L E K S I K O N PODUNAVSKIH HRVATA BUNJEVACA I ŠOKACA. HRVATSKO AKADEMSKO DRUŠTVO Subotica, 2011.

Átírás

1 L E K S I K O N PODUNAVSKIH HRVATA BUNJEVACA I ŠOKACA 11 J HRVATSKO AKADEMSKO DRUŠTVO Subotica, 2011.

2 URED NI ŠTVO Sla ven Ba čić, Ma rio Ba ra, Ste van Mač ko vić, Pe t a r Vu ko v ić, To m i sl av Žig m a nov GLAV NI URED NIK Sl a ve n Ba č ić IZ VR ŠNI URED NIK To m i sl av Žig m a nov LEKTURA Pe t a r Vu ko v ić KOREKTURA M i r ko Ko pu no v ić, M á r t a M a č ko v ić - Pa p p GR A F IČ K A PR I PR E M A P r i n t ex CIP Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 929(=163.42) ( ) (031) (=163.42) ( ) (031) LEKSIKON podunavskih Hrvata Bunjevaca i Šokaca. [knj.] 11, J / [glavni urednik Slaven Bačić]. Subotica : Hrvatsko akademsko društvo, 2011 (Subotica : Printex). IV, 121 str. : ilustr. ; 24 cm Tekst štampan dvostubačno. Tiraž ISBN ISBN (za izdavačku celinu) a) Bunjevci Leksikoni b) Šokci Leksikoni COBISS.SR-ID ISBN

3 SURADNICI NA JEDANAESTOM SVESKU Bačić, dr. sc. Slaven, odvjetnik, Subotica Bačlija, Grgo, odvjetnik u mirovini, Subotica Balažev, Marina, prof. hrvatskog jezika i književnosti i diplomirani književni komparatist, Bereg Bara, Mario, prof. povijesti i sociologije, asistent, Institut za migracije i narodnosti, Zagreb Bažant, Eva, knjižničarka u mirovini, Subotica Belamarić, Ivica, povjesničar umjetnosti, Gradski muzej Vinkovci Beretić, mons. Stjepan, župnik Katedralne župe sv. Terezije Avilske, Subotica Borkov, Vanda, dipl. ing. šumarstva, Subotica Cvetanović, Milovan, arhivist, Historijski arhiv grada Novog Sada, Novi Sad Čeliković, Katarina, prof. komparativne književnosti, Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata, Subotica Čota, Zoran, dipl. iur., Sombor Čović, Katarina, dipl. oec., Gradska uprava, Subotica Deman, mr. sc. Dominik, prof. povijesti, Kemijsko-tehnološka srednja škola Lazar Nešić, Subotica Dumendžić, Josip, Bođani Đanić, mr. sc. Matija, prof. geografije u mirovini, Sombor Firanj, Alojzije, Sombor Grlica, Mirko, prof. povijesti, viši kustos, Gradski muzej Subotica Heka, dr. sc. Ladislav, docent, Pravni fakultet, Institut za komparativno pravo, Segedin Hemar, Eduard, publicist i nakladnik, Zagreb Hoško, dr. sc. Franjo Emanuel, red. prof. u mirovini, Katolički bogoslovni fakultet u Zagrebu, Teologija u Rijeci Ivančić, Jasna, viši leksikograf, Leksikografski zavod Miroslav Krleža u Zagrebu Kopunović, Mirko, Subotica Libman, dr. Emil, liječnik u mirovini, Subotica Lončar, mr. sc. Đuro, stručni savjetnik Ekonomskog fakulteta u Subotici u mirovini, Subotica Ljubić, mr. sc. Tatjana, Subotica Mačković, Stevan, prof. povijesti, ravnatelj Historijskog arhiva Subotica Mandić, Živko, prof. hrvatskoga, ruskoga i bugarskoga jezika u mirovini, Budimpešta Ostrogonac, Mirko, dipl. agr., Žednik Pelajić, Zvonimir, nastavnik glazbene nastave u mirovini, Plavna III

4 Rudinski, mr. sc. Ante, arhitekt, Zavod za urbanizam, Subotica Skenderović, Petar, Subotica Skenderović, dr. sc. Robert, znanstveni suradnik, Hrvatski institut za povijest, Podružnica za povijest Slavonije, Srijema i Baranje, Slavonski Brod Suknović, Kata, dipl. ing. za tekstilno inženjerstvo tekstilno-strojarske struke, Subotica Šram, Olga, povjesničar umjetnosti, ravnateljica Moderne galerije Likovni susret, Subotica Štefković, Josip, župnik Župe sv. Pavla apostola, Bač Štefković, mr. th. Mirko, tajnik Subotičke biskupije, Subotica Ušumović, Neven, prof. filozofije i dipl. komparatist književnosti, Umag Vujković Lamić, Ljudevit, službenik u mirovini, Subotica Vuković, dr. sc. Petar, docent, Filozofski fakultet, Zagreb Vuković-Dulić, Ljubica, prof. povijesti i povijesti umjetnosti, Gradski muzej Subotica Zelić, Naco, dipl. iur. u mirovini, Zagreb Žigmanov, Tomislav, prof. filozofije, Zavod za kulturu vojvođanskih Hrvata, Subotica Žunar, Suzana, Subotica IV

5 J JABLAN (lat. Po p u l u s n i g r a v a r. it a l i c a S p.), v r s t a l i s t o p a d n o g a s t a b l a. P r i p a d a po ro di ci Sa li ca ce ae (vr bov ke), ro du Po pu - l u s (t o p o l e). I z z a p a d n e s e A z i j e r a š i r i o p o c i j e l o m s j e v e r n o m u m j e r e n o m p o j a s u. D vo dom no je, b r z o r a st u ć e l i st o p a d no d r vo. Pu po vi su mi ri sni, ču nja sti, žu ti i pre kri ve - ni s vi še lju sa ka. Iz boj ci su če sto bri da sti, l i š ć e je z e le no, rom b o id no i l i t ro k u t a st o, n a b a z i ve ć i n o m k l i n o l i ko, u ši lje n a v r h a, 5-8 cm du go, 3-6 cm ši ro ko s du gom pe telj kom. Li sto vi su pred opa da nje žu ti. Cvje to vi su u vi se ćim cr ve nim re sa ma, cvjet ni su prip e r ci go la r u ba, a cv je t i št e z dje l i č a st o. Plo d je t o b o la c sv i le n k a st o d la k av. R a z m no ž a va se sje me nom, a naj če šće ve ge ta tiv no re znic a m a. Ve o m a je p r i l a go d ljiv, ot p o r a n je n a g r a d s ke u v je t e, ko r i s t i s e z a p o je d i n a č n u, r j e đ e g r u p n u s a d n j u, d r vo r e d e i p o ja s e ve. Po go dan je za ore zi va nje pa se mo že na ći i u m a nji m v r t o v i m a. P r e m a g r č k i m le ge n d a m a, p o s ve ć e n je He ra klu, ko ji je pri si la sku u pod zem ni svije t s e bi s ple o v i je n a c o d ja bl a n o v i h g r a n a. Unu t a r nja s t r a n a l i s t o v a, o k r e nu t a p r e m a nje mu, osta la je svi je tla, a vanj ska je stra na d o bi l a t a m n i ju b o ju. O t u d a d vo s t r u k a b o ja nje go va li šća pred sta vlja sim bo li ku ja bla - na: dvoj nost sva ko ga bi ća. Ta ko đer je Had pre tvo rio Le u ke ja u ja blan i po sta vio ga na u la z u p o d z e m n i s v i je t. O p ć e n i t o, ja bla n je ve zan uz pod zem ni svi jet, bol i žr tvu, simbo li zi ra re gre siv ne si le pro šlost i sje ća nje. Po čet kom XX. st. sa dio se u Bač koj uz c e st e k a ko s e u v r i je me de blje g a s nje ž no g a po kri va ča ne bi si šlo s kol ni ka, a u pro ljeć e, n a kon t o plje nja s n i je g a i obi lja ob o r i n a, slu žio je za br že isu ši va nje tla i ze mlja nih pu to va. Vr lo je če sto sa đen kraj sa la ša, najč e š ć e j e d a n, j e r s e v j e r o v a l o d a p r i vl a č i obla ke i ki šu. S ob zi rom na to da je bio najvi ši, slu žio je i kao svo je vr stan gro mo bran. Z bog svo je ga me k a d r ve t a i n i ske k a lo r ij ske vri jed no sti, ni je imao va žni ju upo ra bu u kuć a n s t v i m a. U dje l i m a l i kov n i h u mje t no s t i i knji žev no sti bač kih Hr va ta če sto se po - ja vlju je k a o mo t iv u z a v i č aj nom k r a jo l i k u. Stipan Kopilović, Dva jablana, Lit.: Š u m a r s k i p r i r u č n i k, 1, Za greb, 1946; Šu mars k a e n c i k l o p e d i j a, 1-3, Za greb, ; Velika i l us t r o v a n a e n c i k l o p e d i j a» B a š t a «, B e o g r a d, ; w w w.w i k i p e d i a.o r g V. Bor kov JACINT (lat. Hyacin tus), cvjet na bilj ka iz p o r o d i c e lji lja n a, z u m b u l. St a r i ji n a r a š t a ji Bu nje va c a n a z i va l i s u g a i s k lju č i vo hu n g a - ri zmom ja cint (madž. jácint). Cva te u ra no pro lje će i Bu njev ke su ga ra do sa di le u vrto vi ma jer se od li ku je li je pim mi ri som. Ko - ri stio se u us kr snim obi ča ji ma bač kih Hrv a t a, t o č n i je n a»vo d e n i p o n e d i lja k«, k a d

6 JACINT mom ci, uz prat nju tam bu ra ša, obi la z e dje voj ke i p o l i je va ju i h. Z a u z v r at dje voj k a k i t i mom k a cv i je će m, naj če šće ja ci n t om, t j. obič no ga pri ba da čom pri čvršću je na ovrat nik ka pu ta. Što bi mo mak imao vi še ja cin ta, bio bi vi đe ni ji u dru štvu jer je zna či lo da je»po lio«vi še djevo ja k a. P. S ke n d e r o v i ć Jacint JA DRAN SKA STRA ŽA, me đu rat no unit a r i s t i č k i o r i j e n t i r a n o d r u š t v o k o j e m u j e c i lj bi lo» č u va nje n a c i o n a l n o g a obi lje ž ja i t r a d i ci je ju go sla ve n sko ga mo r a i pr i mor ja«. Dje lo va njem me đu mla di ma te ži la je iz gra - di ti ih u»mo ral no ja ke i na ci o nal no svjesne dr ža vlja ne«. Sje di šte joj je bi lo u Spli tu. Dru štve na pra vi la odo bre na su 4. II , na kon če ga je odr žan jav ni osni vač ki zbor 19. II Na sta la je ra di su prot sta vlja - nja na mje ri Kra lje vi ne Ita li je da pre u zme š t o ve ć i d io i s t o č n o g a Ja d r a n a. U p o č e t k u je bi la usmje re na na obra nu ze mlje (na bava p o m o r s ko - r a t n e o p r e m e i h i d r o a v i o n a) i z a š t i t u n a c i o n a l n o g a i n t e r e s a n a m o r u, a p o sl i j e s e o k r e n u l a o č u v a n j u n a c i o n a l n i h obi lje ž ja i p o m o r s ke t r a d i c i je z e m lje, ši r e - nju na rod ne svi je sti o va žno sti Ja dran skoga mo ra, una pr je đe nju nje go va is ko ri šta - va nja i r a z vo ju ja d r a n s ke o r i je n t a ci je. K a o v r h ov n o t i je lo u p r a ve u Spl i t u je dje lo v a o Cen tral ni od bor (od Glav ni od bor), u g r a d o v i m a i ve ć i m mje s t i m a p o s t o ja l i s u glav ni od bo ri (od ob la sni, od no sno mj e s n i o d b o r i ), a d j e l o v a l o j e i n e ko l i ko o d b o r a u e u r o p s k i m z e m lja m a i A m e r i c i. Ima la je slo že nu struk tu ru s mno go broj - n i m t i je l i m a: op ći o d jel, p ro p a ga nd n i o d jel, o d jel d r u š t ve n i h i z d a nja, e ko n om s k i o d jel, fi nan cij ski od jel, od jel po mlat ka. Or ga ni - z a c i ja je bi l a c e n t r a l i s t ič k i u s t r o je n a t e s u o r g a n i z a c i j e n i ž i h r a z i n a b i l e o d g o v o r n e o r g a n i z a c i ja m a v i ši h r a z i n a i p r o vo d i le s u nji ho ve o d lu ke. I m a l a je b o g a t u n a k l a d n ič - ku dje lat nost: ti ska ni su mno go broj ni le ci, pla ka ti, bro šu re, po seb na iz da nja ; po kre - nu ta je Po m o r s k a k n ji ž n i c a i o b ja vlji v a n a s u i z d a n j a u e d i c i ji P o m o r s k a b i b l i o t e k a ; mje seč no gla si lo Ja dran ska stra ža iz la zi - lo je re do vi to od si ječ nja do ožuj ka , a t e k s t o v i s u ob ja vlji v a n i l a t i n i c o m i ć i r i l i c om, v i š e h r vat sk i m, m a nje s r p s k i m je z i kom ; i z d a va n i s u k a le n d a r i Na š m or n a r ( ), R i b a r s k i k a l e n d a r ( ); Na rod ni ka len dar Ja dran ske stra že ( ) i Mor nar sko- ri bar ski ka len dar ( ); o b ja vlji v a n i s u i Al m a n a h Ja d r a n s k e stra že ( /1929.), Na še mo re ( ), Mo re ( ); ta ko đer i čas o pi si z a m l a d e ž Mla di stra žar ( ) i Po d m l a d a k Ja d r a n s k e s t r a ž e ( ). Ve ći broj čla no va dru štva iz ra znih di je lo - va dr ža ve su ra đi vao je u su bo tič kom Knjiž e v n o m s e v e r u ( R i k a r d K a t a l i n ić Je r e t ov, Ivo Mi lić i dr.). Dru štvo je uži va lo sna žnu d r ž av nu p ot p o r u n a s v i m r a z i n a m a vl a s t i pa je npr. Ja d r a n s k a s t r a ž a, k a o p a t r i ot sko i pro pa gan di stič ko dje lo, re do vi to pre po - r u č i va n a z a p r e t pl a t u lo k a l n i m t i je l i m a o d s t r a n e M i n i s t a r s t v a u n u t a r nji h p o slo v a, a dje lo v a l a je p o d p o k r o v i t elj s t vo m p r i je s t o - lo n a slje d n i k a Pe t r a K a r a đor đe v i ć a. S p o ve ć a nje m bro ja čla no va osn i va ju se o d b o r i u O si je k u, P r i š t i n i i Sko plju, z a t i m u No vom Sa du 10. VI , Sri jem skoj Ka me ni ci 30. I , Ze mu nu 18. II , Be o gra du 24. X i dr. U Su bo ti ci je od bor osno van za u zi ma njem Ferd e Č u l i n o v i ć a, ko ji j e u t o v r i j e m e r a d io u p r a v o s u đ u u S u b o t i c i. Z a p r e d s j e d n i k a s u b o t i č k o g a o d b o r a i z a b r a n j e Iv o M i l i ć, emi grant iz Is tre, pro fe sor na Prav nom fakul te tu u Su bo ti ci, a za taj ni ka Sti pan Kop i l o v i ć, g r a d s k i č i n o v n i k. S j e d i š t e m u j e b i lo p r i ja vlje n o n a s u b o t ič k i O k r u ž n i s u d, u ko jem je Mi lić pri je to ga bio na čel nik, ali su se sa stan ci odr ža va li i u Grad skoj ku ći. Od bor je imao oko 300 čla no va u dvje ma s e k c i ja m a, u g l av n o m s t u d e n t e P r av n og f a - k u l t e t a i s r e d njo š kol c e. O r g a n i z a ci ja me đu s t u d e n t i m a P r av n og f a k u l t e t a dje lo v a l a je od pod ime nom A k a d e m s k a ja d r a n - ska stra ža, ali je ima la sve ga de se tak člano va. Već od bor je uki nut te se prid r u ž i o g l a v n o m o d b o r u u N o vo m S a d u. Od bor No vi Sad za stu pao je mje sne od bore iz Bač ke na kon gre su u Sa ra je vu

7 JA DR I J E V IĆ U to vri je me dru štvo je ima lo oko čla no va u 374 ogran ka. Glav ni od bor u Novom Sa du oku pljao je te go di ne 2231 čla na, dok je imao od ra slih čla no va i po mlat ka u 54 mje sna od bo ra (me đu ostal i m u Su b o t i c i, S o m b o r u, S o n t i, Č o n o plji, L e m e š u, B a j m o k u, S r i j e m s k o j K a m e n i c i, S r i je m s k i m K a r lov c i m a it d.). D r u š t vo je, uz na klo nost dr ža ve pre ma nje go vu dje - lo va nju, br zo po sta lo naj ma sov ni jom držav nom i škol skom or ga ni za ci jom pred rat je ima lo oko čla no va. Po svim ve ćim na se lji ma i ško la ma u dr ža vi po sto - ja le s u nje z i ne or g a n i z a ci je, a z a st u p n i ci s u b i l i u č i t e lji, k o ji s u o b ve z a t n o u k lj u č i v a l i škol sku dje cu u or ga ni za ci ju. I me đu Hr vat i m a u B a č koj nje z i n i p r e d s t av n i c i bi l i s u mje sni uči te lji u ško la ma, npr. Ili ja Dži nić u Čo no plji, Fra nja Žu je vić u Le me šu i dr., ili op ćin ski i grad ski či nov ni ci kao Jo sip Ka jić u Baj mo ku, Sti pan Ko pi lo vić u Su bo - t i ci i d r. Me đu m la d i m a or ga n i z a ci ja je bi la po pu lar na jer je or ga ni zi ra la jef ti na pu to - va nja i iz le te, pri če mu je ob la sni od bor u No vom Sa du od imao i od ma ra li šte u D o b r o t i k r aj Ko t o r a. Me đu t i m, i z va n š ko la u b a č k i h Bu nje va c a i Šo k a c a n i je n a i šl a n a ve ći oda ziv, oso bi to u Som bo ru. S dru ge s t r a n e, i z bje g l i c e i o p t a n t i H r v a t i i z I s t r e i D a l m a c i je a k t iv n o s u s u dje lo v a l i u r a d u b a č k i h p o d o d b o r a d r u š t va. Pristupnica Jadranskoj straži D r u š t v u je p o s t a vlje n p o v je r e n i k za pod ruč je NDH, a nje gov je rad pre kinut. I u osta lim pod ruč ji ma ne ka da šnje d r ž a ve d r u š t vo p r e s t a je dje lo va t i. O d dru štvo je u NDH bi lo u prav nom sta tu su li kvi da ci je, ali ona ti je kom ra ta ni je pro - ve de na. Slu žbe no je uki nu to tek pod no vom vla šću, a po ku šaj ob no ve ra da u Rije ci z a v r šio je ne u s pje hom. I z vo r i: H i s t o r ij s k i a r h iv Su b o t i c a, F: /1937; F: 47. I 227/1925; F: 47. II 144/1924; F: / 1933; Hi sto rij ski ar hiv No vi Sad, F. 150, sign /1925; F. 228, sign /1941. Lit.: K. Pe tro vić, Su bo ti ca i ku pa li šte Palić, S u b o - ti ca, 1928; N a r o d n a r e č, 5. V. 1935, Su bo ti ca; K. Kun tić, P r a v n i f a k u l t e t u S u b o t i c i ( ), diplom ski rad (ru ko pis), Fi lo zof ski fa kul tet u Be o - gra du, [1990]; Hr vat ska e n c i k l o p e d i ja, 5, Za greb, ; N. M a c h i e d o M l a d i n i ć, J a d r a n s k a s t r a ž a , Za greb, 2005; M. Lo vrić, Pri log poz n a v a nj u i z d a v a č ke dje l a t n o s t i Ja d r a n s ke s t r a ž e I z fo n d a K nji ž n i c e H r v a t s kog p o m o r s kog m u z e ja Split, K u l t u r n a b a š t i n a, 35, Split, M. B a r a, M. C ve t a n o v i ć i S. M a č ko v i ć JA DR I J E V IĆ, A n t e (Gl a v i c e k r aj Si nja, 14. V Ma kar ska, 13. II ), te olog i po vje sni čar. Osnov nu ško lu i Fra nje - vač ku kla sič nu gim na zi ju za vr šio je u Si - nju 1913., fi lo z o fi ju je s t u d i r a o u Z a o s t r o g u , a te o lo gi ju u Ma kar skoj Z a s ve ć e n i k a je z a r e đe n U r a z d o blju n a Pa pi n skom bi bl ij skom i n st i t u t u u R i mu i z u č a va o je he b r ej sk i, g r č k i i si r sk i, a stu di rao je na Fra nje vač koj bibl ij s koj š ko l i u Je r u z a le mu, gdje i p o s t i g a o d ok t o r a t t e o lo g i je. P r e d a va o je k l a sič n e je - z i k e, b i bl ij s k e p r e d m e t e i s t a r o k r š ć a n s k u a r h e o lo g i j u u n e ko l i ko s r e d nji h i v i s o k i h u č i l i š t a t e o b n a š a o m n o g o b r oj n e f u n k c i je u f r a nje v a č ko m r e d u. U s vo ji m r a d o v i m a o Bi bl i ji p o s t a v io je o r i g i n a l nu t e o r i ju o t u - m a č e nju ne k i h dvoj b e n i h mje s t a, a ob ja v io je i n e ko l i ko r a d o v a i z a n t ič ke i h r v a t s ke ar he o lo gi je te ra no sred njo vje kov ne hr vats ke p o v i je s t i. Za bač ke je Hr va te za ni mljiv zbog k r a t k a n a p i s a Z n a č e n j e i m e n a B u n j e v a c, ob ja vlje no ga u ma kar skom ča so pi su Nov a r e v i ja (2/1936). U nje mu is ti če ka ko je u g l a v n o m o p ć e p r i h v a ć e n o d a j e e t n o n i m Bu nje vac iz ve den od ime na rje či ce Bu - ne, no pod ri je tlo to ga hi dro ni ma i da lje je pri je por no. Pe tar Skok sma tra da mu je u ko r i je nu l a t i n s k a r i je č bo na, što bi zna či lo»do bra (vo da)«, no Ja dri je vić u to sum nja j e r s u R i m lj a n i vo d i r i j e t ko d a v a l i n a z i v 7

