OE Nova Go ri ca geo gra fi ja OE Novo me sto so cio lo gi ja OE Ljub lja na 146 KATARINA PORENTA pro da jal ka ne do lo čen čas do ku men ta list V splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 147 MOJCA POZNANOVIČ JEZERŠEK prof. slov. j. s pri mer jalno knji žev nost jo ne do lo čen čas višji sve to va lec področ 148 SAŠA PREMK spe cia list ma na ge men ta ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VII/1 149 mag. STANKA PRESKAR mag. zna no sti s podr. ma na ge men ta ka ko vo sti sto ri tev in mag. zna no sti ke mij ske ga izo bra ževa nja ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 150 MARJAN PREVODNIK aka dem ski sli kar, spec. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 151 ALICA PRINČIČ-ROHLER pro fe sor ma te ma ti ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 152 mag. MOJCA PUŠNIK ma gi ster psi ho lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ Po ljan ska 28 slo venš či na OE Ljub lja na raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 pred stoj ni ca OE Novo me sto OE Novo me sto li kov na umet nost OE Ljub lja na pred stoj ni ca OE Ko per OE Ko per raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska MARIELLA RADOJKOVIČ eko nom ski teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve OE Ko per 156 Letno poročilo ZRSŠ 2009

158 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 154 mag. SONJA RAJH mag. ma te ma tič nih zna no sti Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ Področ je dela Eno ta ma te ma ti ka OE Mur ska So bo ta 155 MOJCA RIHTER in že nir pro me ta ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 156 VILI ROGAN dipl. fi lo zof ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 157 mag. SIMONA ROGELJ ma gi stri ca zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 158 DARINKA ROSC-LESKOVEC prof. slov. j. s pri mer jalno knji žev nost jo ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 159 BRIGITA RUPAR spec. za su per vi zi jo ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 160 mag. TANJA RUPNIK VEC ma gi ster psi ho lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 161 dr. ZORA RUTAR ILC dok tor so cio loš kih znano sti 162 IRENA SANTORO prof. slo venš či ne in umet nost ne zgo do vi ne ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ I 163 DARJA SEDEJ ROZMAN univ. dipl. soc. de lav ka ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 164 MIRJAM SENICA prof. soc. pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ OE Ko per in dok služ ba s knjiž ni co ZRSŠ Po ljan ska 28 vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Novo me sto slo venš či na OE Slo venj Gra dec pred stoj ni ca OE Ljub lja na OE Ljub lja na psi ho lo gi ja OE Ljub lja na raz voj in ra zi sko va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 za lož niš ka de jav nost ZRSŠ Po ljan ska 28 vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz pred šol ska vzgo ja OE Slo venj Gra dec 165 MARIJA SETNIKAR pro da ja lec ne do lo čen čas knji go vod ja VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 166 IRENA SIMČIČ di plo mi ra ni or ga ni za tor dela 167 mag. MATEJA SIRNIK mag. ma te ma tič nih zna no sti ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 168 MARIJA SIVEC HASKAJ prof. slov. j. in sr bo hrv. j. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 169 mag. MARIZA SKVARČ mag. ke mij ske ga izo braže va nja ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ Po ljan ska 28 gos po dinjs tvo in šol ska pre hra na OE Ljub lja na ma te ma ti ka OE Kranj slo venš či na OE Ljub lja na na ra vo slov je OE Nova Go ri ca Letno poročilo ZRSŠ

159 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta 170 SIMONA SLAVIČ KUMER prof. ke mi je in bio lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 171 dr. BRANKO SLIVAR dok tor zna no sti s področ ja psi ho lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 172 GORAZD SOTOŠEK prof. šport ne vzgo je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 173 BRANKA SREBOTNJAK univ. di plo mi ra ni so ciolog 174 MAJDA STEINBUCH di plo mi ra ni bib lio te kar in prof. zgo do vi ne Področ je dela Eno ta bio lo gi ja OE Mur ska So bo ta sred nja šo la ZRSŠ Po ljan ska 28 šport na vzgo ja OE Ce lje ne do lo čen čas ka dro vik VII/2 splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ZRSŠ Po ljan ska 28 knjiž nič na de jav nost OE Ma ri bor 175 PETER STERLE dipl. ing. pro me ta ne do lo čen čas ko mer cia list VI za lož niš ka de jav nost ZRSŠ Po ljan ska URŠKA STRITAR prof. soc. pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ pred šol ska vzgo ja OE Ljub lja na OE Ce lje 177 NATAŠA STRMOLE univ. dipl. soc. de lav ka ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 178 URŠKA STROJAN di plo mi ra na eko no mistka 179 mag. MOJCA SUBAN AMBROŽ mag. ma te ma tič nih zna no sti 180 NEVA ŠEĆEROV prof. ita li janš či ne in umet. zgod. ne do lo čen čas fi nanč nik VI, sal dakon tist VI ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 181 TOMO ŠETOR univ. dipl. soc. pe da gog ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 182 MOJCA ŠKRINJAR prof. angl. in nem. j. ne do lo čen čas viš ji sveto va lec področ ja I vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ZRSŠ Po ljan ska 28 ma te ma ti ka OE Novo me sto ita li janš či na OE Ko per vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Ma ri bor pred stoj ni ca OE Kranj OE Kranj 183 MAJDA ŠRAJ eko nom ski teh nik ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 184 NEVENKA ŠTRASER di plo mi ra ni psi ho log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I OE Ma ri bor pred stoj ni ca OE Slo venj Gra dec OE Slo venj Gra dec 185 JOŽEF ŠTUMBERGER eko nom ski teh nik ne do lo čen čas ra ču no vod ja VII/2 splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ZRSŠ Po ljan ska Letno poročilo ZRSŠ 2009