8 JA DR I J E V IĆ b o n a r a d i je s u je n a z i va l i d u lc i s, f r ig id a i sl. a k to mu je sa stav ni ca rim skih hi droni ma u pra vi lu bi la i ime ni ca aqua. Osim t o g a, u i l i r sk i m k r a je v i m a r i m sk i s u n a z i v i u g lav nom ne p o z n a t i. Tv r d i zb og t o g a k a ko je ime nu Bu na u osno vi vje ro jat no ilir skok e l t s k a r i j e č bo na s a z n a č e n j e m» r j e č i c a, v r e lo «, ko ja je o č u va n a i u h i d r o n i m i m a u d r u g i m d i je lo v i m a Eu r o p e gdje s u ž i v je l i Kel t i. Su k l a d n o t o mu t u m a č e nju, i B u nje - vac zna či»čo vjek s rje či ce, s vre la«. Lit.: Hr vat ski bi o grafski leksikon, 6, Za greb, P. Vu ko v i ć JA GIĆ, M a r c e l a (Subotica, 24. VIII Ro v i nj, 26. V I I I ), l i je č n i c a, r a d i o - lo gi nja, su fra žet ki nja. Kći je Be le, ugled - n o g a z e m ljo p o sje d n i k a, i M a r i je, r o đ. M a - mu ž ić. O s nov nu š ko lu i g i m n a z i ju z a v r ši la je u Su b o t i c i. Me d i c i nu je p o č e l a s t u d i r a t i n a Me d i c i n s ko m f a k u l t e t u u G r a z u, a d i plo m i r a l a u B e č u. Na ko n s t u d i ja ot vo r i l a je p r i vat nu l i je č n ič k u o r d i n a ci ju u obi telj skoj ku ći u Su bo ti ci ( Ha ram ba ši će - va 10), ko ja je ra di la do Sta ži ra la je u G r a d s koj jav noj b ol n i c i u Su b o t i c i i r a d i l a u am bu lan ta ma Do ma zdra vlja u Su bo ti ci i Spl i t u. P r e d a v a l a je h i g i je nu / 35. u Dr žav noj mu škoj gim na zi ji u Su bo ti ci. Važna je i za mje sni po kret su fra ži zma, jer je 1935., s k u p a s K a t om Po lja ko v ić, o s no va l a Žen ski po kret za pra vo gla sa i pra vo kan did i r a nja ž e n a n a i z b o r i m a i ob a vlja nja s v i h slu ž b a u jav nom ž i vo t u. Spe ci ja li za ci ju iz rend ge no lo gi je obavlja la je u Grad skoj bol ni ci u Dres de nu, u Z a vo d u z a l i je č e nje t u b e r k u lo z e ko s t i ju u No r d e ne y u ( Nje m a č k a), u O p ć oj b ol n i c i u B e č u, ko d je d n o g a o d t a d a n aj b o lji h s v je t- s k i h r e n d g e n o l o g a G u i d e H o l z k n e c h t a, i u Op ćoj bol ni ci u Be o gra du. Spe ci ja li stič - ki is pit po lo ži la je u Be ču. Na po ziv s u b o t i č k e b o l n i č k e u p r a v e d a o r g a n i z i r a rend ge no lo šku slu žbu otva ra Od jel za ra - di o lo šku di jag no sti ku Nje zi nim za - u z i m a nje m i z g r a đ e n je m o d e r n i pa vi ljon u kru gu su bo tič ke bol ni ce, u ko - je m je, o s i m r e n d g e n o lo š ke d i ja g n o s t i ke, b i l a i r a d i o t e r a p i j a. G o d o s n o v a l a je D i s p a n z e r z a o n ko lo g i ju u s k lo p u O d je - l a z a r e n d ge n o lo g i j u i Pa t r o n a ž n u sl u ž b u p r i D i s p a n z e r u. U s u b o t i č k u j e b o l n i c u /65. uve l a no ve d i ja g no s t ič ke me t o d e: an gi o gra fi ju ce re bral nih i pe ri fer nih krvnih ži la. God ste kla je zva nje prim a r i j u s a. O s p o s o b i l a je m n o g e l i je č n i ke i m e d i c i n s k i k a d a r s r e d nje s t r u č n e s p r e m e z a r a d i o lo š k u slu ž bu n a p o d r u č ju Su b o t i c e i sje ve r n e Ba č ke. Na ko n o d l a s k a u m i r o v i- nu 1965., do ra di la je u Bot tro pu (SR Nje m a č k a). Marcela Jagić Bi la je pr va že na edu ci ra ni rend ge no - log u Su bo ti ci i u Voj vo di ni i me đu pr vim a u K r a l j e v i n i J u g o s l a v i j i, i z v a n r e d n a d i ja g no s t i č a r k a i r a d i o t e r a p e ut k i nja. Svo ja i s k u s t v a i r a d o ve i z n o si l a je n a s t r u č n i m sa stan ci ma, a ri jet ko se ja vlja la s ra do vi - m a u s t r u č n i m č a s o pi si m a (S r p s k i a r h i v z a c e l o k u p n o l e k a r s t v o, B e o g r a d, 4-6 /1939, z b o r n i c i p r e d a v a n ja s i n t e r n i s t i č k i h d a n a u Su bo ti ci ). Na gra đe na je Li sto - pad skom na gra dom gra da Su bo ti ce 1964., a do bit ni ca je i di plo me Srp sko ga li ječn ič ko g a d r u š t va u Su b o t i c i. Po ko p a n a je u obi t elj s koj g r ob n i c i n a B aj s ko m g r o blju u Subotici. I z vo r i: H i s t o r ij s k i a r h i v S u b o t i c a, F: 185, i nv. b r. 9 7, p r e d. b r. 3 0; A r h i v s k i p o d a c i Z d r a v s t ve n o g a c e n t r a u S u b o t i c i. Lit.: S u b o t i č k e n ov in e, 21. XII. 1935, Su bo ti ca; L. Bo snić, Dr. Mar ce la Ja gić : in me mo ri am, Su bot i č k e n o v i n e, 7. IX. 1990, Su bo ti ca; E. Lib man, I s t a k n u t i l e k a r i S u b o t i c e ( ), Su bo ti ca, 2003; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, ; K. Ko r p o n a ić, Su b o t i č a n ke ko je s u z a d u ž i le ovaj grad: dr Mar ce la Ja gić, S u b o t i čk e, 28. III. i 4. IV. 2008, No vi Sad; E. Lib man, Gra đa za me di- 8

9 JA IĆ cin sku bi bli o gra fi ju Su bo ti ce : ( ), S u b o - ti ca, 2008; E. Lib man, Gra đa za me di cin sku bi bli - o gra fi ju Su bo ti ce : ( ), 2, Subotica, E. Lib man JA G O DIĆ, S t je pa n ( K a p t ol k r aj Po ž e ge, Hr vat ska,?, Som bor, 18. VII ), pr v i som bor sk i sv je t ov n i ž up n i k. Od r a st a o je p o d z i d i n a m a s t a r o g a k a š t e l a i c r k ve s v. J u r j a u r o d n o m m j e s t u. Z a s ve ć e n i k a j e za re đen Is pr va je dje lo vao u Ba ji, a od u Ka la či. Od bio je san tovač ki, a od du šnoč ki ka pe lan. Pr vi je s v je t ov n i s ve ć e n i k i u p r a v i t elj ž u p e u Ko - lu tu od 1754., od žup nik je po nov no u Du šno ku, a iste go di ne od fra nje va ca je pre u zeo i son ćan sku žu pu. Na Sve sve te od fra Jer ka Ja ko če vi ća, po sljed nje - g a s om b o r s ko g a u p r a v i t e lja ž u p e i z f r a nje - va č ko ga r e d a, pr e u z e o je i som b or sk u ž u pu k a o p r v i s v je t ov n i s ve ć e n i k. Vo d io je ž u pu d o k r a ja ž i vo t a. P r e m a Lje t o pi s u f r a B o n e Mi ha lo vi ća, pre mi nuo je 18. VII , što p o t v r đ u je i K a t o n a u s vo joj Po v i je s t i, a l i ujed no i dvo ji jer je pre ma dru gim iz vo rima umro 29. VII. Som b o r s k i lje t o pi s a c f r a B o no M i h a lo - v ić s p o m i nje Ja go d i ća k a o ča sno ga st a r či ća»se ni cu lus ve ne ra bi li«. Bio je blag, po bo - ž a n, p o n i z a n i u z o r a n sve ć e n i k. Po ko pa n je u krip ti da na šnje žup ne cr kve Pre sve to ga troj stva. Ka ko su fra njev ci i na kon pri mopre da je žu pe osta li u svo jem sa mo sta nu i c r k v i P r e s v e t o g a t r o j s t v a, z a p r i v r e m e n u ž up nu c r k v u u Som bo r u od re đe n a je k a p e la sv. Ro ka na isto i me nom som bor skom groblju. U toj će ka pe li mi si ti i Ja go di ćev naslje d n i k, Z a g r e p č a n i n M a t ej Sl at ko v ić. Na p o č e t k u s u S o m b o r c i n a m j e r a v a l i g r a d i t i no vu žup nu cr kvu, ali se od to ga od u sta lo kad su fra njev ci ma 9. VII kra ljevskom n a r e d b om o d u z e t i i s a mo st a n i c r k va. Ta ko je ne k a d a š nja f r a nje va č k a c r k va o s t a - la žup nom cr kvom, dok se u dio ne ka daš nje g a f r a nje v a č ko g a s a m o s t a n a s mje s t i lo ž u p no s ve ć e n s t vo, a u d r u g i d io ž u p a n i ja. Lit.: B. Mi ha lo vić, Ex trac tus Con ven tus L. R. Civi ta tis Zomboriensis P. P. Ordinis minorum Ob - s e rv a nt ia e P r ov i n t ia e o l i m B os n a e A rg e nt in a e S. Cru cis nunc ve ro Di vi Ioan nis a Ca pi stra no ab An no usque ad An num Zom bo ri ni a P. Bo no Mi ha lo vich con ci o na to re ge nerali conscrip - tum (r u ko p i s u Fr a nj e v a č ko m s a m o s t a n u u B u d i - mu); S. Be re tić, Po v i je s t ž u p e P r e s v e t o g Tr o j s t v a u Som bo ru do XX. sto lje ća, d i plo m s k i r a d (r u ko - pis), Bo go slov ni fa kul tet u Za gre bu, 1973; A La - ka tos (ur.), A Ka loc sa-bácsi fő egyházmegye t ö r t é n e t i s e m a t i z m u s a , Ka loc sa, 2002; I. Katona, A k al o c s a i é r s e k i e g y h á z t ö r t é n e t e, 1-2, K a l o c s a, ; S. B e r e t i ć, S v j e t ov n i s ve ć e n i c i žup ni ci u Som bo ru, Zvo nik, 4/2011, Su bo ti ca. S. B e r e t i ć JA IĆ, M a r i ja n (Brod na Sa vi /da nas: Slavon ski Brod/, 4. VII Bu dim, 19. IX ) f r a nje va c, mu z i ko log, pi s a c, p r o v i n - ci jal. Na kon što je za vr šio gim na zi ju u rod - nom gra du, pri stu pio je Pro vin ci ji sv. Iva na Ka pi stran sko ga, za hva lju ju ći Ma ri - ja nu L a n o s o v i ć u. Fi lo z o fi ju je slu š a o u Na - ši c a m a ( ), a t e o lo g i ju u Vu ko va r u (1815./16., 1818./19.) i Mo ha ču ( ). Po s t av ši s ve ć e n i ko m, bio je u Vu ko - va r u n aj p r i je u č i t elj pu č ke š ko le (1819. /20.), a n a ko n š t o je s t e k a o z va nje p r o fe s o r a t e o - lo g i je n a s ve u č i l i š t u u Bu d i mu (1823.), p r e - u z e o je k a t e d r u d og m at sko g a, mo r a l no g a i p a s t o r a l n o g a b o go slo vlja n a f r a nje v a č k i m uči l i št i ma u Vu ko va r u (1821./22., ) i Ara du (1822./23.). U Vu ko va ru je bio i dekan bo go slov ne ško le, sa mo stan ski star je - ši na i žup nik ( , ), a upravljao je i sa mo sta ni ma u Osi je ku ( ) i u Bu di mu ( ). Vo dio je Pro vin ci ju s v. Iv a n a K a p i s t r a n s k o g a k a o p r o v i n c i j a l ( ; ) i ku stod ( ). Dok je bio rav na telj osječ ke gim na zi je, bio je i d r ž av n i c e n z or k nji g a. Is tak nuo se kao me lo di o graf i skla dat elj. S a b r a o je p u č ke p o pi je v ke i p r i r e d io z b i r k u N a p i v i b o g o lj u b n i h p i s am a (1821.), ko ja je d o ž i v je l a d v a d e s e t i z d a nja ; s a m je pak pri re dio zbir ku Vi nac bo go ljub nih pi - sa ma (1827.), ko ja je iza šla u dva de set izd a nja. Na pje ve pu č k i h c r k ve n i h p o pje va k a sku pljao je, ka ko sam na vo di, po Sla vo ni ji, Ba č koj, Ba n a t u, G r a d i š ć u i B o s n i. Sa b r a o je i o b ja v io i z b i r k u nj e m a č k i h c r k ve n i h pje s a m a Sam mlung von from men Kir chenli e d e r n (Pest, 1856.). Obje lo da nio je vi še p r i je vo d a : o d M a r t i n a P u s t a i ć a In d i ja n s k i mu dro zna nac (Bu dim, 1825.) te Na uk pre 9

10 JA IĆ m u d r o g K at on a (Bu dim, 1825.), spis Četi ri knji ge To me od Kem pi sa... o na sli dov a n j u I s u k r s t a ( B u d i m, 1836.), k a t e k i z a m z a s r e d nje š ko le pi ja r i s t a Pe t oy a Ke r s t ja n - ski i ka to li čan ski na uk od vi re i za ko na... za... dru ge la tin ske ško le (Bu dim, 1837.). Do ra dio je pa sto ral ne pri ruč ni ke Eme ri - k a Pa v i ć a R u č n a k n již ic a (Bu dim, 1837.) i Gr ge Pe šta li ća Utiše nje oža lo šće nih (Budim, 1797.) uz po moć K. Agji ća i ob ja vio u dva sve ska pod na slo vom Ruč na knjiži ca za na re di ti i na srit no pri mi nu tje sa s v e t i m a s a k r a m e n t i h d o s t o j n o p r i p r a v i t i b o l e s t n i k e (Bu dim, 1837.). Na pi sao je pov i je s t m a r i ja n s ko g a s ve t i š t a u R a d n i (rum. Ma ria Rad na) i ob ja vio je na hr vat skom i n j e m a č k o m j e z i k u. U r u k o p i s u s u o s t a l e nje g o ve b i lje š k e ko ji m a je u p o t p u n io s p i s Jo s i p a Ja ko š i ć a S c r o i p t o r e s I n t e r a m n i a e t e nje go v i p r i je vo d i fi lo z of s k i h i t e o lo š k i h s pi s a Ve rn er ov a l og i k a, K r u g o v a m e t a fi s i - ka, Is t i n e k a t o l ič a ns k e, Upra ve svi tov noć u d o r e d n e z a d r u ž e v n o ž i vlje n je, San svet og o p a t a K l a r e v a le n s k og s v r h u o d s u đ e n e du še za svo jim bo ga to raz ko šnim ti lom i Ži vot sve tih. M. Jaić, Napivi bogoljubnih cérkvenih pisamah, Budim, K a o pi s a c, p r e vo d i t elj i g l a z b e n i k bio j e i z n i m n o v a ž a n u p r e t p r e p o r o d n o m i p r e p o r o d no m r a z d o blju. Svo je je k u l t u r no dje lo v a nje u s mje r io b u đ e nj u i u t v r đ i v a nju vjer sko ga ži vo ta hr vat sko ga pu ka u Sla vo - ni ji i u di ja spo ri po ugar skom Po du na vlju, uvje ren da će ta ko po mo ći i ostva re nju pro gra ma hr vat sko ga na rod no ga pre po - r o d a. P r e vo d e ć i fi lo z of s k a dje l a, s vo ji m je m n o g o b r o j n i m n o v o s t v o r e n i m i z r a z i m a d a o p r i n o s i p o t i c aj s t v a r a nj u h r v a t s ko g a fi lo z of s ko g a n a z i vlja. Po ko pan je u Fra nje vač koj cr kvi u Bud i mu. O nje go v u ž i vo t u i dje lo va nju o d r ž a n je u Sla von skom Bro du znan stve ni s k u p p o d p o k r o v i t elj s t vom H A Z U. D je l a : Na p i v i b o g o l j u b n i h p i s a m a, B u d i m, 1821; Vi nac bo go ljub nih pi sa ma, B u d i m, ; Samm l u n g v o n f r o m m e n K i r c h e n l i e d e r n, Pest, 1856; I zv o rn a p ov e s tn ic a m il os t iv o č ud ot v o rn e p r il ik e G o s p e R a d n a n s k e, Bu dim, 1856; Ausführ lic he Geschic hte des Gna den bil des der se lig sten Jungfrau von Rad na, Ofen, Lit.: O. Ba bu lak, E l e g i a h o n o r i b u s... M ar ian i J a - ich... obla ta, E s z e k i n i, 183 4; E. Fe r m e n d ž i n, Brevis ca ta lo gus pa trum ac fra trum scrip to rum Pro - v i nc ia e s. J o a n n i s a C a p i s t r a n o. S c h e m a t i s m u s a l m a e P r o v i n c i a e s. Jo a n n i s a C a p i s t r a n o, Te m e - sva ri ni, 1887; V. Ru dolf, O. M. Ja ić, sa sta vljač prv o g h r v a t s k o g k a n c i o n a l a, Ob zor, 217, Za greb, 1930; Mu z i č k a e n c ik lop ed ija, 2, Za greb, 1974; F. E. Ho š ko, Eu z e bi je Fe r m e n d ž i n i o s t a c i jo z e fi n i z m a ko d f r a nje va c a u ko n t i n e n t a l n oj H r va t s koj p ot k r aj 19. s t o lje ć a, C r oat i a c h r is t ian a p er i o d i c a, 22, Zagreb, 1988; F. E. Ho ško, M ar ija n J ai ć, o bn ov it e lj m e đ u p r e p o r o d i t e l j i m a, Za greb, 1996; J a i ć e v z b o r n i k : z b o r n i k r a d o v a s a Z n a n s t v e n o g a s k u p a o Ma ri ja nu Ja i ću u Sla von skom Bro du 9. i 10. stude nog 1995., Za greb-sla von ski Brod, 1998; Hrvats k i b i o g r a fs k i l e ks i k o n, 6, Za greb, 2005; Hrvatski f r a n je v a č k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, Za greb, F. E. Ho ško JA KIĆ, Ivan To maš (Bač, 26. VI ), di zač ute ga. Sin je An tu na i Ma ri je, rođ. K o v a č e v i ć. O s n o v n u š k o l u z a v r š i o j e u Ba č u, a s r e d nju u go s t i t elj s k u u O d ž a c i m a. D i z a nje ut e g a p o č e o je t r e n i r a t i u b a č kom K l u b u d i z a č a u t e g a Her ku les i ci jelu sport sku ka ri je ru pro veo je u tom klubu. Naj ve ći sport ski uspjeh po sti gao je kao član se ni or ske mom ča di, ko ja je na ekipnom p r ve n s t v u Ju go sl a v i je u R i je ci i u Sa ra je vu osvo ji la na slov vi ce pr va - ka dr ža ve. U Ku pu Ju go sla vi je, ko ji je održan u Ba ču, nje gov je klub ta ko đer o s vo jio d r u g o m j e s t o. A k t i v n i m s p o r t o m pre stao se ba vi ti Ži vi u Ba ču kao u m i r o vlje n i k. Iz vor: Osob no ka zi va nje Iva na To ma ša Ja ki ća. Lit.: Alm an a h j ug o s l o v e n s k o g s p o r t a , B e o g r a d, 19 70; Klub di za ča te go va Her ku les u Ba - ču pe de set go di na ra da, Bač, P. Sken de ro vić i E. He mar 10

11 JA KO B Č IĆ JA KOB Č IĆ, ple m ić k a p o r o d i c a. U X V I I I. st. ima la je po sjed Hum (da nas Bre znič ki Hu m) u Va r a ž d i n s koj ž u p a n i ji. Ši me, u nu k Mi ho vi la, do bio je 18. V u Za gre bu ple m ić k u d i plo m u, ko ja je 29. V I I I p r o g l a š e n a u S e ge d i nu, u Č o n g r a d s koj ž u - p a n i ji. To m s u p r i go d o m Ši m i n i si n o v i Jo - sip i Stje pan do bi li ple mić ke di plo me, ko je s u p r o g l a š e ne u Ba č koj ž u p a n i ji 15. I P r e m a ž u p a n ij s ko mu p o pi s u Jo sip i nje go vi si no vi Mir ko i Jo sip ži vje li su u Su - b o t i c i. I z r av n i s u M i r ko v i p o t o m c i si n B e - l a, z e m ljo p o sje d n i k i ob r t n i k ( ), unuk Mir ko, ban kar ( ), pra u nuk Eugen, ma če va lac ( ) te ču ku nunuk András, ma če va lac ( ). Lit.: Gy. Dudás, A bácskai ne mes családok, Bács- Bo drogh Megyei Történel mi Társulat Évkönyve, 4/1893, Zom bor; B. Kem pe len, M a g y a r n e m e s i a l m a n a c h, Bu da pest, 1910; A. Se ku lić, B a č k i H r - va ti, Za greb, 1991; M. Szlu ha, Bács-bo drog vármegye ne mes családjai, Bu da pest, M. G r l i c a JA KOB Č IĆ, B e l a F l o r i ja n (Su bo ti ca, 21. III Su bo ti ca, 15. V ), ze mljop o s j e d n i k, o b r t n i k, v i r i l i s t (č l a n g r a d s k e skup šti ne ko ji ni je bi ra ni, ne go je u nju ula zio po funk ci ji, po re znom cen zu su i sl.), čl a n u p r av n i h o d b o r a s u b o t ič k i h b a n a k a. Sin je Mir ka i Te re zi je, rođ. Čer ne tić. Njegov je sin ban kar Mir ko Ja kob čić, a unuk m a č e va l a c Eu ge n. Ka pi tal ste čen u oče voj, a po sli je nje go - voj t r go v i n i s t a k lo m u lo ž io je u i z g r a d nju zgra de tre će ga su bo tič ko ga ho te la Hungária, ko ji je po čeo ra di ti 23. XII Odmah ga je iz dao u za kup, a tu su prak su zad r ž a l i i nje go v i n a slje d n i ci. K a d je t i je kom z a k u p n i k p o s t a o Ši m e B u d i m č e v ić, Hungária je p o s t a l a je d n o o d n aj v a ž n i ji h mje st a z a m a s ov n i ja ok u plja nja Bu nje va c a u Su b o t i ci ( Bu nje va č ko ko lo, Lit nja z a ba va Puč ke ka si ne...). U ho te lu je 10. XI o s no va n Bu nje va č ko - s r p sk i n a r o d n i o d b or, ko ji je 24. XI. on dje iza brao iza slan stvo od 75 čl a n o v a z a s a m o p r o k l a m i r a n u Ve l i k u n a r o d nu sk u p š t i nu u No vom Sa d u, ko ja ć e slje d e ć e g a d a n a p r o g la si t i k i d a nje ve z a Ba - ra nje, Bač ke i Ba na ta s Ugar skom. Zgrada nekadašnjega hotela Hungária (poslije zgrada kina Lifka) U toj se zgra di od 1. X na la zi lo k i n o Li f k a, n a z v a n o p o A le x a n d e r u Li f k i, jed nom od pi o ni ra sred njo e u rop sko ga fil - ma. Ki no je ra di lo do sre di ne 1930-ih te p o n o v n o n a k o n D r u g o g a s v j e t s k o g a r a t a do i h. Na kon t e me lji t e r e kon st r u k ci je u zgra di su da nas Art-ki no Al e x a n - der Lif ka i K a z a l i š t e Dez ső Kosztolányi. Iz vo ri: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F: Lit.: Bácskai E l l e n ő r, 15. VI II. 1881, 18. V. 1899, S z a b a d k a ; S z a b a d k a i Közlöny, 21. V. 1899, Szab a d k a ; N ev e n, 15. IX. 1906, 15. VI. 1912, Su bo tica; Subotičke novine, 26. IX. 2002, Subotica; M. G r l i c a, Su bo ti ca ne kad i sad : Su bo ti ca then and now, No vi Sad, M. G r l i c a JA KOB ČIĆ, Eugen (Ja kob scich) (Su b o t i- ca, 23. III Su bo ti ca, 30. VI ), b a n k a r s k i s l u ž b e n i k, m a č e v a l a c. S i n j e ban ka ra Mir ka i Pa u le, rođ. Sta gelschmidt. Obi telj mu je bi la do bro si tu i ra na i utje cajna s raz gra na tim rod bin skim ve za ma. Ti je - kom 1930-ih bio je di o ni čar u tvrt ki Hartmann & Co nen. Kao član Su bo tič ko ga dru štva za ma če - va nje n a p r ve n s t v u K r a lje v i n e Ju go sl a v i je osvo jio je na slov pr va ka u flo re tu. Na Olim pij skim igra ma u Ber li nu bio je član re pre zen ta ci je Ju go sla vi je u bor bi sa - bljom, no mom čad u či jem su sa sta vu bi li jo š i K r e ši m i r Tr e t i nja k, M i l i voj R a d o v ić, Edo Ma rion i Pa vao Pin ta rić is pa la je u 11

12 JA KO B Č IĆ pred na tje ca nju. Ni u po je di nač noj kon ku - r e n ci ji n i je p r o š a o p r e d n a t je c a nje. Eugen Jakobčić Na kon Dru go ga svjet sko ga ra ta u Subo ti ci je bio sport ski pe da gog i uči telj mače va nja. Uje sen sa sku pi nom predrat nih ma če va la ca osno vao je klub ko ji je uspje šno dje lo vao do 1954., ka da je zbog fi n a n c ij s k i h t e š ko ć a p r e s t a o r a d i t i. Uje s e n s a svo ji m si nom A nd r á se m (Su b o t i ca, 8. V Su bo ti ca, 13. XII ), tako đ e r u s pje š n i m m a č e v a o c e m (v i š e s t r u k i re pre zen ta ti vac Ju go sla vi je, osva jač bron - ča ne me da lje u bor bi sa bljom na Bal kanskim igra ma u Za gre bu 1969.) i tre ne rom, po nov no po k re će k lub i ma če va la č k u ško lu. Klub je naj pri je dje lo vao pod ime nom Tehni čar, z a t i m s e p r i d r u ž u je s a s t a v u Partizana, a od dje lu je u sklo pu SDŽ Spartak. Z a sl u ž a n j e z a r a z voj v i š e d r ž av n i h p r va k a i r e p r e z e n t a t i va c a u b or bi s a bljom i flo r e t o m. D o bit n i k je n aj ve ć e g a voj vo đ a n - sko ga s p or t sko ga pr i z n a nja Na g r a de Jo van Mi k i ć S p a r t a k za I z v o r : H i s t o r i j s k i a r h i v S u b o t i c a, F : 4 7. I V 2103/939. Lit.: J u g o s l a v e n s k i s p o r t, Za greb, 1933; B. Krstić (ur.), Sport u Su bo ti ci Sportélet Szabadkán, Su bo ti ca, 1984; S. Mač ko vić, Ind us t r ija i i n d us t r ija l c i S u b o t ic e ( ), Su b o t i c a, ; Z. Jaj če vić, O li m p i z a m u Hr v a t s k oj, Za greb, 2007; chi ve.org/web/ / sport.org.yu/100.php. S. Mač ko vić i E. He mar JA KOB Č IĆ, Iva n (Som bor, 14. V Som bor, 24. III ), aka dem ski sli kar, li kov ni pe da gog. Sin je Iva na i So fi je, rođ. Ja kobb. O s nov nu š ko lu i r e a l nu g i m n a z i ju za vr šio je u Som bo ru. Dje tinj stvo i ve ći dio mla do sti pro veo je na sa la šu, po kraj ce ste za Apa tin. Po čeo je cr ta ti ve o ma ra no. U pet na e stoj go di ni upo znao je som bor sko - ga sli ka ra La jo sa Husvéta, ko ji je če sto slikao u pri ro di, te je iz ra đi vao sli ke pre ma nje g o v i m s a v j e t i m a. O d l a z i u Pe š t u sa že ljom da po sta ne sli kar. Po la zi pri vatne t e č a j e ve sl i k a r a V i l m o s a A b a - N ov á k a i I s t v á n a Sz ő ny ija. Na ko n d vo go d i š nje g a bo rav ka na pu stio je Pe štu, a za tim se upi sa o na A k a de m i ju l i kov n i h u mjet no st i u Za gre bu, gdje je di plo mi rao na sli kar skom odje lu u kla si prof. Lju be Ba bi ća i za vr šio s p e ci jal n i t e čaj g r a fi ke kod prof. To m i sla va Kri zma na i ta ko po stao pr vim akadem skim sli ka rom iz Som bo ra. Na kon po vrat ka u Som bor od laz i n a o d slu ž e nje voj no g a r o k a. Z a v r i je m e D r u go g a s v je t s kog r a t a d r ž i p r i v a t n e s a t o - ve i m no go v r e me n a p r o vo d i sl i k a ju ć i, p r a - ve ći ski ce i stu di je ljud skih fi gu ra. Vi še tis u ć a c r t e ž a s v je d o č i o nje go voj u s t r aj no s t i i vje šti ni ru ke. Na kon ra ta ra di ne ko vri jeme u P ro pa ga nd nom odje lu Za po v jed n i št va mje sta, za tim kao li kov ni pe da gog u Učit elj s koj š ko l i i G i m n a z i ji. St e k a o je z va nje p e d a go ško ga s a v jet n i k a i i z r a d io ve l i k broj d i d a k t ič k i h sr e d st a va. U t i je k u i sce no graf je u Na rod nom ka za li štu u Sombo ru. Osno vao je li kov nu sku pi nu Id eja, ko ja je dje lo va la do 1962., a pri pa dao je i Som b o r s koj l i kov n oj g r u pi, o s n o va noj U svo joj ku ći na kra ju Pa ri ške uli ce u Som bo ru otvo rio je Ma lu ga le riju, gdje je p o sje t i t e lje u p o z n a va o s t aj n a m a umjet no sti i sli kar sko ga umi je ća. Du go go - d i n a vo d io je Li kov nu s e k c i ju s om b o r s k i h ama te ra. Od s prekidima je dje lo vao k a o slo b o d n i l i kov n i u mje t n i k. Naj k va l i t et n i ja dje la ost va r io je u r a n i m go d i n a m a. Po s e b nu p o z o r n o s t p r i d a va o je c r t e ž u, z a t i m a k v a r e l u i g r a fi c i. S o m b o r mu je s t a l n a i n s pi r a c i ja sl i k a m o t i ve g r a - da, lju de i pri zo re na uli ci, tr žni ci, som borske vo da re. Sli kao je i pej sa že, cr tao mr tve pri ro de, ak to ve i pred sta ve ži vo ti nja. Na - k o n p r e l a s k a u s l o b o d n e u m j e t n i k e d o s t a je r a d io p o n a r u d ž bi, o s o bi t o p o r t r e t e. U 12

13 JA KO B Č IĆ S o m b o r u je i m a o r e t r o s p e k t iv n u i z lo ž b u te vi še sa mo stal nih iz lo ža ba. Skup - n o je i z l a g a o k a o čl a n Ud r u ž e nja l i kov n i h umjet ni ka Sr bi je (ULUS ) i Udru že nja li - kov nih umjet ni ka Voj vo di ne (ULUV ), najč e š ć e u No vo m S a d u, B e o g r a d u i d r u g i m mje sti ma u ze mlji te u Bu dim pe šti, Se ge - d i n u i B a ji. I z l a g a o je s čl a n o v i m a g r u p e Ide ja i sa som bor skim sli ka ri ma. Bio je poli glot go vo rio je 12 je zi ka. Uz mno go brojne dru ge na gra de i pri zna nja, do bit nik je i O k t o b a r s k e n a g r a d e g r a d a S o m b o r a Ivan Jakobčić, Autoportret, Lit.: B. Pe tro vić, Tre ća iz lo žba voj vo đan skih sli - ka ra, L e t o p i s M a t i c e s r p s k e, No vi Sad, 1949; Đ. Jo vić, S a v r e m e n i lik ovn i u m e tn ic i Voj v od in e, Novi Sad, 1969; D. Ško rić, Ju bi lej Iva na Ja kob či ća, Dome ti, 15, Som bor, 1978; B. Da ni lo vić, D. Lu kić, O k t o b a r s k a n a g r a d a S o m b o r a d o b i t n i c i i n ji h o - vo vre me , Som bor, Z. Č o t a JA KOB Č IĆ, M i r ko ( I m r e), Subotica, 10. IX Su bo ti ca, 18. III ), bankar. Sin je ve le po sjed ni ka i grad sko ga vi - ri li sta Be le i Cri sti ne, rođ. Pfan. Imao je se stre Ma ri ju (rođ ), Luj zu, Ire nu (rođ ) i Je le nu (Ilo na, rođ ) i bra ta Ele ka (rođ ). Obi telj je bila rod bins k i p ove z a n a s n aj u t je c aj n i ji m s u b o t ič k i m k r u g o v i m a. B e l i n a s e s t r a E r z s é b e t b i l a je su pru ga gra do na čel ni ka La za ra Ma mu ži - ća, a kći Je le na ve le tr gov ca Vi li ma Co ne - n a st a r i je ga. M i r ko je s a s u pr u gom Pa u lom, rođ. Sta gelschmidt, imao si na Euge na, poz n a t o g a m a č e va o c a, i M i r k a ( I m r e), ko ji je od bio na sta njen u Za gre bu. Po slov nu ka ri je ru po čeo je pri je Pr vo - g a s v je t s ko g a r a t a u s u b o t ič koj p o d r u ž n i ci M a d ž a r s ke s ve o p ć e k r e d it n e b a n ke (madž. Magyar Általános Hi tel bank). God vo d io je p o d r u ž n i c u t e b a n ke u Ve l i ko m Beč ke re ku, od u Pan če vu, a do šao je na če lo su bo tič ke po dru žni ce. I na kon pa sve do na sta vlja obavlja ti vo de će funk ci je, ali sad kao rav na telj Op šte kre dit ne ban ke d. d., prav ne sljed nice Ma džar ske sve op će kre dit ne ban ke. Na - kon to ga bio je sa mo član nje zi na Uprav nog a o d b o r a i d i o n i č a r. Pot k r aj d o šlo je do fu zi je s Hr vat skom sve op ćom kre ditnom ban kom d. d. iz Za gre ba, ko ja je pre uze la svu ak ti vu i pa si vu te su bo tič ke ban ke. God uz Gézu Ko mo ra bio je dop r e d sje d n i k Ud r u ž e nja t r go va c a i i n d u s t r i- ja la ca u Su b o t i ci, ko je je i m a lo 750 čla no va i z r e d o v a t r go v a c a, i n d u s t r i ja l a c a i ob r t n i- k a, a l i i p o sje d n i k a, o d v je t n i k a, l i je č n i k a i d r u g i h p r o fe si ja. Bio je i d i o n i č a r s u b o t ič - kih tvrt ki Hart man i Co nen d. d., Ba čvanske tvor ni ce ce ment ne ro be i gra đev nog d. d., J u g o m a u n t n e r, p r o i z vo d n j a i t r g o v i n a sje me na d. d., C e n t r a l - r a d i o, e l e k t r o t e h - n ič ko p o d u z e ć e d. d., k a o i t v r t k a m a ko ja s u se ba v i la k i ne m a t o g r af skom dje lat no šću O r i e n t. d.d. i Korzo, bi o s k o p d. d., gdje je bio n aj ve ć i d i o n i č a r. U i z v j e š ć u M i n i s t a r s t v u u n u t a r n j i h po slo va iz 1925., u ko jem je na ve de na i n a r o d n o s t d i o n i č a r a B a č v a n s k e t v o r n i c e ce ment ne ro be i gra đev nog d. d., ka te gori zi ran je kao Bu nje vac. U ne kim dru gim sl i č n i m e v i d e n c i ja m a n a ve d e n o je p a k d a je p o n a r o d no s t i M a d ž a r. Po t je č u ći i z i mu ć ne obi t e lji, u s pje š no je uve ćao na sli je đe ni ka pi tal, što mu je osi gu - r a lo p r i p a d no st n aj v i š e m slo ju s u b o t ič ko ga d r u š t va. U m e đ u r a t nom je r a z d o blju ž i v io na adre si Trg Ći ri la i Me to da 19 u toj Potpis Mirka Jakobčića 13

14 JA KO B Č IĆ zgra di bio je po zna ti Ho tel Hungária, ko ji je dao sa gra di ti nje gov otac, a po sli je i ki no Lif k a. Zg r a d a je p o sl i je D r u go g a s v je t s kog r a t a n a ci o n a l i z i r a n a, a ag r a r nom re for mom obi te lji je od u ze ta i sva ze mlja ko ju je posje d o va l a. I z v o r i : H i s t o r i j s k i a r h i v S u b o t i c a, F: 43; F: /1939; F: 86.Ct IX; F: 68. XII 1104/1947. Lit.: S. Mač ko vić, I nd u s t r i ja i i n d u s t r i ja l c i S u b o - ti ce ( ), Subotica, S. M a č ko v i ć JA KO B Č IĆ C O N E N, V i l i m Co nen- Ja kob č ić, Vi l i m JA KOB Č IĆ- SE L O, t o p o n i m, n e k a d a š nji na ziv za na se lje is toč no od Su bo ti ce. Područ je iza me đu rat ne ko njič ke vo jar ne (da - n a s p o z n a t a k a o b i v š a t z v. p r v a k a s a r n a) na Pa lić kom pu tu tim je to po ni mom označi va no vje ro jat no po ne ka da šnjem vla snik u ze m lji št a. Na kon P r vo ga sv jet sko ga r a t a g r a d ske s u vla st i ovo p o d r uč je pa r ce l i z i r a le t e z e m lji š t e d a le u z a k up r a d i n a st a nji va nja i po di za nja ku ća. Stran ke, ma hom iz si ro - ma šni je ga sta le ža, ko je se obra ća ju grad - sk i m g r a đe v i n s k i m vl a s t i m a, lo k a ci ju v r lo č e s t o o z n a č u j u n a z i v i m a J a k o b č i ć - t e l e p, f u n d u s, n a s e o bi n a i l i s e lo. Zg r a d e ko je s u on dje u me đu ra ću po dig nu te bi le su skrom - n i h k a r a k t e r i s t i k a, č e s t o n a b i j a n i c e. G o d bi lo ih je oko 90. U ka sni jem raz doblju sta ri se to po nim iz gu bio jer je pod ručj e p o s t a l o d i o ve ć e g a g r a d s k o g a n a s e lj a, ko je je da nas po zna to kao Ma li Ra da no vac. I z vo r i : H i s t o r ij s k i a r h i v S u b o t i c a, F: 47 I I I 141/ 1919; III 155/1919; III 272/1921; III 344/1925. S. M a č ko v i ć JA KOB Č I Ć E V K R I Ž, to po nim na oko 2 km za pad no od Ma le Bo sne, sa sje verne stra ne ce ste za Som bor. Ka me ni križ s u p o d i g l i Jo si p Ja ko b č ić i nje go v a su pru ga Ka ta ri na, rođ. Hor va to vić. Ne u - o bi ča jen je bu du ći da se na nje mu na la zi u k l e s a n z a p i s : Isten dicséretére emelték ezen körösztöt idősb Ja kobcsics József és ne je Horvátovics Ka ta lin hozzáadván tiz láncz földet az raj ta le vő házzal melynek jövedelméből elváródnak évenként az Gyüdi búcsúról köröszttel vissza jövö ájtatos lel kek (»Na sla vu Bož ju po di gli su ovaj k r i ž Jo sip Ja kob č ić s t a r i ji i nje go va s u p r u - g a K a t a r i n a Ho r v a t o v ić d o d a ju ć i d a s e i z pri ho da od 10 la na ca ze mlje i na nje mu podig nu te ku će ugo ste oka ja ne du še ko je se v r a ć a ju s k r i ž e m i z ju d s ko g a p r o š t e n i š t a«). Ta ko je on svo je vr sno svje do čan stvo da je t o b i l a p o s t a j a s u b o t i č k i h h o d o č a s n i k a u Ju d, ko ji s u o n dje u go š ć i v a n i n a p o v r a t k u i z p r o š t e n i š t a. K r aj z a v j e t n o g a k r i ž a, n a le d i n i Ja kob č i ć e va s a l a š a ko d M a le B o s n e, na la zi lo i»zvon ce«, gdje su se ho do ča sni ci ob ve z n o k r i je pi l i p a p r i k a š e m, n a ko n č e g a s u s e r a z i l a z i l i s vo ji m d o m o v i m a. D r ve n i sta lak za zvo no is tru nuo je i ni je ob no vljen, a križ i da lje po sto ji. Lit.: A. Stan tić, Kre po sti na ših pre da ka : Ho do ča - šće, Zvo nik, 6/2000, Su bo ti ca; D. Csúszó, Könyörgésünk színhelyei, 2, Sza bad ka, S. B a č i ć Jakobčić-selo JA KO B O V IĆ (Ja c o b o v i c s, Ja ko b o v i c s), A n t u n (Pe šta,?, 1811.?), d o k t o r p r i r o d - nih zna no sti. Dok to ri rao je na pe štan skom s ve u č i l i š t u i bio p r a k t i k a nt me d i ci ne u rod nom gra du. 14