160 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 186 SUZANA ŠULIN di plo mi ra ni uprav ni or gani za tor 187 KARMEN ŠVAJGER SAVIČ pro fe sor pe da go gi ke in pri mer jal ne knji žev no sti 188 HASNIJA TABAKOVIĆ di plo mi ra na or ga ni za torka me ne džer ka 189 VIDA TEMENT prof. pe da go gi ke in socio lo gi je Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta Področ je dela Eno ta ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi ne do lo čen čas po slov ni se kre tar VI splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ sku pi na za vo de nje po stop kov UOPP 190 ANDREJ TOMAŠIČ KV klju čav ni čar ne do lo čen čas eko nom V splo šne in ka drov sko-prav ne za de ve 191 METODA TURK pro fe sor raz red ne ga pou ka 192 MIRA TURK ŠKRABA univ. di plo mi ra ni so ciolog 193 MILENA UHELJ OŠTIR prof. pe dag. in psi holo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ I ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 194 ALENKA URŠIČ pro fe sor pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 195 KARMEN USAR pro fe sor pe da go gi ke ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 196 MATJAŽ VARŠEK prof. slov.j. s pri mer jal no knji žev nost jo 197 dr. IVO VEROVNIK dr. zna no sti s področ ja fi zi ke 198 mag. MINKA VIČAR mag. zna no sti s po dročja bio lo gi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 199 SUSANNE VOLČANŠEK prof. nem. j. ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 200 NATALIJA VOVK ORNIK pro fe sor de fek to lo gi je ne do lo čen čas po droč ni pod sekre tar 201 SIMONA VOZELJ univ. dipl. teo log ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ I OE Nova Go ri ca ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz OE Ljub lja na OE Ma ri bor ZRSŠ Po ljan ska 28 pred šol ska vzgo ja OE Novo me sto za lož niš ka de jav nost ZRSŠ Po ljan ska 28 pred sed ni ca ko mi si je za us merja nje otrok s po seb. po tre ba mi vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Ko per OE Nova Go ri ca pred šol ska vzgo ja OE Kranj us mer ja nje otrok s po seb ni mi po tre ba mi OE Kranj fi zi ka OE Slo venj Gra dec bio lo gi ja OE Ljub lja na nemšči na OE Novo me sto vo de nje po stop kov us mer ja nja otrok s po seb ni mi po tre ba mi ZRSŠ lo ka ci ja Pri voz za lož niš ka de jav nost ZRSŠ Po ljan ska 28 Letno poročilo ZRSŠ

161 Zap. št. Znan. na ziv Ime Prii mek Izo braz ba Del. raz mer je za do lo čen/ne do ločen čas 202 VESNA VRŠIČ pro fe sor raz red ne ga pou ka 203 mag. RADOSLAV WECHTERSBACH ma gi ster or ga ni zac. zna no sti 204 mag. SONJA ZAJC mag. zna no sti s po dročja ka drov ske ga izo braže va nja 205 NIVES ZORE prof. pe da go gi ke in socio lo gi je 206 mag. MIRKO ZORMAN mag. zna no sti s po dročja spl. me nedž men ta smer soc. me nedž men. Stro kov ni na ziv delov ne ga me sta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 207 ANICA ZUPAN prof. bio log. in ke mi je ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ 208 dr. AMALIJA ŽAKELJ dok tor zna no sti s področ ja psi ho lo gi je ne do lo čen čas po droč ni pod sekretar 209 BRIGITA ŽARKOVIČ ADLEŠIČ spe cia list ma na ge men ta ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ ja I 210 mag. MARIJA ŽVEGLIČ mag. zna no sti s po dročja slov. knjiž. s sti li sti ko ne do lo čen čas viš ji sve to va lec področ Področ je dela Eno ta 1. in 2. tri let je OE Mur ska So bo ta ra ču nal niš tvo in in for ma ti ka ZRSŠ Po ljan ska 28 pred stoj ni ca OE Ce lje OE Ce lje pred šol ska vzgo ja OE Ljub lja na sku pi na za med na rod no so delo va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 okolj ska vzgo ja OE Ma ri bor sve to va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 stal no stro kov no spo pol nje va nje ZRSŠ Po ljan ska 28 slo venš či na OE Ce lje 160 Letno poročilo ZRSŠ 2009

162