15 JA KO Č E V IĆ Dje lo: El e n c h u s Pl a n t a r u m o f fi c i n a li u m H u n g a r i - a e i n d i g e n a r u m p h a n e r o g a m a r u m. D i s s e r t a t i o b o t a n i c o - p h a r m a c o l o g i c o - m e d i c a, Pe s t i n i, Lit.: J. Szinnyei, Magyar írók éle te és munkái, 5, B u d a p e s t, 189 7; I. K u j u n d ž ić, B u nje v a č ko -š o k a č - k a bi bl i o g r a fi ja, Rad JA ZU, 355, Za greb, Ž. M a n d i ć JA KO B O V IĆ (Ja c o b o v i c s, Ja ko b o v i c s), M a k s i m i l i j a n (Pe šta,??), prak ti kant me di ci ne. U svo jem zva nju ra dio je u Beč u. G o d p e š t a n sk a l i je č n ič k a ud r u ga i z a b r a l a g a je z a s vo je g a d o pi s n o g a čl a n a. Čl a n ke je ob ja vlji va o u p e š t a n s ko me s t r u č - nom č a s o pi s u O r v o si Tá r D j e l a : Mor bus csömör, cri ti ce il lu stratus, specim e n i n aug ur ali s, Pe s t i n i, 1837; No te sur l anthrak o k a li e t s u r l e mp l o i d e c e n ouv ea u m é d ic am e n t d u d o c t e u r Pó l y a d a n s l e s a f fe c t i o n s h e r p é t i q u e s, Pa ris, 1840; D u m ol l u s c u m : Re c h e r c h e s c r i t i q u e s sur les for mes, la na tu re et le tra i te ment des af fecti ons cu tanées de ce nom, su i vi es de la De scription déta illée d une no u vel le va riété présentée à l A c a d e m i e r o y a l e d e s S c i e n c e s d e Pa r i s, P a r i s, Lit.: J. Szinnyei, Magyar írók éle te és munkái, 5, Bu da pest, 1897; I. Récsey, A b u d a p e s t i k i r á l y i o r - vo segylet évkönyve, 2, Bu da pest, Ž. M a n d i ć JA KO Č E V IĆ, Iva n Iv i c a (Subotica, 30. V Ri san, Cr na Go ra, 23. VII ), glu mac, kul tur ni dje lat nik. Sin je Laj če i Kla re, rođ. Stan tić. Osnov nu ško lu i gimn a z i j u z a v r š io j e u r o d n o m g r a d u. N a k o n t o g a u je d noj s u b o t ič koj d r va r i r a d io je k a o slu ž b e n i k d o o d la sk a n a o d slu ž e nje voj nog ro ka. Na kon po vrat ka iz voj ske po činje se ama ter ski ba vi ti glu mom te po ha đa te čaj glu me ko ji su pri Na rod nom ka za li - š t u u Su b o t i ci vo d i l i r av n a t elj d r a me L aj č o Len dvai te Jel ka i Mi lan Asić. P r v i n a s t u p i m a o je p r e d s u b o t i č ko m pu bli kom 21. X u pred sta vi Skup Mar i n a D r ž i ć a. U s u b o t ič ko m k a z a l i š t u r a d io je do 1965., kad je pre šao u le sko vač ko Narod no ka za li šte, u ko jem je ostao do Na kon t o g a, go d i nu d a n a r a d i u Na r o d nom ka za li štu u Vr šcu, a vra tio se u Nar o d no k a z a l i š t e u Su b o t i ci. R i je t ko je ig r a o glav ne ulo ge, ali je za svo je na stu pe do biv a o p o z i t iv n e k r i t i ke. Po s e b n o s e i s t i c a o g l u m e ć i l i ko ve u p u č k i m ko m e d i ja m a n a bu nje va č koj i k a v i ci Ma t i je Po lja ko v i ća (Č a Bo ni na raz ga la, Bol to na fron ti, Na še i vaše zgo de i ne zgo de). Ivica Jakočević Pi sao je ske če ve, ra dij ske dra me i humo r e s ke. Po z n a t a mu je ko m e d i ja i z bu nje - va č ko ga puč ko ga ž i vo t a Albin a mijan a, či ja je p r e m i je r a bi l a u s u b o t ič kom k a z a l i š t u 1. III Iz vo di li su je i ka za li šni ama te ri i z h r vat s k i h k u l t u r n i h u d r u g a ( K U D M a t i- ja Gu bec iz Ta van kut 1980-ih i 1990-ih godi na, Ur ba ni Šok ci iz Som bo ra ), a od je i na re per to a ru Hr vat sko ga k a z a l i š t a u Pe č u hu k a o Al b i n b i r c u z. Autor je i ra dij ske ko me di je K a p l a r i i p ap ag aji, ko ja je ob ja vlje n a k a o d o d a t a k u č a s o pi s u Rukovet (7-8/1970), či ji je član ured ni štva bio Pre ra na smrt za te kla ga je na tur ne ji u Bu d v i, gdje je s u b o t ič k i a n s a mbl go s t o va o n a fe s t i va lu G r a d t e a t r a. Z a d nju p r e d s t a v u od i grao je 17. VII , glu mio je Pro sjaka u D o n J u a n u. Ti j e k o m g o s t o v a n j a i z - ne na da mu je po zli lo te je pre ve zen Ri san, gdje je i umro. Po ko pan je na su bo tič kom Ke r s kom g r o blju. Dje lo: K a p l a r i i p a p a g a ji, Subotica, I z vo r : K a z i v a nje si n a Ro b e r t a Ja ko č e v i ć a. Lit.: I. Rac kov, I z p o z o r i š n o g a l b u m a S u b o t i c e, S u b o t i c a, 19 77; L. Me r ko v ić, Bi bl i o g r a fi ja č a s o pi - sa»ru ko vet«maj 1955 april 1990, Ru ko vet, 5/1990, Su bo ti ca ; M. Mi ko vić, Na vo di o su bo tič - kom ka za li štu od do 1967., Kla sje na ših ravni, 7-8/2008, Su bo ti ca; M. Mi ko vić, Na vo di o su- 15

16 JA KO Č E V IĆ bo tič kom ka za li štu od do 1968., Kl a s j e n a š i h r a v n i, 9-10 / , S u b o t i c a ; M. M i k o v i ć, Na vo d i o k a z a l i š t u, K l a s je n a š i h r a v n i, 5-6/2009, Su b o t i c a ; M. M i ko v ić, Na vo d i o k a z a l i š t u, K l a s je na ših rav ni, 9-10/2009, Su bo ti ca; M. Mi ko vić, Navo di o ka za li štu od go di ne, Kla sje na ših rav - ni, 1-2/2010, Su bo ti ca. P. S ke n d e r o v i ć JA KO ČE VIĆ, Je ro lim (Ja ko še vić, Je ro - nim) (Bu dim, 23. IV No vi Sad, 16. I V ), f r a nje v a c, fi lo z of s k i i t e o lo š k i pi sac, pe da gog. Fi lo zof sko ško lo va nje za vršio je u rod nom gra du , a te o lo ško je po čeo u Te mi šva ru i za klju čio opet u Bu di mu 1762./63. Na kon što je u O si je k u p o lo ž io i s pit z a p r o fe s o r a fi lo z o - fi je, pre u zeo je ka te dru fi lo zof ske ško le Ge - ne r al no ga uči l i št a u rod nom g r a du Na kon dru ge i tre će na stav ne go di ne održ a o je s a s vo ji m s t u d e n t i m a jav ne r a s p r a ve. Te za ri ji ni su sa ču va ni, ali ru ko pi si ču va - ju nje go v a p r e d a v a nja i z lo g i ke i i z fi z i ke: C u r s u s p h i lo s o p h i c u s (Bu dae, 1763., ru kopi s u Fr a nje va č ko m s a m o s t a nu u B u d i mu) i Trac ta tus in Physi cam ge ne ra lem Ari stote li c o - S c o t i st i c a m (Bu dae, 1766., ru ko pis u Fr a nje v a č ko m s a m o s t a nu u B u d i mu). Je d - no je vri je me na kon to ga dje lo vao kao odgo ji t elj f r a nje va č k i h p r i p r av n i k a u Po ž e g i (176 6.), a u Pe t r o v a r a d i nu je s t e k a o k va l i fi k a ci ju p r o fe s o r a d og m at sko g a b o go - slo vlja. Uje s e n d o l a z i u Pe t r o va r a d i n z a p r o fe s o r a b o go slov n e š ko le, gdje z a t i m dje lu je pu n i h še st go d i n a, dok n i je p o st i ga o n a slov š e s t o go d i š nje g a p r o fe s o r a t e o lo g i je. Sam je za bi lje žio svo ja pre da va nja u če ti - ri sve ska, i to iz mo ral no ga bo go slo vlja, o dog mat skom uče nju o utje lo vlje nju, iz crk ve n o g a p r a v a, u vo d n i h d i j e l o v a n a u k e o s a k r a m e n t i m a : Tr if o l i o n s e u t r a c t a t u s d e actibus humanis. legi bus et vir tu ti bus the o - lo g i c i s ( Pe t r o va r a d i n i, ; r u ko pi s u f r a n j e v a č k i m s a m o s t a n i m a u B u d i m u i I lo k u), Homo repa ratus seu tractatus de in - c a rn at ion i s m y s te r i o ( Pe t r o va r a d i n i, 1769.; ru ko pis u Fra nje vač kom sa mo sta nu u Bu - d i mu), Trac ta tus aequi et bo ni seu de ju re et ju sti tia (Pe t r o va r a d i n i, ; r u ko - pis u Fr a nje va č kom s a mo st a nu u Bu d i mu) i C o l u mn a e sa p ie nt ia e d i v i n a e se u t ra c t a t u s d e sa c ra me n t i s ( Pe t ro va r a d i n i, ; ru ko pis u Fra nje vač kom sa mo sta nu u Bu dimu). S t i m č e t i r i m a s ve s ci m a n aj plo d n i ji je pi sac te o lo ških pri ruč ni ka za po tre be stu - d e n a t a p e t r o v a r a d i n s ke b o g o slov n e š ko le. U tom je mje stu ostao na kon is te ka učit e lj s k e sl u ž b e k a o s a m o s t a n s k i s t a r j e š i n a , a istu je slu žbu oba vljao i u rodnom Bu di mu Pe da go škim za duž e nji m a v r a t io s e ob a vlja ju ć i slu ž bu r av n a t e lja g i m n a z i ja u Som b o r u ( ) i u Osi je ku ( ). U to vri je me bio je i član uprav no ga vod stva Pro vin ci je sv. Iva - n a K a p i s t r a n s ko g a ( ). Po slj e d n j e go di ne ži vo ta pro veo je u No vom Sa du kao k a p e l a n voj ne b ol n i c e. D j e l o: D iat r ib e d e l e g u m o m n i u m fi n e l a c o n i c e p e r t r a c t a t a e t p e r... P a u l u m L u c a m Pe r g h o l d... e d i t a..., q u a m... p r o p u g n a r u n t... M a r i a n u s L a n o s - so v i c h, Ma rt in u s Pe re c z k y e t C a je t a n u s Har a s z t y... an no 1765., Bu dae, b.g. I z vo r : A r h i v H r v a t s k e f r a n j e v a č k e p r o v i n c i j e u Z a g r e b u, P r o t o c o l u m c o n ve n t u s Pe t r o v a r a d i n i. Lit.: F. E. Ho š ko, P r o s v je t n o i k u l t u r n o dje lo v a nje bo san skih i hr vat skih fra nje va ca u Bu di mu ti je - kom 18. sto lje ća, Nova et vetera, 1-2 /1978, Sa ra je - vo; S. Sr šan, O s je čk i l jet op is i , O s i je k, 1993; F. E. Ho ško, Franjevačke visoke škole u kon - t i n e n t a ln o j H rv a ts k o j, Za greb, 2002; H r v a t s k i b i - o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, 2005; H r v a t s k i f r a - n je v a č k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, Za greb, F. E. Ho ško JAKOŠEVIĆ, Anica Jozić-Prodan, Anica JA KO ŠIĆ, Jo s i p (Bu dim, 2. VII Bu d i m, 13. I I ), f r a nje va c, fi lo z of s k i pi sac, po vje sni čar knji žev no sti, ar hi vist, lat i n i s t, p r o v i n ci ja l. G i m n a z i ju je u č io u r o d - nom gra du i u Gyöngyösu. Fra nje vac Prov i n c i je s v. Iva n a K a pi s t r a n s ko g a p o s t a o je u Ba č u. Fi lo z o fi ju i t e o lo g i ju p o h a đ a o je u š ko l a m a G e n e r a l n o g a u č i l i š t a p r vo g a r a z r e d a u Bu d i mu ( ), a t e o lo g i ju je ne ko vri je me stu di rao i u Ri mu. Pri je ne go št o je n a st u pio k a o pro fe sor n a Fi lo z of skom uči li štu u Ba ji ( ), bio je za mje nik s a mo st a n sko ga st a r je ši ne u Bu d i mu (1767.). O b r a z ov n i m i o d goj n i m z a d a ć a m a b a v io se još kao pro fe sor Uči li šta mo ral no ga bogo slo vlja u R a d n i ( ) i o r g a n i z a t o r 16

17 JAKOV ško lo va nja mla dih fra nje va ca, ko ji su po slije st u d i r a l i n a p e št a n skom sve u či l i št u. Oba vljao je niz uprav nih slu žba u sa mo stani ma i u Pro vin ci ji: bio je taj nik Pro vin cije ( ), gvar di jan u Tol ni ( ), Te m i š va r u ( ) i Bu d i mu ( ), d e fi n i t or ( ), s a v je t n i k p r o v i n ci ja l a Jo si pa Pa vi še vi ća ( ) i u tri na vra - ta pro vin ci jal ( , , ). Pri mas J. Batthyany pro gla sio ga je pri sjed ni kom Ostro gon ske nad bi sku - pi je, a bo ra vio je i u Vi še gra du kao te o log bi s k u p a Ni ko le M i l a ši n a ( ). U r u ko pi s u s u s a č u va n i nje go v i fi lo z ofs k i, t e o lo š k i i p o v i je s n i s pi si: In s t i t u t i o n e s p h i l o s o p h i c a e (Ba jae, ; Bu dim, ; ru ko pis u Fra nje vač kom sa most a nu u Bu d i mu), De gra tia et alii trac ta tus t h eolog ic i (b.g., b.m.; ru ko pis u Fra nje vačk o m s a m o s t a n u u B u d i m u) i I nt r od u ct i o pra e via in histori am ec cle si a sti cam : Ru di - m e n t a s e u f u n d a m e n t a p r a e c i p u a i ns t it ut i n a t i o n a li s (b.g., b.m.; ru ko pis u Fra nje vačk o m s a m o s t a n u u B u d i m u). O r g a n i z i r a o je u bu d i m s ko m f r a nje v a č ko m s a m o s t a nu ar hiv sku zbir ku i u nju sa brao mno go brojne spi se i ru ko pi se. Nje gov spis S c r i p t o r e s I n t e r a m n i a e v e l Pa n n o n i a e S av i a e, n u n c S l a v o n ia e dic tae (1795.) ob ja vio je M i l i voj Šr e p el u G r ađ i z a p ov ije s t k n již e v - n o s t i h r v a t s k e, a na hr vat ski ga je pre veo i ob ja vio Stje pan Sr šan pod na slo vom S l a v o n s k i p i s c i ( ). Lit.: G. Cse va po vich, S y n o p t i c o - m e m o r i a li s c a t a - lo g u s... p r ov i nc ia e s. Io a n n i s a C a p i s t r a n o, Bu dae, 182 3; G. C s e v a p o v i c h, Re cen sio observantis Mi - n o r u m P r ov i nc ia e S. Io a nn i s a C ap is t r an o, Bu d a e, 1829; T. Ma tić, Pro svjet ni i knji žev ni rad u Sla voni ji pri je Pre po ro da, Za greb, 1945; V. Gor tan, Hrvat ski la ti ni sti iz Sla vo ni je. Jo sip Ja ko šić ( ), D o p r i n o s S l a v o n i je h r v a t s k o j k n ji ž e v n o s t i : z b o r n i k r e f e r a t a : V i n k o v c i, s e p t e m b a r 1966., V i n k ov c i -Z a g r e b, ; Hi sto ria Do mus B a je n s i s, 1, Ba ja, 1991; S. Sr šan, O s je č k i lje t o p i s i , Osi jek, 1993; F. E. Ho ško, F r an jev a č - ke vi so ke ško le u kon ti nen tal noj Hr vat skoj, Zagreb, 2002; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Zagreb, 2005; H r v a t s k i f r a n j e v a č k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, Za greb, F. E. Ho ško JA KOV Mar kij ski (Mo n t e p r a n d o n e, It a - li ja, 1. IX Na pulj, Ita li ja, 28. XI ), f r a nje va c, p a pi n sk i le g at, i n k v i z i t or, p r o p o v j e d n i k, m i s i o n a r, p i s a c t e o l o š k i h dje la, ka ri ta tiv ni dje lat nik, sve tac. Dje - tinj stvo i mla dost pro veo je u ta li jan skim p o k r a ji n a m a Ja k i n s koj M a r k i i Um b r i ji, u gra do vi ma Of fi di, Asco li ju i Pe ru gi. Di - plo mi rao je pra vo, god u Asi zu je stu pio u fra nje vač ki red, a na kon stu di ja te o lo gi je za re đen je za sve će ni ka. Tije ko m s vo j e m i s i o n a r s ko - p r o p o v je d n i č k e d j e l a t n o s t i o b i š a o j e m n o g a p o d r u č j a n a A p e n i n s ko m i B a l k a n s ko m p o l u o t o k u t e Ugar sku i Če šku. Oži vlja vao je vje ru i pobo žnost u na ro du, bo rio se pro tiv uče nja ko ja je K a t o l ič k a c r k v a s m a t r a l a h e r e t ič k i- ma, naj vi še pro tiv bo gu mi la u Bo sni i hu sita u Ugar skoj, ali i pro tiv po kre ta fra ti če la i p a t a r e n a u It a l i ji. P r o p o v i je d a o je u ko r i s t k r i ž a r s k e vo j n e p r o t i v Tu r a k a, z a u z i m a o se za uje di nje nje s Is toč nom cr kvom, po - d i z a o je z a l a g a o n i c e i fi n a n cij s ke u s t a no ve za po moć obič nom pu ku. Dje lo vao je kao m i ro t vo r a c u s u ko bi ma t a l i ja n sk i h g r a do va Dje lo: S c r i p t o r e s I n t e r a m n i a e v e l Pa nn on ia e S a - v i a e, n u n c S l a v o n i a e dic tae, 1795, u: M. Šre pel, Ja ko š i ć e v s pi s: S c r i p t o r e s I n t e r a m n i a e, Gra đa za p ov i je s t k n ji ž e v n o s t i h r v a t s k e, JA ZU, 2, Za greb, (hr vat ski pri je vod u : S. Sr šan, Sla von ski pi - sci ( ), Re v i ja, 1/1988, Osi jek). Portret Jakova Markijskoga u Franjevačkome samostanu u Baču 17

18 JAKOV i op ći na, a po sre do vao je i u spo ru iz me đu dva ju ogran ka fra nje vač ko ga re da, kon - ve n t u a l a c a i s t r o ž i h o p s e r v a n a t a, ko ji m a je i sam pri pa dao. Nje go va je knji žni ca s m no go b r oj n i m r u ko pi si m a s a č u va n a u f r a - nje v a č ko m s a m o s t a nu u Mo n t e p r a n d o n e u, ko ji je sam po di gao. Pro gla šen je sve tim 1726., a spo men dan mu se sla vi 28. XI., na d a n nje go ve s m r t i. Ve ć i d i o č e t v r t o g d e s e t lj e ć a u X V. s t. p r o v e o j e n a B a l k a n s k o m p o l u o t o k u i u Ugar skoj, gdje je do la zio u do dir s mjesnim hr vat skim pu kom. God došao je u Sla vo ni ju i Sri jem, a vje ro jat no je p r v i p u t b o r a v io i u u g a r s koj p r i je s t ol n i c i B u d i m u, g d j e j e n j e g o v a d j e l a t n o s t b i l a usmje re na na ja ča nje vjer sko ga i ću do red - n o g a ž i v o t a p u č a n s t v a. G o d , p r e d kraj hu sit skih ra to va ( ), bio je član iza slan stva što ga je rim sko-nje mačk i c a r Ž i g m u n d L u k s e m b u r š k i u p u t i o n a pre go vo re izaslanikâ Ba sel sko ga kon ci la, ko ji je r a s p r a vlja o o o d n o s i m a s h u s i t i m a, i predstavnikâ če ških hu si ta u Táti. Ti jekom i pod u zeo je kru žno misij s ko pu t o va nje p o Ug a r s koj o d E r d e lja d o Pe č u h a, t i je ko m ko je g a je p o sje t io m n o g e bi sku pi je i žu pe. Za hva lju ju ći svo joj rje - č i t o s t i, a l i i p o t p o r i b i s k u p s k i h b a n d e r i ja, po sti gao je ve lik uspjeh u obra ća nju na kat o l i č a n s t vo. Pa pa Eugen IV. ime no vao ga je in kvi zi to rom za Ugar sku i Austri ju te mu je d o pu s t io d a p o d i ž e s a mo s t a n e u Č e š koj, Austri ji i Ugar skoj, a si gur no je da je su djelo vao u grad nji sa mo sta na u Se ge di nu i Baia Ma reu. U tom je raz do blju, kao is tra ži telj hu si ta i nji ho va uče nja, bo ra vio i u Ba ču te dje lo v a o n a t e r i t o r i ju Ba č ke, a l i k a o v i k a r P r o v i n c i je B o s n e Sr e b r e n e n i je i m a o n i k a - kve vla sti nad fra njev ci ma u Ba ču, ko ji su p r i p a d a l i Ug a r s koj p r o v i n ci ji. No, b a č k i je ge ne ral ni vi kar u pi smu iz za po vje - d io mje sno mu k le r u i v je r n i ci m a d a Ja ko va svu da li je po pri ma ju i bu du mu na po mo ći u nje go voj in kvi zi tor skoj dje lat no sti. Me - đu tim, nje go va je dje lat nost, kat kad fa na - t ič n a i e k s t r e m n a, n a i l a z i l a n a p r o t i vlje nje d o m a ć e g a s v e ć e n s t v a i p u k a : e r d e l j s k o ple m st vo o d bi lo je sno si t i t ro ško ve nje go ve mi si je, sve ćen stvo pe ču ške bi sku pi je pro - tje ra lo ga je, bač ki ar hi đa kon Ši mun eks ko - mu ni ci rao ga je, a pe ču ški bi skup He in rich Al ben ski za bra nio mu je dje lo va nje. No na in ter ven ci ju kra lja Al ber ta i nje go ve su pru - ge Eli za be te spor je iz gla đen te je na sta vio svo ju mi si ju. O nje go voj dje lat no sti u Sri - je mu i Sl a vo n i ji s v je d o č e pi s m a p o ž e š ko g a ž u p a n a L a d i sl a va t e L a d i sl a va Mo r o v ić ko - g a i z Va l p o va, s r i je m sko g a bi sk u p a Ja ko va i b o s a n sko ga bi sk u pa Jo si pa i z Đa ko va, sva iz Ti je kom lje ta svo je je dje lo vanje usmje rio na oko li cu Fru ške go re, gdje je pro go nio mje sne hu si te. U Sri jem skoj Ka - me ni ci, hu sit skom sre di štu u ju žnoj Ugarskoj, dao je za tvo ri ti be o čin sko ga sve će nika Va len ti na i još ne ke hu si te, zbog če ga je i z bi l a p o b u n a K a m e n č a n a. Na p a l i s u t o m pr i go dom mje sno ga s u ca, pro va l i l i u z a t vor i o slo b o d i l i s ve ć e n i k a Va le n t i n a, a l i s u p o - bu nje n i ci n a k r a ju o s u đe n i. U lje to zad nji je pu ta bo ra vio u Ugar skoj. Pa pin ska mu je ku ri ja ta da izda la pet pi sa ma, dav ši mu i nji ma ovla sti z a dje lo v a nje i p r e p o r u č iv ši g a ov d a š nji m cr kve nim i svje tov nim vla sti ma. Glav ni cilje v i nje go va n o vo g a p o sje t a Ug a r s koj bi l i s u p r i k u plja nje m a t e r i ja l a z a k a n o n i z a c i ju nje go v a s u b r a t a i p r i ja t e lja Iv a n a K a pi s t r a - na, ko ji je go di nu da na pri je to ga, na kon p o b j e d e u g a r s k e vo j s k e n a d Tu r c i m a p o d z i d i n a m a B e o g r a d a, p r e m i nu o u I lo k u, t e n a s t a va k nje go ve m i si je. Tom je p r i go d om p o sje t io I lok i p r i k u plja o s v je d o č a n s t va o d mje s n o g a p u k a o oz d r a vlje nji m a i č u d i m a ko j a s u s e z b i l a k a o p o slj e d i c a z a g o vo r a Iv a n a K a pi s t r a n a. P r i go d o m p o slje d nje g a bo rav ka u Ugar skoj imao je ovlast da dje luje i k a o i n k v i z i t or i p ro p o v je d n i k k r i ž a r ske voj ne p r o t iv O s m a n l i ja. Kao sve tac, uži va ve lik ugled u fra njevač kom re du, a sa mo stan u Ba ču ču va njegov por tret, ko ji je oko iz ra dio Math i a s H a n ich. Lit.: A. Se ku lić, D r e v n i B a č, Split, 1978; P. Ro kai i dr., I s t o r i ja Ma đ a r a, Be o grad, 2002; S. Be re tić, B o ž ji p r i ja t e lji s n a m a n a p u t u, Su b o t i c a, ; D. D e m a n, J a k o v M a r k i j s k i, m a g i s t a r s k a r a d nja (r u - ko pi s), Fi lo z of sk i f a k u l t e t u No vom Sa d u, ; D. D e m a n, Ja kov M a r k ij s k i u s r e d n o v je kov n oj Ug a r- 18

19 JA KOV Č E V IĆ skoj, G o di šnja k za z n a n st ve n a i s t ra ž i va nja Z a vo d a za kul tu ru voj vo đan skih Hr va ta, 2, Subotica, D. D e m a n JA KOV Č E V IĆ, K l a r a (Su bo ti ca, 4. IV ), sve u či li šna pro fe so ri ca, eko no mi stica. Kći je Ste va na i Ce ci li je, rođ. An dra šić. Se stra je Ma ri je Grasl. Osnov nu i sred nju eko nom sk u š ko lu z a v r ši la je u Su b o t i ci k a o u č e n i c a g e n e r a c i je. Na ko n t o g a u pi s a l a s e na Eko nom ski fa kul tet, na ko jem je di plomi ra la s pro sječ nom ocje nom 10 kao n aj b o lji s t u d e nt Sve u č i l i š t a u No vom Sa d u. Na i st om je fa k u l t e t u ob r a n i la m a g i st a r sk u rad nju Primena te o ri je gra nič nih tro ško - v a u p o slov n oj p o li t i c i p r e d u z eć a te d o k t o r s k u d i s e r t a c i j u P r o b l e m d i n a m i k e i fa k t o r a p r o d u k t i v n o s t i r a d a u i n d u s t r i ji i i n d u s t r ij s k i m o r ga n i z a c i ja m a u d r u ž e n o ga r a d a S A P Voj v o d i n e U K r e d i t n o j b a n c i u S u b o t i c i r a d i l a je Na Eko nom skom fa kul te tu u S u b o t i c i i z a b r a n a j e z a a s i s t e n t i c u n a p r e d m e t u E k o n o m i k a p o d u z e ć a 1971., za d o c e n t i c u n a p r e d m e t u Eko no mi ka i or gan iz ac ija u d r už e n o g a r a d a 1981., u zva nje i z va n r e d ne p r o fe s o r i c e n a i s t om p r e d me t u 1985., a za re do vi tu pro fe so ri cu na pred - m e t u E k o n o m i k a O U R - a ( p o s l i j e : E k o n o m i k a p o d u ze ć a). Osim na ma tič nom f a k u l t e t u, p r e d a va l a je i n a Po slov no - p r avn o m s m je r u P r av n o g a f a k u l t e t a u N o vo m S a d u, n a O dj e l u E ko n o m s ko g a f a k u l t e t a u No vom Sa du i na svim cen tri ma pri radn i č k i m s v e u č i l i š t i m a u b i v š o j J u g o s l a v i ji n a ko ji m a je s u b o t ič k i E ko nom s k i f a k u l t e t o r g a n i z i r a o n a s t a v u z a i z va n r e d n e s t u d e n - te. Dvi je go di ne pre da va la je u Vi šoj ekonom skoj ko mer ci jal noj ško li u No vom Sad u. Na p o sl i je d i plo m s ko m s t u d i j u p r e d a je d i j e l o v e n a s t a v e i z p r e d m e t a E k o n o m s k a t e o r i ja e fi k a s n o s t i p o d u z e ć a. Na kon akred i t a ci je st u d ij sko ga pla n a i p ro g r a m a , na ma tič no me fa kul te tu pre da je E k o n o m i - k u p o - d u z e ć a na osnov no me stu di ju, Te o - r i je t ro šk o va na ma ster stu di ju i Ek o n o mi ju r es u r s a i k o rp or at i vn u e fik as n o s t na dokt or s ko me s t u d i ju. Osim u na stav ne i znan stve no -is tra ži - v a č ke a k t iv n o s t i, bi l a je u k lju č e n a i u r a d vi še de se ta ka struč nih ti je la i or ga ni za ci - j a ( p r e d s j e d n i c a N a s t a v n o - z n a n s t v e n o g a vi je ća Eko nom sko ga fa kul te ta u Su bo ti - c i , p r e d s j e d n i c a Z n a n s t v e n o g a s a v j e t a i Z n a n s t v e n o - n a s t a v n o g v i j e ć a te pomoćnica direktora za obrazovanje i znanstveno-istraživački rad In sti tu ta za in for ma ti ku i or ga ni za ci ju pri Eko nom - skom fa k u l t e t u Su b o t i c a , čl a n i c a r e d a k c i je č a s o p i s a e ko n o m i s t a Voj vo d i n e Privredna izgrad nja , sut ki nja porot ni ca Vi še ga pri vred no ga su da u Be o gra - d u , čl a n i c a Up r av no g a o d b o r a Ju go sl a ve n s ko g a u d r u ž e nja z a u p r a vlja nje p r o j e k t i m a o d ). Č l a n i c a j e D r u š t v a eko no mi sta Sr bi je, do pi sni član Znan stve - no ga dru štva eko no mi sta Ju go sla vi je (da - n a s S r b i j e) t e H r v a t s k o g a a k a d e m s k o g a d r u š t va i z Su b o t i c e. K. Jakovčević, Ekonomika preduzeća, Subotica, Auto ri ca je sedam mo no gra fi ja i su a u - t o r i c a o s a m s v e u č i l i š n i h u d ž b e n i k a, k o ji s u o b ja vlji v a n i u v i š e i z d a nja. Su dje lo v a l a je na mno go broj nim do ma ćim i me đu na - rod nim znan stve nim sku po vi ma i ob ja vi - la je vi še od sto ti nu znan stve nih i stručn i h r a d o v a u č a s o p i s i m a N o v i p r i v r e d n i k (Su bo ti ca, , 1973.), S a v r e m e n a prak sa ( B e o g r a d, ), E k on om ik a p r e d u z e ć a ( B e o g r a d, ), B i lt e n (Eko nom ski fa kul tet Su bo ti ca, 1972.), Anali E k on o ms k o g fa k u l t e t a u S u b ot ic i (1973., 1981., , 2010.), Pla ni ra nje i ana li - z a p o s l o v a n ja (Be o grad, , 1986.), Č as op i s z a d r uš t v en o - e k on o ms k a p it an ja 19

20 JA KOV Č E V IĆ (Su bo ti ca, 1977.), O r ga n i z a c i ja s am oup r a - vlja nja (Be o grad, 1978., 1980.), Ek o n o mi k a u d r u ž e n o g r a d a (Be o grad, 1978.), P r o d u k- tiv nost (Be o grad, 1979., 1985.), P r iv r e dn a iz grad nja (No vi Sad, 1980., 1982., , , 1994., 2002.), A k t i v n o s t (Subotica, 1983.), R e v i j a r a d a ( B e o g r a d, 1984.), Udruženi rad za dru štve no - eko - n o m s k a p i t a n j a (Subotica, 1985., 1987.), O r ga ni za c i ja i ra z voj p o slo va nja ( Be o g r a d, ), E k on om i k a ( B e o g r a d, , 1989.), B u ll et i n S c i e n t i fi q u e ( N o v i S a d, 1986.); Fi n a n c i ng (No vi Sad, ), zbornici simpozija YUPMA na Zlatiboru (1997., ), S t ra te g ij s k i m e n a d ž m e n t (S u b o t i c a, , ), Zbor nik nau č n o - s t r u č n i h r a d o v a Vi š e p o slo v n e š k o le u No vom Sa du (2003.), E k o n o m s k e t e m e (Niš, ), Ekonomika poljoprivrede (Beograd, ), Industrija (Beograd, ) i dr. D j e l a : O s n o v i e k o n o m i k e p r e d u z e ć a, Su bo ti ca, 1972; E k o n o m i k a o r g a n i z a c i j a u d r u ž e n o g r a d a 1 (s u a u t o r i c a), B e o g r a d, 1982 (1985 ², , ); Eko no mi ka or ga ni za ci ja udru že nog rada : prak - ti kum, Be o grad, 1983; P r i r u č n i k z a p r i m e n u d r u - štve nog do go vo ra o zajedničkim osnovama i me - r i l i m a z a s a m o u p r a v n o u r e đ i v a n j e o d n o s a u o b l a s t i d o h o t k a u S A P Vo j v o d i n i (s u a u t o r i c a), S u - b o t i c a, ; I n d u s t r i j s k a s t r a t e g i j a Vo j v o d i n e (s u a u t o r i c a), S u b o t i c a - N o v i S a d, ; Tr oš k ov i k a o f a k t o r o d l u č i v a n ja u p o s l o v n o j p ol it ic i, S u b o - ti ca, 1987; E k o n o m i k a p r e d u z e ć a (s u a u t o r i c a), B e o g r a d, 19 91; Tr o š k o v i u m e n a d ž m e n t u, S u b o t i - ca, 1993 (1995²); S t r u k t u r a i v r e d n ov an je k ap it a - la, S u b o t i c a, ; E k o n o m i k a p r e d u z e ć a (s u a t o - r i c a ), S u b o t i c a, ( ², , ); E k o n o m i k a p r e d u z e ć a : e k o n o m s k a e fi k a s n o s t a ng a ž o v a n j a k a p i t a l a u r e p r o d u k c ij i, Su bo ti ca, 2006 (2007², , , , ); E k o n o - mi ka pred u ze ća : prak ti kum (s u a u t o r i c a), S u b o t i - ca, 2007 (2007², , , , ); Upravljanje troškovima, S u b o t i c a, ; Ekono - m i k a p r e d u z e ć a (s u a u t o r i c a), S u b o t i c a, (2009², ). I z vo r : K a z i v a nje K l a r e Ja kov č e v ić. L i t.: h t t p: //a p v-n a u k a.n s.a c.r s /v e c e /d o k u m e n t i / k a r t o n i /JA KOV C E V IC % 2 0 K l a r a.d o c. Đ. L o n č a r JA KO V E T IĆ, L a jo š L aj č o (Subotica, 15. XI Su bo ti ca, 27. I ), nogo me taš. Sin je Pe re i Ma til de, rođ. Csajkás. Osnov nu i sred nju tr go vač ku ško lu za vršio je u Su bo ti ci. No go met je po čeo igra ti u s u b o t i č koj B a č k o j, za ko ju je na stu pao u pi o n i r s koj i ju n i o r s koj m o m č a d i. Na ko n naj pri je je na stu pao za Že le zni čarski atlet ski klub (ŽAK), a pri stu pio j e n o vo o s n o v a n o m u S p o r t s k o m u d r u š t v u ž e lje z n i ča r a Spartak. Kao član Spartaka uz Iva n a B o ge ši ć a n a s t u p a o z a r e p r e z e n t a ci ju Voj vo d i ne n a p r vo me d r ž av nom p r ve n s t v u Fe d e r a t iv n e Na r o d n e Re p u bl i ke Ju go sl a v i- je IX Na kon po bje de u če tvrtfi n a l u n a d r e p r e z e n t a c i jo m M a ke d o n i je s 3:1 i p o r a z a u p o lu fi n a lu o d Ju go sl a ve n s ke a r m i je 3:4, Voj vo d i n a je z a u z e l a 4. mje s t o. Lajčo Jakovetić K a o o d l i č a n ob r a m b e n i ig r a č n a s t u p a o je za Spar tak i , a vr hunac ka ri je re ostva rio je kao član be o gradsko ga Cen tral nog do ma Ju go slo ven ske armi je (CDJA, da nas: FK) Par ti zan Z a s u b o t ič k i Spar tak od i grao je 106 prve n s t ve n i h u t a k m i c a i p o s t i g a o 6 go lo v a. Igrao je u mom ča di Spartaka kad je taj klub u pr voj pr ven stve noj se zo ni /47. osvo - jio 6. mje sto u I. sa ve znoj li gi. Uz Sti pa na Ko pi lo v i ć a i Ja n k a Zve k a no v i ć a, je d i n i je od i grao svih 26 utak mi ca. Jed nak uspjeh o s t v a r io j e n a ko n p o v r a t k a u S u b o t i c u u se zo ni 1953./54., ka da je Spar tak p o nov no osvo jio 6. mje sto, a on je je di ni u mom ča di od i g r a o sv i h 26 pr ve n st ve n i h ut a k m i ca. Do r a s pa d a je d i n st ve ne I. s a ve z ne l i ge t o s u bi l a d va n aj b o lja pl a s m a n a Spar ta ka u n aj e l it n i je m d r ž av nom p r ve n st v u. K a o č l a n b e o g r a d s k o g a P a r t i z a n a osvo jio je na slov pr va ka Ju go sla vi je u se - zo ni 1948./49., ka da je na stu pio na 15 prven stve nih su sre ta, te tre će mje sto u pr- 20

21 JA KO V E T IĆ ven stvu 1949./50. Za Pa rt iz a n je o d i g r a o u k u p no 186 ut a k m i c a (52 p r ve n s t ve n i h, 29 me đ u n a r o d n i h, 93 p r i ja t elj s ke i 12 u Ku pu Ju go sl a v i je) t e je p o s t i g a o 4 p o got k a. Za re pre zen ta ci ju Ju go sla vi je na stu - pio je 4 pu ta. De bi ti rao je 21. VI II u B e o g r a d u n a k v a l i fi k a c ij s k o j u t a k m i c i za svjet sko pr ven stvo pro tiv re pre zen ta ci - je I z r a e l a (6:0). D r u g u u t a k m i c u o d i g r a o je 18. IX u Tel Avi vu na uz vrat noj u t a k m i c i I z r a e l J u g o sl a v i ja (2:5 ). Tr e ć u ta ko đer kva li fi ka cij sku utak mi cu za svjetsko pr ven stvo od i grao je 9. X u Beo g r a d u p r o t iv Fr a n c u s ke (1:1), a č e t v r t a je bi l a p r i ja t elj s k a u t a k m i c a 13. X I u B e o g r a d u p r o t iv Au s t r i je (2:5 ). Je d a n p u t je na stu pio i za B - re pre zen ta ci ju Ju go slavi je Pr vi je igrač iz Su bo ti ce ko ji je n a ko n D r u go g a s v je t s ko g a r a t a z a i g r a o z a A- r e p r e z e n t a ci ju Ju go sl a v i je. Sredinom 1950-ih posvetio se trenerskom pozivu. Najveći uspjeh postigao je k a o t r e n e r s u b o t ič ko g a Spar ta ka u se zo ni /62. d o š a o d o fi n a l a k u p a Ju go sl a v i je, u ko jem je taj klub po ra žen od OFK B eo - g r a d a (1:4). Kao tr go vac ra dio je u su bo tič koj trgo v i n i Me te or d o o d l a s k a u m i r o v i nu. Po - sljed nje go di ne ži vo ta pro veo je u Ge ron - to lo škom cen tru u Su bo ti ci, gdje je i umro. Po ko pan je na Sen ćan skom gro blju u Subotici. Lit.: Ž. Inić, Knji ga o»spar ta ku« , S u b o t i c a, ; Fudbalska reprezen - ta ci ja Ju go sla vi je , Be o grad, 1999; Sub o t i č k e n ov in e, 7, II. 2003, Subotica; p a r t i z a n. r s /i s t o r i ja - k l u b a. P. Sken de ro vić i E. He mar JA KO V E T IĆ, M a r i ja, u d a n a Čo l a ko v i ć (Su b o t i c a, 16. I ), r u ko m e t a ši c a. Kć i A n t u n a i Je l i sa ve t e, ro đ. Nag y Z é d i. I z u či la je obu ćar ski za nat u Su bo ti ci i bi la za po sle - n a u s u b o t ič koj t vor n i ci obu ć e S o li d. Ve l i k i i ma li ru ko met po če la je igra ti u SDŽ Jo van Mi kić Spar tak (Su bo ti ca) na po zi ciji l i je ve va nj s ke ig r a č i c e. O d l i ko va l a s e ja - k i m š u t o m i ve l i ko m p o k r e t lji vo š ć u. P u nu a fi r m a c i ju s t e k l a je ig r a ju ć i m a l i r u ko m e t. Bi la je čla ni ca RK Spar tak i ci je lo vri je me dok je igra la za ma tič ni klub na stup a l a je u Sa ve z n oj r u ko m e t n oj l i g i. Ig r a l a je u je d n oj o d n aj u s pje š n i ji h ge n e r a c i ja u p o v i j e s t i ž e n s k o g a r u k o m e t a u S u b o t i c i i k a o s t a l n a č l a n i c a p r vo g a s a s t a v a p o s t a l a je d r ž av n a p r v a k i nja Ju go sl a v i je u s e z o n i 1959./60. i 1962./63., dru go mje sto osvo ji la je 1957./58., 1960./61. i 1963./64., a tre će mje sto 1958./59. i 1961./62. Kao iz vr sna n a v a l n a i g r a č i c a b i l a j e n a j b o lji s t r i j e l a c Sa ve zne ru ko met ne li ge u se zo ni 1963/64. Marija Jakovetić S eki pom Spar ta ka osvo ji la je Kup Ju go slav i je u Su bo t i ci n a kon p o bje de u fi n a lu p r o t iv m o m č a d i R K Lo ko mo ti va (Z a g r e b). U fi na lu Ku pa na stu pi la je još 1962., i i sva tri pu ta RK Spar tak bio je pora žen od stra ne ORK B e o g r a d. N a s t u p i l a je u pr vom Ku pu europ skih pr va ki nja 1961., kad je RK Spar tak kao pr va žen ska momčad iz Ju go sla vi je iz bo rio pra vo su dje lo va - nja u tom na tje ca nju te po nov no Od na stu pa la je za RK DIN (Niš) te je, k a o je d n a o d n aj b o lji h ig r a č i c a, i m a le ve - li ke za slu ge za to što je ušao u I. sa ve znu r u ko me t nu l i g u u s e z o n i /73. Ig r a č k u k a r i je r u z a v r ši l a je u Ni š u. Z a r e p r e - z e n t a c i ju Ju go sl a v i je n a s t u pi l a je 17 pu t a i p o s t i g l a 19 p o go d a k a. D e bi t i r a l a je 24. I X u Bu d i m p e št i pro t iv Ma d ž a r ske 6:5, a zad nji na stup ima la je Na stu pi la je na Sv je t s ko m p r ve n s t v u u Ru mu nj s koj s j o š d v j e m a r u k o m e t a š i c a m a Spar ta ka Jo van kom Jur čak i Anom Zem ko, ka da je Ju go sl a v i ja o s vo ji l a č e t v r t o mje s t o, a o n a igra la na svih pet su sre ta i po sti gla se dam p o go d a k a. Na s t u p a l a je i z a r e p r e z e n t a ci ju Voj vo d i ne n a me đu n a r o d n i m p r i ja t elj sk i m s u s r e t i m a. D o bit n i c a je m e d a lje Sa ve z a z a fi zič ku kul tu ru Su bo ti ce 1964., me da lje Ru- 21

22 JA KO V E T IĆ ko met no ga sa ve za Voj vo di ne za do pri nos r a z vo j u r u ko m e t a, m e d a lje R u ko m e t n o g a s a ve z a Ju go sl a v i je z a n a s t u p n a Sv je t skom pr ven stvu i za hval ni ce Ru ko met no - ga sa ve za Ni ša za ula zak u I. sa ve znu li gu Ži v i k a o u m i r o vlje n i c a u Ni š u. Iz vor : Osob na ar hi va Ma ri je Ja ko ve tić (Čo la ko vić). Lit.: B. Krstić (ur.), S p o r t u S u b o t ic i Sportélet Szabadkán, S u b o t i c a, ; A lm an a h Ru komet nog sa veza Jugoslavije , B e o - grad, 1991; Ž. Ra faj lo vić, Ve t e r a n k e s u b o t i č k o g ru ko me ta, Su bo ti ca, E. He mar JAK ŠIĆ, An te (Be reg, 22. IV Zagreb, 30. XI ), pje snik, pri po vje dač, r o m a no pi s a c, no ve l i s t. Si n je A n t u n a i M a - ri je, rođ. Pi var. U rod nom je mje stu za vr šio še sto go di šnju osnov nu ško lu Nakon š t o je n a pu s t io š ko lo va nje z a b r a va r sk i obrt, upi sao se u sje me ni šte u Ba ču. Is pit e j e, s o s t a l i m s j e m e n i š t a r c i m a, p o l a g a o p r i v a t n o u d r ž a v n o j g i m n a z i ji u S u b o t i c i Gim na zij sko ško lo va nje na sta - v io je u Na d bi sk u p s koj k l a sič noj g i m n a z i ji u Trav ni ku te u Som bo ru , gdje ga je i za vr šio. Stu di rao je hr vat ski jez i k i r o m a n i st i k u n a Fi lo z of skom fa k u l t e t u u Z a g r e bu, a n a ko n z a v r š e t k a s t u d i ja r a d io je k a o p r o fe s o r h r v a t s ko g a je z i k a u Na d bi s k u p s koj k l a sič noj g i m n a z i ji u Tr avn i k u , u Fr a nje va č koj g i m n a z i ji n a Ba d i ji n a Kor č u l i 1939., u d r ž av noj g i m n a - zi ji u Tu zli , u Osi je ku , u Be lom M a n a s t i r u , u Sl a von skom Bro du , u Go spi ću , u m je š o v i t oj g i m n a z i ji u S u b o t i c i , u osnov noj ško li u Kar lov cu i u s r e d n j o j e k o n o m s k o j š k o l i u i s t o m g r a d u te u Za gre bu od kao od goji t elj u O m la d i n skom mu š kom pr i hva t i l i št u, oda kle je oti šao u mi ro vi nu Po sljednje dvi je go di ne ži vo ta pro veo je u za greb a č ko m d o m u z a o s t a r je l e o s o b e B o ž i d a r Ad ž i ja. Pre mi nuo je u bol ni ci Se sta ra mi los rd n i c a u Z a g r e bu. Po ko p a n je n a g r o blju u r o d nom B e r e g u. U knji žev no sti se ja vlja još u gim nazij skoj do bi. Svo ju je pr vu pje smu ob ja - vio u gim na zij skom li stu Tr a v n i č k o s m i lje. U b r z o n a ko n t o g a, i h go d i n a p r i k lj u č u j e s e k r u g u k n ji ž e v n i k a b l i s k i h K a t o l ič koj c r k v i, ok u plje n i h oko č a s o pi s a s ko ji m a t a d a i s a m u s p o s t a vlja s u r a d nj u : H rv a t s k a p r o s v je t a ( ) i Hrvatska stra ža ( ). D o k r a ja ž i vo t a s u r a đ u - je u m n o go b r oj n i m, u g l av n o m k a t o l ič k i m č a s o p i s i m a i p e r i o d i č k i m p u bl i k a c i j a m a kao što su M l a d o s t ( ), O m l a d i n a ( ), Hr vat ski list (1934.), Ilu stro vani gla snik ( ), Luč ( ), Krijes ( ), Hrv a ts k a r ev ija ( ), Obi telj ( ), G l a s n i k s v. An t e ( ), K ale nd a r G os p in e k r un ic e ( ), Ma rulić ( ), Marija ( ), Dan i c a ( ) i d r. U z a v i č aj noj p e r i o d i c i u Bač koj su rad nik je u go to vo svim ča sopi si ma: Bu nje va č k o k o lo ( ), Kla sje n a š i h r a v n i ( ), Su b o t i č k e n o v i n e (1936., 1939., 1941.), S u b o t i č k a D a n i c a ( , 1946., , ), Rukovet (1960., 1963.) i B a č k o k l a sje (1982.). A. Jakšić, Prema drugoj obali, Đakovački selci, Nje gov pje s n ič k i o p u s o b u hv a ć a v i š e o d t i s u ć u pje s a m a r a z a s u t i h u p e r i o d i c i i ob ja vlje n i h u 12 z bi r k a, o d ko ji h je ve ć i n a i z d a n a u vl a s t i t oj n a k l a d i. Bio je je d a n o d»is tak nu ti jih pje sni ka ka to lič ke usmje re no - sti«u XX. st. u hr vat skoj knji žev no sti, a uz A le k s u Ko k i ć a bio je je d a n o d n aj va ž n i ji h pje sni ka bač kih Hr va ta. Slo vi za pje snik a p l a t o n s k e lj u b a v i, r o m a n t i č n i h č e ž n j a i e l e g i č n o g a s v i j e t a z a v i č a j a. O b l i k u j e i če sto u for mu so ne ta, iz ko jih isi ja va no- 22

23 JA K Š IĆ s t a l g i ja, o d a n o s t i p r i v r ž e n o s t b e r e š ko m u t e o p ć e n i t o b a č k o m u z a v i č a j u. S n a ž n i s u u nje go voj p o e t i c i i n a n o si s o c i ja l n i h i d o - mo ljub n i h ele me n a t a. Ipa k, k nji ž ev n a ga je kri ti ka pri je sve ga ozna či va la za pje sni ka auten tič ne re li gi o zno sti, či ja je li ri ka pro - ž e t a» d u b o kom k r š ć a n s kom i n s pi r a c i jom«. Na t aj n a č i n pje s n ič k i u s mje r e n, l i t e r a r n o s e fo r m i r a o i n a s t a v io dje lo v a t i i z v a n m o - d e r n i s t i č k i h s t r u j a h r v a t s k e k n ji ž e v n o s t i, n a p o s e o n i h d o m i n a nt n i h n a ko n D r u go g a s v j e t s ko g a r a t a, z b o g č e g a j e i z o s t a ja l a i knji žev no - znan stve na in ter pre ta ci ja i va - lo ri za ci ja. Pje sme su mu pre vo đe ne na njem a č k i, š p a njol s k i, slo ve n s k i i č e š k i. U pro zi se po ja vlju je sa zbirk o m p r i p o v j e d a k a M ar ij a : l i rs k a n ov el a. N a k o n t o g a s l i j e d i l a j e o b j a v a n e k o l i k o r o m a n a, ko ji s u b i l i i z n i m n o p o p u l a r n i i omi lje ni kod či ta te lja. Pr vi mu je ro man Š a n a s e u d a je, ko ji je i z l a z io u n a s t av ci m a u S u b o t i č k i m n o v i n a m a (br ) i (br. 1-5). Ro man, ko ji do no si slike i z š o k a č ko g a ž i vo t a i n e slo m i v u lju b av, do če kao je još dva iz da nja (1943. i 1980.), a l i i d r a m a t i z a c i ju i s c e n s ko i z vo đ e nje. U svo jim pro znim dje li ma te ma ti zi ra uglavnom do ga đ a je i mo t i ve i z n a ro d no ga ž i vo t a r o d n o g a k r a j a, s n a ž n o s e n a s l a n j a j u ć i n a tra di ci ju kr šćan ske mo ral ne pro ze. Za ži vo - t a je ob ja v io č e t i r i r o m a n a, a u r u ko pi s u s u mu osta la još tri: Niz tam ne stu be iz 1940., Po d bi č e m sp o z n aje iz i Kć i s u nč anih ž a l a iz Nje go vo dje lo Dje čak sa ži torod nih rav ni ta ko đer je osta lo neo bja vlje no. Autor je i ep ske pje sme Mar i n i S t an a, ko ja je u n a s t av c i m a i z l a z i l a u S u b o t i č k i m n o v i n am a (br. 8-14/1941.) sve dok Dru gi svjet ski rat ni je pre ki nuo iz la že nje to ga lista te ni je ob ja vlje na do kra ja. Osim to ga, p r e m a z a p i s i m a J o s i p a A n d r i ć a, a u t o r j e i dvi ju dra ma, od ko jih je jed no čin ka Dida To min jid iza šla u S u b o t i č k oj D a n i c i za 1936., a dru ga je osta la u ru ko pi su. Pre veo je ro man ru ske ka to lič ke knji žev ni ce Na - d e ž d e L a p p o - D a n i l e v s ke K s r e ć i, ko ji je ob ja vlje n Re l i g i o z no n a d a h nu ć e i uve l i ke r e l i g i o - z n a t e m a t i k a nje go va pje s n i š t va i p r o z no g a stva ra la štva bi li su glav ni uzrok du go go - d i š n j e g a p r e š u ć i v a n j a J a k š i ć e v a o p u s a u h r v a t s k o j s l u ž b e n o j k n j i ž e v n o j p o v i j e s t i sve do kra ja XX. st. Ako bi ga se do ta da p o v r e m e n o k a o k n ji ž e v n o g a s t v a r a t e lj a i s p o m e n u lo, bi lo bi t o i s k lj u č i vo u k a t o l ič - koj pe ri o di ci. Iako je uvr šten u L e k s i k o n p i s a c a J ug os l av ije, u n a t u k n i c i s e n a vo d i s a mo l i t e r a t u r a z a r a z d o blje , a z a vri je me na kon sa mo dva bi bli o grafs k a p o d a t k a. Pje sme su mu uvr šte ne u de se tak ant o l o g i j a H r v a t s k a d u h o v n a l i r i k a (Rim, 1968.), Iz hrvat ske ma ri jan ske lirike (Zagreb, 1971.), Du ša du še hr vat ske ( Mo s t a r, 1988.), Lin d a p a t r i a n u e st ra ( Bu e nos A i r e s, 1996.), U s j e n i t r a n s c e n d e n c i je ( Z a g r e b, 1999.), H r v a t s k a b o ž i ć n a l i r i k a (Za greb, 2000.), H r v a t s k a u s k r s n a l i r i k a (Z a g r e b, 2001.), Z a b r e g : a n t o l o g i j a s u v r e m e n o g h r v a t s k o g p jes n iš t v a o Z ag r e b u (Za greb, 1996.; 2001²) Kip do mo vi ne : an to lo gi ja hr - v a ts k e r od olj u bn e p oez ije (Za greb, 2001.), Ant o lo g ija h rv a ts k e d je čje p oez ije (Za greb, 2007.) i dr. U knji zi P o e z i j a i p j e s n i č k a pro za iz 2007., ko ju je pri re dio Ne djelj ko M i h a no v ić z a e d i c i ju M a t i c e h r va t s ke Stolje ć a h r v a t s k e k n ji ž e v n o s t i, z a s t u plje n je, u z Sr e ć k a K a r a m a n a i Ja k š u E r c e go v i ć a, s pje s m a m a i z ne ko l i ko s vo ji h z bi r k a. Bio je član Hr vat sko ga knji žev no ga dru štva sv. Ći ri la i Me to da, Dru štva hrvat skih knji žev ni ka i član ured ni štva Hrvat ske knji žev ne re vi je Ma r u lić od osnut ka U Z a g r e bu je d n a u l i c a n o si nje go vo Ploča na rodnoj kući Ante Jakšića u Beregu 23

24 JA K Š IĆ ime, a u rod nom je Be re gu 4. VII na nje go v u r o d nu k u ć u u u l i ci Ive L o le R i ba r a 23 p o s t a vlje n a s p o m e n - plo č a. Bi lo k a k v i dalj nji ko ra ci u oču va nju sa me ku će iz osta li su te je po la ko na gri za zub vre me na. U p o vo d u 70. ob lje t n i c e ž i vo t a i 50. ob lje t- ni ce stva ra la štva u rod nom Be re gu u r u č e n a mu je p o ve lja p a p e Iva n a Pa vl a I I. ko jom mu se oda je pri zna nje kao ugled nome k a t o l ič kom dje l at n i k u. D j e l a : P j e s n i č ke z b i r ke: B i s e r n i đ e r d a n, Som bor, 1931; U do li ni za borava, Za greb, 1936; Zov pro ljeć a i m l a d o s t i, Trav nik, 1938; Po d s ap et i m k r ilim a, Tu z l a, 19 41; El e g i je, S u b o t i c a, 195 4; Hod pod zvije z d a m a, S u b o t i c a, 1955; O s a m l je n i m os t ov i, Zagreb, 1962; P r e d v r a t i m a t i š i n e, Za greb, 1963; P je s m e o S i n u č o v je č je m u, Za greb, 1965; Pod pješča nim sa tom, Za greb, 1975; Mo li tve pod zvijezdama, Za greb, 1979; P r e m a d r u goj o b a li, Đa ko va č k i s e l c i, 198 7; P r i p o v i j e t k e: M a r i j a : l i r s k a n o v e l a, Za greb, 1937; P o v r a t a k u d j e t i n j s t v o, Z a g r e b, ; Ro m a n i: Ša na se uda je, S u b o t i c a, 1939 (Z a - greb, 1943², 1980³); M at ur a n t : r om a n s am op r ije - g o r a i lj u b a v i, Osi jek, 1944; Po d t e r e t o m lj ub av i : r o m a n i z ž i v o t a b a č k i h H r v a t a, Osi jek, 1944; Neu g a s i v i p l a m e n, Za greb, 1969; Ure dio: Za blagdan skim sto lom : pje s n i č k i s u s r e t i, Za greb, Po t p u n a bi bl i o g r a fi ja d o u : Mo li tve pod zvije z d a m a, Za greb, Lit.: J. An drić, Po go vor, u: A. Jak šić, Ša na se udaje, Za greb, 1943; J. Lon ča re vić, Po e zi ja An te Jakši ća, u: M a r u l i ć : H rv a ts k i k n již e vn i z b o rn i k, Zagreb, 1968; L e k s i k o n p i s a c a J u g o s l a v i je, 2, No vi Sad, 1979; I. Sa bat kai, Lju bav An te Jak ši ća pre ma r o d nom k r a ju, S u b ot i č k a D a n i c a k a le n d a r z a god., Bač, 1983; A. Jak šić, Pr ve pje sme, S u b o t i č k a Da ni ca ka len dar za god., Bač, 1984; B. Gabrić, An te Jak šić ( ) (ži vot i dje la), Zborn i k»i v a n A n t u n o v i ć«, 2-3, Su bo ti ca, 1992; A. Seku lić, Kn j i ž e v n o s t p o d u n a v s k i h H r v a t a u X X. s t o l je ć u, Za greb, 1996; B. Ga brić, An te Jak šić : , S ub ot i čk a D a n i c a (n o v a) : k a l e n d a r 1998., Su bo ti ca, 1997; M. Ba bić, Pri nos po zna vanju ž i vo t a i o pu s a pje s n i k a A n t e Ja k ši ć a, C r o a t i c a, 47-48, Za greb, ; M. Mi ko vić, Ži vot i smrt u gra du, Su bo ti ca, 1999; M. Mi ko vić, I z n a d ž i t a n e b o, Su b o t i c a -Z a g r e b, ; H rv a ts k i b iog r a fs k i l e k s i k o n, 6, Za greb, 2005; N. Mi ha no vić, Po e z i ja i p je s n i č k a p r o z a, Za greb, 2007; H r v a t s k a r i je č, 337, Subotica, M. B a l a ž e v JA K Š IĆ, Iva n (Su bo ti ca, 14. VI B a t i n a, 19. X I ), s u d i o n i k p o k r e t a ot po ra. Sin je An dri je, sto lar sko ga rad ni - k a, i Ja nje, r o đ. Pe r č ić, k u ć a n i c e. O d r a s t a o je u sed me ro čla noj obi te lji. Osnov nu ško - lu z a v r šio je u Su b o t i ci. Ur a r s k i i z l a t a r s k i ob r t u č io je ko d s u b o t ič ko g a u r a r a i z l a t a r a Ad a m a I m r e a, a u s e d a m n a e s t oj je go d i n i po stao še grt. Otac mu je bio pri sta ša komu ni sta, zbog če ga je pri ve den te izlo ž e n t o r t u r i m a d ž a r s ke p o l i c i je u»ž u t oj ku ći«. Na kon to ga otac se skri vao na ro dit elj s ko m s a l a š u n a Pa vlov c u, a s u r a d nju s po kre tom ot po ra di je lom je na se be pre uzeo Ivan, ko ji je kao ile gal ni ku rir raz no sio i n fo r m a t i v n e m a t e r i j a l e p o p a r t i z a n s k i m b a z a m a n a Š e b e ši ć u i Ske n d e r o v u. Po s t a o je i član SKOJ-a. Ne ko li ko da na pri je ulaska ju go sla ven skih i so vjet skih sna ga u Su - b o t i c u s d r u g i m čl a no v i m a p o k r e t a ot p o r a ču vao je naj va žni je objek te u gra du (že ljez n ič k i ko lo d vo r, n a d vo ž nja k p r e m a Pa l i ć u i t e ret n i ko lo dvor) k a ko i h m a d ž a r ske voj ne sna ge pri po vla če nju ne bi uni šti le. S do las ko m V I I I. voj vo đ a n s ke u d a r n e b r i g a d e u Su bo ti ci po stao je je dan od nje zi nih naj - mla đih bo ra ca i od la zi na rat ni put pre ma Du na vu, gdje je i po gi nuo u bor ba ma oko n a si p a n a K a z u k u, p o slje d nje voj n e z a p r e - ke p r e d mo s t o b r a nom n a Ba t i n i. Lit.: S p o m e n i c a p a li m b o r c i m a i ž r t v a m a f a š i s t i č - kog te ro ra , Subotica, T. Ž ig m a n ov JA K ŠIĆ, Iva n (Tor nja /madž. Tornya, rum. Tur nu/, Arad ska žu pa ni ja, 14. VII Bu dim pe šta, 21. IV ), sve će nik Srp - ske pr a vo slav ne c r k ve, po v je sn i ča r. Za v r šio je B o go slo v i j u u S r i je m s k i m K a r lov c i m a, a po sli je je slu žbo vao u pa ro hi ja ma Bu - dim ske epar hi je u Ma džar skoj, u mje sti - m a g d j e ž i ve p r i p a d n i c i s r p s k e z a je d n i c e: B a t a nji (madž. B a t t o ny a), Pa n t e l i ji (madž. D u n a ú j v á r o s), Č o b a n c u (madž. Csobánk a), Bu d i m p e š t i, St ol nom Bi o g r a d u (madž. Sz é ke s fe h é r v á r), a p o slje d nji h t r i d e s e t go - d i n a ž i vo t a u Po m a z u, gdje je i p o ko p a n. Ne u m o r n o s e b a v io i s t r a ž i v a nji m a p r o šlo - sti Sr ba u Ugar skoj, slu že ći se gra đom iz jav n i h a r h i v a t e c r k ve n i m pi s m o h r a n a m a. Vi š e k nji g a i z vo r a o b ja v i l i s u m u M a t i c a srp ska i SA NU. U nji ma se su sre ću i važni po da ci o Hr va ti ma u Ugar skoj s kra ja XVII. i po čet ka XVI II. st. 24

25 JA L O Š IĆ U t u m a č e nju ob ja vlje n i h i z vo r a, me đu - t i m, p o je d no st av nju je n a či n n a ko ji s u h a b - s b u r š k a u p r a v a i vo j n i č a s n i c i o z n a č i v a l i h r vat sko s t a nov n i š t vo u Po d u n a vlju p r e vo - de ći na zi ve»cat ho lische Rätzen «,»Ras - ci a ni Cat ho li ci«i»ras ci a ni Ri tus Cat ho lic o r u m«k a o Sr bi k a t o l i ci i l i k a t o l ič k i Sr bi (npr. u Iz vo ri ma o Sr bi ma u Ugar skoj s kraja XVII. i po čet ka XVI II ve ka, knj. 1). Na t aj se n a či n z a ne m a r u je p o v i je s n i kon t ek st, jer se hr vat ske et nič ke sku pi ne u Po du navlju n a ve d e n i m n a z i v i m a n i s u i m e n o va le spon t a no r a d i sa mo o z na či va nja. Na i me, pr i k la si fi k a ci ji ju ž no sla ve n sko ga st a nov n i št va u u g a r skom Po d u n a vlju p r e d s t av n i ci m a d r- ž av n e a d m i n i s t r a c i je je z ič n e r a z l i ke n i s u bi le d o volj n o r a z l i kov n e p a s u s e ko r i s t i l i k o n fe s i o n a l n i m o b i lje ž je m C a t h o l i c i. S v r e m e n o m j e h a b s b u r š k a a d m i n i s t r a c i ja uoči la i dru ge et nič ke ozna ke, u pr vom redu je zik i obi ča je, te ja sne gra ni ce pre ma pra vo slav nim Sr bi ma, zbog če ga je na pu - šten kla si fi ka cij ski po jam»ras ci a ni Catho l i ci«. Z a t o je n a či nom p r e z e n t a ci je i z vo - r a s t vo r e n a k v a z i z n a n s t ve n a o s n o v a d a s e po je d i ne h r vat ske et n ič ke sk u pi ne, naj če šće Bu njev ci, p r i k a ž u k a o k a t o l ič k i Sr bi, š t o je o d i h ot vo r e no z a st u pa o i p o v je s n i č a r Slav ko Ga vri lo vić, ko ji je kao su a u tor s Jakši ć e m ob ja v io v i š e k nji g a p o v i je s ne g r a đe. D je la: Sr bi u Stol nom Be o gra du : od do g o d i n e, No vi Sad, 1962; I z p o p i s a s t a n o v n i š t v a Uga r s k e p o č e t k o m X V I I I ve k a, 1-3, No vi Sad, 1966, 1968, 1974; G r a đ a o p r a v o s l a v n i m c rk v am a K a r - lo v a č k e m i t r o p o li je X V I I I ve k a (s u a u t o r), B e o g r a d, 1981; G r ađ a o b a lk a ns k i m t rg o vc im a u Ug a rs k o j X V I I I v e k a, 1 (s u a u t o r), B e o g r a d, 1985; Gra đa za p r i v r e d n u i d r u š t v e n u i s t o r i ju B a č k e u X V I I I v e k u (s u a u t o r), B e o g r a d, 1986; Iz vo ri o Sr bi ma u Ugarskoj s kra ja XVII i po čet kom XVI II ve ka, 1 (suautor), Be o grad, 1987; K r a t k a i s t o r i ja Po m a š k i h S r - ba : A Pomázi Szer bek rövid történe te, b. m., 1993; S r p s k a p r a v o s l a v n a c r k v a u S t o l n o m B e o g r a d u : I s t o r i ja i i k o n o g r a fi ja, Pan če vo, p r o v i n c i j a l a p i ja r i s t i č k o g a r e d a, r a v n a t e lj n a ci o n a l ne g i m n a z i je. Ro đe n u g r a đ a n skoj obi te lji, osnov nu ško lu i gim na zi ju po la - zio je u rod nom gra du. Na kon za vr šet ka sred nje ško le u Kec skemétu je stupio u pi ja r i s t ič k i r e d, ko ji je u M a d ž a r s koj n a p o s e p o z n a t p o n a s t a v n o - o b r a z o v n o j dje lat no sti. Ta ko je već pre davao u Máramaros-Szi ge tu (rum. Sig h e t u M a r m a ţ i e i, s k r a ć e n o S i g h e t, srp. Ma ramu re ški Si get), ta da šnjem sje di štu Ma ra - m u r e š k e ž u p a n i j e i s r e d i š t u t r g o v i n e s o l i i drv ne in du stri je u Ugar skoj. God bio je na stav nik u Óváru, ta ko đer u razre di ma spe ci ja li zi ra ni ma za uče nje gra - ma ti ke. Za re đen je u Vácu. Ta da šnji p r o v i n c i j a l r e d a h r a b r i o g a j e n a p i s a nj e ele gi ja na la tin skom je zi ku pa je, oso kolje n u r a c i m a m a d ž a r s k i h pje s n i k a, p o č e o pi sa ti pje sme na ma džar skom i la tin skom. Fa kul tet je po la zio u Vácu, Ni tri i Szent-Györgyu (slo vač. Svätý Jur, pri je Jur pr i Br a t i sla ve). Na kon z a v r šet k a ško lo va nja bio je p r o fe s or u g r a m a t ič k i m r a z r e d i m a u pre sti žnoj pi ja ri stič koj gim na zi ji u Se ge - di nu , za tim je pre da vao u Ta ti, a u Sel me cu (Selmecbánya, slo vač. Banská Šti av ni ca). Pro fe sor u Kala či bio je , a u Pe šti u r a z r e d i m a ko ji s u n a g l a š e n o u č i l i go vo r n i- š t vo i p o e z i j u. Ja lo ši ć e vo dje lo Az áldozó pásztorok (P r i č e s t p a s t i r a), o b j a v lj e n o u p r i l o g u č a s o p i s a K o s z o r ú 1828., iz ve li su i s t e g o d i n e u č e n i c i n j e g o v a p j e s n i č k o g a raz re da na imen dan ka lač ko ga nad bi sku - Lit.: E n c i k l o p e d i ja s r p s k e i s t o r i o g r a fi je, B e o g r a d, S. Mač ko vić i M. Ba ra JA LO ŠIĆ, An dri ja Ivan (Jal lo sics, Jal - lo sits, András János, En dre) ( Ta t a, K o - ma rom ska žu pa ni ja, 30. XI Bu dim, 19. VI ), pje snik la ti nist, za mje nik A. Jallosits, Elegia Honoribus Excellentissimi... Petri Klobusitzky... Archi-Episcopi, Peshtini,

26 JA L O Š IĆ p a Pe t r a K lo bu sic z ko ga u K a la či. U K a n i ž i (madž. Nagyka niz sa) bio je rav na telj sa mosta na i sred nje ško le , a taj nik pi ja ri stič ko ga re da. God po - st a o je s a v jet n i k r e d a i r av n a t elj K r a ljev ske u č i t elj s ke š ko le, u Pe š t i je r av n a t elj gim na zi je, za mje nik je pro vin - c i ja l a p i ja r i s t ič ko g a r e d a, č a s t p o m o ć n i k a p r o v i n c i ja l a i r av n a t e lja ob n a š a o je i , a u Bu di mu je po moć nik provin ci ja la i opat. Za slu žan je za po kre ta nje, p r o m i c a n j e i p o p u l a r i z i r a n j e m a d ž a r s k i h r e t o r i č k i h v j e ž b a u p e š t a n s k i m s r e d n ji m š ko l a m a i u č i n io i h je o p ć e p r i hv a ć e n i m a. N j e g o v a p o e z i j a b i l a j e c i j e nj e n a i i z v a n gra ni ca Ugar ske, pa su mu pje sme na la tins kom o si g u r a le p r i z n a nje i u R i mu. Z a hva - lj u j u ć i t o mu i z a b r a n je z a d o pi s n og čl a n a p a pi n s ke Ti b e r ij s ke a k a d e m i je u R i mu. O d a b r a n a dje l a : Ele gia ho no ri bus exc., ill. ac. rev. dni Pe tri Klo buschitzky...dum in sig nis ord. Le o- p o l d i i m p e r a t o r i s m a gn a e c r uc i s e q ue s r ec e n t e r c r e a t u s, e j u s q u e o r d i n i s i n s i g n i b u s o r n a t u s a d m un u s c oj ud ic i s p en e s e xc e ls a m t ab ul a m s e pt e m - biralem capessen dum in du ce re tur, a sch. pi is dic a t a 1827, Pe s t h i n i, 1827; Ho no ri bus exc., ill. ac. rev dno rum Pe tri Klo bu siczky ar chi e pi sco pi Co - l o c e n s i s e t Al e x a n d r i Al a g o v i c h e p i s c o p i z a g r a b i - e n s i s, d u m s u f f r a g a n e u s h i c a s u o m e t r o p o l i t e, a d s i s t e n t i b u s d n i s e x c., ill. a c r e v. Jo s e p h o Vu r u m Nit tri en si, et ill. ac rev. Pa u lo Mat hia Szus zits Alba- Re ga len si pra e su li bus in su ae di o e ce sis an ti - s t i t e m 30. Ma ji r i t u s o le n n i c o n s e c r ar et u r, a s c h o li s p i i s C o l o c e n s i b u s d i c a t u m, Pe s t h i n i, 1830; Ono ma sti con re ve rendo ac exi mio... pa tri Mic hae l i R ó t t h, c o n s u l t o r i e t s e c r e t a r i o p r o v i n c i a l i s S c h ol ar u m P iar u m I I I. K a l. O ct ob r o bl at u m, Pe s t i n i, 1831; Ele gia ad spect. atque clar. vi rum Ale x a n d r u m Ko p p y... d u m u x o r e ju s d e m c a r i s si m a A n n a S á n d o r fi l i u s q u e A l e x a n d e r p h i l o s o p h i a e c a n d i d a t u s Pe s t i n i d i e 6. O c t e o d e m f un er e e f fe r e n t u r, s c r i p t a p e r A n d r e a m J a l l o s i c s , b.g., b.m.; Ele gia ho no ri bus adm. rev. pa tris Joa n n i s G r o s s e r... d u m e x a c t o m u n e r i s t r i e n n i o n o - vis iisque con cor di bus suf fra gi is ad pro se qu en - d u m m u n u s e li ge r et u o b l a t a, Pe sti ni, 1835; El e g i a glori o sae memoriae et piis manibus augusti Franci sci I. im pe ra to ris Austri ae re gis Hun ga ri ae... de vo ta a scho lis pi is prov. Hung., Bu dae, L i t.: J. D a n i e l i k, Magyar írók : Éle traj zi gyűjtemény, 1, Pe sten, 1858; Magyar Tudományos É r t e k e z ő, 2/1862, Es zter gom; G. Pe trik, Magyarország bibliographiája , 2-4, Bu d a p e s t, ; S. Takáts, A főváros alapította bu dap e s t i p i a r i s t a k ollé g i u m t ö r t é n e t e, Bu d a p e s t, 1895; O p er a s c r i p t o r u m l at in or u m n at ion e C r oat ar u m usque ad an num MDCCCXLVI II typis edi ta : bib li o g r a p h i a e f u n d a m e n t a, 1, col le git et di ges sit Š. Ju rić, Za gra bi ae, 1968 (I n d e x a l p h a b e t i c u s, 1971; I n d e x s y s t e m a t i c u s, 1982); M. Eve to vić, K u l t u r n a p o v i je s t b u n je v a č k i h i š o k a č k i h H r v a t a, Subotica, L. He k a JA N ČO V IĆ, ple m ić k a p o r o d i c a. Ple m ić k i l i s t i g r b ov n i c a d o d i j e lj e n i s u u B e č u 2 6. V I I N i ko l i, nj e g o v u s i n u M a r t i n u i s n a h i Ur š u l i K r aj č o v ić t e nji h o voj dje c i M i h aj lu, Ja n k u, He le n i, So fi ji i K a t a r i n i. U ple m st vo Ba č ke ž u pa n i je ubi lje ž e n je Đ u ro 4. X Po tvr du plem stva Bač ka žu pani ja iz da la je 27. IV Lit.: V. D u i ši n, Ple m ić ke p o r o d i c e I I, Voj v o d i n a, 2, [No vi Sad, 1941]; A. Se ku lić, B a č k i H rv at i, Zagreb, S. B a č i ć JA N DR IĆ, Iva n ( Ve l i k a Tr n o v i t i c a k r aj Bje lo va ra, 12. V Su bo ti ca, 6. V ), ke ra mi čar. Ro di te lji su mu se, dok je bio dje čak, do se li li iz Hr vat ske u Su bo - ti cu. Ško lu za pri mi je nje nu umjet nost, ke - r a m ič k i o d sje k, z a v r šio je u No vo m S a d u Ra dio je u ško li kao li kov ni pe da gog, a za tim do od la ska u mi ro vi nu kao su radn i k z a k u l t u r u n a R a d n ič kom s ve u či l i š t u u Su b o t i ci. Bio je čl a n G r u p e š e s t o r i c e, ko ju je u Ta va n k u t u o s no va o St i p a n Ša bić. U po čet ku je pre te ži to sli kao, ali se od sred i ne i h t r aj no p o s ve t io ke r a m i ci. Ivan Jandrić Već je u ra nim fi gu ra tiv nim i ani mal i s t i č k i m ke r a m i č k i m fo r m a m a d o š lo d o i z r a ž a ja nje go vo s k u l p t o r s ko r a z m i š lja nje 26

27 JA N IĆ p r o ž e t o d i s k r e t n i m h u m o r o m. O d , kad je na stu pio na Pr vom tri je na lu ke ra - m i ke u Su b o t i c i, p r o m i je n io je s voj i z r i č aj i te ma ti ku te se is tak nuo kao su vre men aut o r i z r a z i t e o s o b n o s t i, o r i g i n a l n o g a s t i l a i s m j e l i h t e h n o l o š k i h r e a l i z a c i j a. N a t o j j e m a n i fe s t a c i ji i z l a g a o v i š e o d t r i d e s e t lje ć a i p r i m io ne ko l i ko n a g r a d a. Od sre di ne 1970-ih idu ćih je de se tak go d i n a s t v a r a o dje l a s ko ji m a je p o s t i z a o uspje he i ko ja su osta la nje go va traj na prepo z na tlji vost u sv i je t u su v re me ne ke r a m i ke. I s p r va s u i m a l a h i p e r r e a l i s t ič ke, a z a t i m u op se žnom ci klu su Vrt čud nog ra sli nja nadr e a l i s t i č k e o d l i k e s m o t i v i m a č u d n o v a t i h plo d o v a u ko n s t a n t n i m t r a n sfo r m a c i ja m a. U m a š t o v i t i m k e r a m i k a m a d i n a m i č n i h ob l i k a i s a mo Ja n d r i ć u s p e ci fič n i h g l a z u r a m e t a fo r ič k i je o p r e d m e t io c i k lu s e r a đ a nja, sa zri je va nja i umi ra nja kao iskon skih ne - d o k u č i vo s t i ž i vo t a. Li kov n a je k r i t i k a t a d a p r a v o d o b n o p r e p o z n a l a J a n d r i ć e v o d j e l o k a o v r h u n a c n j e g o v a u m j e t n i č k o g a r a d a. Sr e d i n o m t i h p o č e o je i z g r a đ i va t i c i- klus S v i je t r a s li n ja, ke r a m i ke s vo je v r s n i h oka me nje nih plo do va mo nu men tal nih form a t a i r u st ič n i h p o v r ši n a, ko je je p o č et kom 1990-ih u Po slje di ca ma raz vo ja na do pu njava o e ko lo š k i m s a d r ž a ji m a. Su dje lo vao je na broj nim skup nim izlo ž b a m a ko je s u p r e d s t a vlja le voj vo đ a n sk u pri mi je nje nu umjet nost u Sr bi ji, Ma džars koj, Au s t r i ji i H r va t s koj. Sa mo s t a l ne i z lo - žbe pri re đe ne su mu u No vom Sa du, Su bot i ci, Se ge d i nu, Za g re bu, Bje lo va r u, Osi je k u i B e o g r a d u, a r e t r o s p e k t i va mu je o d r ž a n a u Mo d e r noj g a le r i ji Li k ov n i s u s r e t u Su b o t i c i, k a d je t oj u s t a n o v i d o n i r a o ve ć i b r oj s vo ji h dje l a. Na po ziv je iz la gao na ve li kim svjets k i m i z l o ž b a m a s u v r e m e n e k e r a m i k e: u t a l i j a n s k o j Fa e n z i , u f r a n c u s k o m Val la u ri seu 1978., u Za gre bu i u portu gal skom Obi do su Stva rao je u ke ram ič k i m ko lo n i ja ma i si m p o z i ji ma u Ma lom I đ o š u, R e s e n u, A r a n đ e l ov c u, N a š i c a m a, C a z i nu, Z a g r e bu, Obi d o s u i Ke c s ke mé t u. Ve l i k u z id nu ke r a m ič k u ko m p o z i c i ju i dvi je ma nje po sta vio je u auli i prosto ri ja ma Otvo re no ga sve u či li šta u Su bo - ti ci. U Su bo ti ci je, me đu osta lim, pri mio n a g r a d u Dr. Fe renc Bodrogvári i Li s t o p a d s k u n a g r a d u Lit.: O. Šram, Ivan Jan drić, k a t a l o g, S u b o t i c a, 1987; S. Isa ko vić, S a v r e m e n a k e r a m i k a u S r b i j i, B e o g r a d, 1988; S. St e p a nov: Ivan Jan drić, k a t a log, Su bo ti ca, 1992 (2004²); O. Šram, Ke ra mi čar Ivan Jan drić, K l a s je n a ši h r a v n i, 3-4/2004, Su bo ti ca; O. Šram, In me mo ri am : Ivan Jan drić : Autor iz ra zi te o s o b n o s t i i o r i g i n a l n og s t i l a, H r v a t s k a r ije č, 426, Subotica, 20. V O. Šram JA N I Ć, M i ć o ( B a č k a P a l a n k a, 2 8. V ), k a j a k a š. S i n M i l a n a, k a j a k a š a, i Šte fi ce, rođ. Puc ko. Brat Stje pa na i Na ta še Ja n ić. O s n ov nu i s r e d nj u t r go v a č k u š ko lu za vr šio je u rod nom mje stu, a Vi šu tre nersk u š ko lu u Be o g r a d u. K a o n aj st a r i je d i je t e u obi t e lji, p r v i se p o č e o ba v i t i k a ja k a š t vom na kon što se opro bao u vi še spor to va. Član K a ja k a š ko g a k l u b a S i n t e l o n iz Bač ke Palan ke po stao je 1993., gdje je tre ni rao pod vod stvom svo je ga oca, a uz nje ga su čla novi ku ba po sta li i mla đi brat i se stra. Pr ve uspje he po sti gao je na pr ven stvu SR Ju go sla v i je u k a det skoj kon k u re n ci ji, k a d je o s vo jio n a slov d r ž av no g a p r va k a u k a ja k u je d no sje d u n a 30 0 m i k a ja k u d vo sje d u n a 500 m. Na ekip nom pr ven stvu SRJ u A p a t i n u o s v a j a p r vo m j e s t o s a s vo ji m k l u b o m, a u j u n i o r s koj ko n k u r e n c i ji p r vo m j e s t o u s v i m d i s c i p l i n a m a. U s lj e d e ć i m g o d i n a m a n e ko l i ko j e p u t a b io s e n i o r s k i p r v a k SR J. Na m e đ u n a r o d n oj r e g a t i u Se ge di nu osvo jio je pr vo mje sto u jed nosje du na 500 m, dru go mje sto u jed no sje du na 1000 m i pr vo mje sto s bra tom u dvosje du na 500 m. God pro gla šen je naj bo ljim spor ta šem Bač ke Pa lan ke i naj - bo lji m k a ja k a še m SR J. S čla no v i ma obi t e lji, u B a č k o j P a l a n c i o s n o v a o j e K a j a k- k a n u klub Elit Iste go di ne s bra tom nas t u p a n a s e n i o r s kom Sv je t s kom p r ve n s t v u (SP) u Dar mo ut hu (Ka na da) i na Me di te - ran skim igra ma (MI) u Ba ri ju (Ita li ja), gdje su se pla si ra li u tri fi na la, a na Svjet skom j u n i o r s ko m p r ve n s t v u u L a h t i j u ( Fi n s k a) u di sci pli ni dvo sjed na 1000 m s bra tom osva ja bron ča nu me da lju. Na SP u 27

28 JA N IĆ Se ge di nu, u dvo sje du na 1000 m osva ja s bra tom sre br nu me da lju, što je ujed no bi la i pr va ka ja ka ška me da lja u tom ran gu natje ca nja za SRJ. Na Europ skom pr ven stvu (EP) u Po zna ńu (Polj ska) i u Mi la nu s bra tom je u dvo sje du na 1000 m osvo jio oba pu ta 8. mje sto. Na kon to ga je, r e vol t i r a n t a d a š njo m t e š ko m fi n a n c ij s ko m si tu a ci jom i lo šim uvje ti ma za ba vlje nje vrhu n s k i m s p or t om, p r e k i nuo k a r i je r u. U pro met noj ne sre ći pot kraj kod B e o g r a d a l a k š e je oz l i je đ e n, b r a t St je p a n za do bio je te že ozlje de, a otac Mi lan premi nuo je od po slje di ca ozlje da. Na kon smrti oca po čeo se ba vi ti obr tom i tr go vi nom k a ko bi fi n a n c ij s k i p o mo g a o obi t e lji. Z b og n e m o g u ć n o s t i d a z a s e b e i b r a t a u S r b i ji i C r n oj G o r i o si g u r a k v a l i t e t n e u v je t e z a na sta vak ka ri je re, ušao je u pre go vo re s Hrv a t s k i m k a ja k a š k i m s a ve z o m, s ko ji m je nje go va obi telj ot pri je ima la kon tak te. Pon u đ e n o m u j e m j e s t o t r e n e r a u H r v a t s k o j, a l i s e o d l u č i o z a n a s t a v a k n a t j e c a t e lj s k e ka ri je re i pre la zak s bra tom u re pre zen - t a c i ju H r v a t s ke, z a ko j u o d p o č i nju n a s t u p a t i k a o p r v i s p o r t a ši n a ko n r a s p a d a SFR Ju go sla vi je. Po sta ju čla no vi Ka ja ka - š ko -k a nu i s t ič ko g a k lu b a Be li šć e i z Be l i š ć a, oda kle je nji ho va maj ka. Za KKK B e li šć e na stu pa ju do 2007., ka da pre la ze u KKK J a r u n (Za greb). Kao član hr vat ske re prez e n t a c i je n aj ve ć e u s pje h e p o s t i g a o je u k a - ja ku dvo sje du s bra tom: 6. mje sto na SP u Se ge di nu (1000 m), 7. mje sto na SP u Dar mo ut hu (500 m), 4. mje sto na EP u Pon te ve dri (Špa njol ska) (1000 m), 7. mje sto na EP u Mi la nu (1000 m) te zlat na me da lja na Mi u Al mer i ji (Šp a njol s k a) ( m). Za po stig nu te re zul ta te on i brat Stje - p a n d o bi l i s u n aj v i š e s p o r t s ko p r i z n a nje u Voj vo d i n i n a g r a d u Jo van Mi kić Spartak za Iz vor: Ar hi va Stje pa na Ja ni ća iz Ko pra. Lit.: N a c i o n a l, 463, Za greb, 28. IX. 2004; Hr vats k i š p o r t s k i a l m a n a h , Ve l i k a G o r i c a, 2006; Hr vat ski športski almanah , Vel i k a G o r i c a, ; H r v a t s k i š p o r t s k i a l m a n a h , Ve l i k a G o r i c a, ; D. K o s t e l a c, Kroz ta la se do zve zda, Bač ka Pa lan ka, 2008; Hrvat ski šport ski al ma nah , Ve li ka Go ri - ca, 2009; H r v a t s k i š p o r t s k i a l m a n a h , Ve li ka Go ri ca, 2010; http: // ski sa ve zvoj - vo d i n e.c o m /jm s / v i e w/d o bit n i c i v i e w.p h p? r b r = E. He mar JA N I Ć, M i l a n (Bač ka Pa lan ka, 14. VI Be o grad, 1. I ), ka ja kaš, kaja ka ški tre ner. Sin Ži va na i Dra gi ce, rođ. Z a r a č, n a ci o n a l no s e i z ja š nja va o k a o Ju go - sla ven. Osnov nu ško lu za vr šio je u Bač koj Pa l a n c i, a s r e d nju p o ljo p r i v r e d nu u I lo k u. Ka ja ka štvom se po čeo ba vi ti u ka jaka škoj sek ci ji Dru štva za tje le sni od goj Part i za n u Ba č koj Pa la n ci, a n a kon r e g i st r a ci je K a ja k a š ko g a k lu b a Pa r t i z a n iz Bač ke Palan ke na stu pao je za nje ga Zbog bo ljih uvje ta u lje to pre la zi u Ka jakka nu klub Be li šće iz Be li šća, gdje mu je trener bio László Kovács. Po no vo je na stu pao za KK Pa r t i z a n , a bio je član KKK Vuteks i z Vu ko va r a. A k t iv nu k a r i je r u z a v r šio je u Ba č koj Pa la n ci n a s t u - pa ju ći za ma tič ni klub , ko ji je ta da n o s io i m e n a K K I L P J e d i n s t v o (do 1989.) i KK S i n t e l o n (od do da nas). Naj us pje š n i ji je k a ja k a š n a m i r n i m vo d a m a u p o v i je s t i Ju go sl a v i je. P r ve ve ć e u s pje he ost va r io je k a o pi o n i r i j u n i o r n a p r ve n s t v u S r bi je i J u go sl a v i je i 1972., ka da je po bi je dio u svim disci pli na ma u ko ji ma je na stu pio. Pr vi na - slov se n i or sko ga pr va k a Ju go sla v i je osvo jio je na Sav skom je ze ru kod Be o gra da u jed no sje du na 500 m. Ukup no je osvo jio 37 n a slo va s e n i or s ko g a p r va k a Ju go sl a v i je Bio je dr žav ni pr vak u jed no sje du, i to na 500 m ( , , , 1990), na 1000 m ( , , 1990.) i na m ( , 1985., ), u dvo sje du na 500 m (1991.), na 1000 m (1983.) i na m ( ) i u če tve ro sje du na 1000 m (1982., 1984., 1991., 1993.). S KK Pa r t i z a n osvo jio je ekip no prve n s t vo Ju go sl a v i je N a E u r o p s k o m j u n i o r s k o m p r ve n s t v u (EJP) u Wal czu (Polj ska) osvo jio je 5. mje sto u jed no sje du na 1500 m, a na EJP u Ri mu bron ča no od lič je u is toj di scipli ni. Na Olim pij skim igra ma (OI) u Mo- 28

29 JA N IĆ skvi osvo jio je 4. mje sto u jed no sje du na 500 m i 7. mje sto u jed no sje du na 1000 m; na OI u Los An ge le su sre br no o d l ič je u je d n o sje d u n a m i pl a si r a o se u fi na le u jed no sje du na 500 m, gdje je bio de ve ti. Na SP u So fi ji osvo jio je 5. mje sto u jed no sje du na 1000 m i 6. mje sto u jed no sje du na m; na SP u B e o g r a d u o s vo jio je z l at no o d l ič je u je d no - sje du na m i sre br nu od lič je u jed nosje du na 1000 m; na SP u Du is bur gu o s vo jio j e z l a t n o o d l i č j e u j e d n o s je d u n a m i 7. mje sto u jed no sje du na 1000 m; na SP u Not ting ha mu osvo jio je s r e b r n o o d l ič je u je d n o sje d u n a m ; 8. mje sto u jed no sje du na 500 m i 9. mje sto u jed no sje du na 1000 m; na SP u Beo g r a d u o s vo jio je z l at no o d l ič je u je d no sje - du na m i 5. mje sto u jed no sje du na 1000 m; na SP u Tam pe reu (Fin ska) osvo jio je sre br no od lič je u jed no sje du na m, 7. mje sto u jed no sje du na 500 m i 8. mje sto u jed no sje du na 1000 m; na SP u Mec he le nu (Bel gi ja) osvo jio je 5. mje sto u jed no sje du na m i 8. mjesto u jed no sje du na 1000 m; na SP u Mon t r e a lu osvo jio je 5. mje st o u je d no sje du na na m; na SP u Du is bur gu osvo jio je 6. mje sto u jed no sje du na m; na SP u Po zna ńu (Polj ska) osvojio je 8. mje sto u dvo sje du na m i na svom po sljed njem SP u Pa ri zu na stupio je u jed no sje du na m, ali se ni je u s pio pl a si r a t i u fi n a le. Na Me d i t e r a n s k i m igra ma u Spli tu osvo jio je sre br ne me da lje u jed no sje du na 500 i na 1000 m te u dvo sje du na 1000 m. Na Bal kan skim pr ven stvi ma osvo jio je vi še od 20 me dalja, a zlat nu me da lju 6 pu ta. Po bi je dio je na s u p e r m a r a t o n u B e č - B u d i m p e š t a u d u ž i n i od 300 km i i na me đu na rodn i m re ga t a ma u So fi ji, Be o g r a du, Se ge d i nu, Mo s k v i, Not t i ng h a mu i Br a n d e n bu r g u. Pro gla šen je naj bo ljim spor ta šem Hrvat ske u iz bo ru li sta S p or t sk e n o vo st i i Voj vo di ne u iz bo ru li sta Dnev nik. Na kon za vr šet ka ak tiv ne sport ske ka - ri je re po stao je še fom struč no ga šta ba KK S in te lon. I st o dob no je p o č e o t r e n i r a t i svo ju dje c u M i ć u, St je p a n a i Na t a š u. Ne z a d o vo - ljan uvje ti ma i sa že ljom da im omo gu ći bo lji sport ski raz voj, god osni va Kajak ka nu klub Elit u Bač koj Pa lan ci, gdje Milan Janić je o b n a š a o d u ž n o s t p r e d sje d n i k a, t r e n e r a i fi z i o t e r a p e u t a. Ta d a j e p o č e o s p o r t s k i uspjeh nje go ve dje ce, ko ja sva po sta ju kaj a k a š k i r e p r e z e n t a t i v c i S R J u g o s l a v i j e i po či nju ostva ri va ti me đu na rod ne re zul ta - t e. Od pred sjed n i k a H r vat sko ga k a ja k a škog s a ve z a M a t i je Lju b e k a d o bio je p o nu d u z a p r e l a z a k d j e c e u h r v a t s k u r e p r e z e n t a c i j u, ali se na to ni je od lu čio zbog ne sta bil ne pol i t ič ke si t u a c i je n a ko n r a t a. Ne z a d o vo lja n o d no som K a ja k a š ko g a s a ve z a Ju go sla v i je i ne mo guć no sti osi gu ra va nja fi nan cij ske potpo re, po tak nuo je kćer Na ta šu da ode u M a d ž a r sk u t e je u b r z o p o s t a l a n aj b o ljom s v je t s ko m k a ja k a š i c o m. I s t o d o b n o o d l a z i s a si n o v i m a u C r n u G o r u, gdje p o k u š a v a osno va ti Ka ja ka ški sa vez Cr ne Go re. Na - kon ne u spje ha u Cr noj Go ri i te ške fi nan cijske si tu a ci je pre go va ra oko an ga žman a s i n o v a M i ć e i S t j e p a n a s m a d ž a r s k i m klu bom Démász iz Se ge di na, gdje je već n a s t u p a l a nje go v a kć i Na t a š a. Po t k r aj i s t e go di ne sa si no vi ma kre će na put u Cr nu G o r u r a d i p r i b a vlja nja d o k u m e n a t a, a l i je na po vrat ku kod Be o gra da stra dao u pro - m e t n oj n e s r e ć i. P r e m i n u o je d e s e t a k d a n a p o sl i je o d z a d o bi ve n i h oz lje d a. Iz vor: Ar hi va Stje pa na Ja ni ća iz Ko pra. Lit.: S e d a m d e s e t g o d i n a k a ja k a š t v a u H r v a t s k o j, Za greb, 1989; N a c i o n a l, 463, Za greb, 28. IX. 2004; Z. Jaj če vić, O li m p i z a m u h r v a t s k o j, Za greb, 2007; D. Ko ste lac, K r o z t a l a s e d o z v ez d a, Bač ka Pa l a n k a, E. He mar 29

30 JA N IĆ JA NIĆ, Na ta ša, uda na Du šev-ja nić (Janics, D u s e v - J a n i c s) ( B a č k a P a l a n k a, 2 4. VI ), ka ja ka ši ca. Kći Mi la na, ka ja ka - ša i Šte fi ce, rođ. Puc ko, ro dom iz Be li šća. O snov nu i sr e d nju t r go va č k u ško lu z a v r ši la je u Bač koj Pa lan ci. Otac Mi lan i sta ri ja bra ća Mi ćo i Stje pan ba vi li su se ka ja kaštvom, što ju je po tak nu lo da po stan e č l a n i c o m K a j a k a š k o g a k l u b a S i n t e l o n i z B a č ke Pa l a n ke. P r ve u s pje h e o s t v a r i l a je 1994., ka da s KK S i n te lo n o s va ja e k ip no p r ve n s t vo J u go sl a v i je, a o n a k a o p i o n i r k a po bje đu je u svim di sci pli na ma i svim nat je c a nji m a n a ko ji m a je s u dje lo v a l a. S 14 go d i n a p o s t a je s e n i o r s ko m p r va k i njo m Ju - go sl a v i je i n aj u s pje š n i jo m k a ja k a š i c o m u SR Ju go sl a v i ji. P r v i v a ž n i ji m e đ u n a r o d n i na stup ima la je na Svjet skom ju nior skom pr ven stvu (SJP) u Lah ti ju (Fin ska), ka da se pla si ra la u po lu fi na le u utr ci jed - no sje da na 1500 m iako je po go di na ma još bi la pi o nir ka. Iste go di ne pre šla je u n o vo o s n o v a n i K a ja k a š k i k l u b Elit iz Bačke Pa lan ke, ko ji je osno vao nje zin otac kako bi njoj i bra ći omo gu ćio bo lji sport ski raz voj. Na stu pi la je na Europ skom ju ni orskom pr ven stvu (EJP) u Norrköpingu (Šved ska), kad se pr vi put pla si ra la u fi n a le je d no g a slu žb e no g a me đu n a r o d no g a p r ve n s t va i o s vo ji l a 9. mje s t o u je d no sje d u na 500 m. Na SJP u Za gre bu osvo ji la je sre br no od lič je u jed no sje du na 500 m, što je ujed no bi la pr va žen ska me da lja za SRJ u ka ja ka štvu na mir nim vo da ma na s l u ž b e n i m m e đ u n a r o d n i m p r v e n s t v i m a. Iste go di ne na stu pi la je i na se ni or skom SP u Pa ri zu i sa 17 go di na osvo ji la 7. mje sto u jed no sje du na 500 m te ti me osi gu ra la nastup na olim pij skim igra ma. Na EJP u Bo u log ne - s u r-me r u ( Fr a n c u sk a) o svo ji la je zlat no od lič je u jed no sje du na 500 m. Na Olim pij skim igra ma (OI) u Sydneyu osvo ji la je 4. mje sto u jed no sje du na 500 m. Pot kraj go di ne list Sport pro gla sio ju je n aj b o lji m m l a d i m s p o r t a š e m SR J Na kon uspje ha u Sydneyu i ne mo guć no sti da joj Ka ja ka ški sa vez Ju go sla vi je osi gu - ra po treb na sred stva za uspje šni na sta vak k a r i je r e u d o go vo r u s obi t e lji o d l a z i u Ma džar sku te pri stu pa jed no mu od naju s p j e š n i ji h s v j e t s k i h k a j a k a š k i h k l u b o v a Démász iz Se ge di na, gdje bri gu za nju preu z i m a t r e n e r László Kovács. Od nas t u p a z a r e p r e z e n t a ci ju M a d ž a r s ke. Na s t u p a ju ć i z a M a d ž a r s k u k a o s e n i o r- k a u k a ja k u je d n o sje d u, d vo sje d u i č e t ve - ro sje du na olim pij skim igra ma, svjet skim i europ skim pr ven stvi ma osvo ji la je za - ključ no s ukup no 44 od lič ja, od čega 36 zlat nih. Na OI u Ate ni osvo ji la je zlat na od lič ja u jed no sje du na 500 m i dvo sje du na 500 m sa stal nom part ne ri com Ka ta lin Kovács, a na OI u Pe kin gu zlat no od lič je u dvo sje du na 500 m i srebr no od lič je u če tve ro sje du na 500 m. Na svjet skim pr ven stvi ma osvo ji la je 18 zlatn i h i 2 s r e b r n a o d l ič ja: bi l a je p r va k i nja n a SP u Se vil li (Špa njol ska) u če tve rosje du na 200 m, na SP u Ga i ne svilleu (SAD) u če tve ro sje du na 1000 m, na SP u Za gre bu u jed no sje du na 1000 m i dvo sje du na 200 m i 500 m, na SP u Se ge di nu u dvo sje du na 200 m, 500 m i 1000 m, na SP u Du is bur gu u jed nosje du na 200 m, na SP u Dart mo ut hu (Ka na da) u jed no sje du na 200 m, u dvo sjedu na 200 m i če tve ro sje du na 500 m i na SP u Po z n a ńu ( Polj sk a) u je d no sje d u na 200 m, u dvo sje du na 200 i če tve ro sje du na 500 m. Sre br no od lič je na SP osvo ji la je u jed no sje du 4 x 200 m i če tve ro sje du na 200 m i u jed no sje du na 500 m i 4 x 200 m. Na europ skim pr ven stvi ma osvoji la je 15 zlat nih i 4 sre br na od lič ja. Bi la je eu rop sk a p r va k i nja n a EP u Po z n a ńu u jed no sje du na 500 m, dvo sje du na 200 m, 500 m i 1000 m, na EP u Ra či cama (Če ška) u dvo sje du na 200 m, 500 m i 1000 m i če tve ro sje du 200 m, 500 m i 1000 m, na EP u Pon te ve dri (Špa njol ska) u jed no sje du na 200 m, na EP u Branden bur gu u če tve ro sje du na 200 m i na EP u Tr a s o n i (Šp a njol s k a) u je d n o sje d u na 200, dvo sje du na 200 m i 500 m. Sre brno od lič je osvo ji la je na EP u Se ge dinu u če tve ro sje du na 200 m i na EP u jed no sje du 4 x 200 m, u dvo sje du na 200 m i u če tve ro sje du na 500 m. Pr va ki nja Madžar ske u 8 di sci pli na bi la je 25 pu ta u 9 god i n a. P r o g la š e n a je n aj b o ljom s p or t a ši c om Ma džar ske i 2010., a za jed no s Ka ta- 30

31 JA N IĆ lin Kovács i naj bo ljom sport skom eki pom Ma džar ske 2005., i Do bit ni ca je n aj v a ž n i ji h m a d ž a r s k i h d r u š t ve n i h p r i- z n a nja. Z a n aj b o lju k a ja k a ši c u M a d ž a r s ke pro gla še na je 2004., 2005., i U br a k u je s bu ga r sk i m k a ja k a še m i t re ne rom Ad r i ja nom D u š e vom. Iz vor: Ar hi va Stje pa na Ja ni ća iz Ko pra. Lit.: N ac ion a l, 463, Za greb, 28. IX. 2004; D. Koste lac, K r o z t a l a s e d o z v e z d a, B a č k a P a l a n k a, ; ht t p: // h u.w i k i p e d i a.o r g / w i k i / D u s e v-ja n ic s _ N a t a s a ; h t t p: //w w w.at a s t a r s.r s /v o d e n i -sp o r t o - v i / ve sl a nje - n a t a a -ja n i - d o bi l a - d e vo ji c u. E. He mar JA N IĆ, S t je p a n (Bač ka Pa lan ka, 24. XI ), ka ja kaš, ka ja ka ški tre ner. Sin je kaj a k a š a M i l a n a i Š t e fi c e, r o đ. P u c ko, b r a t k a ja k a š a M i ć e i k a ja k a ši c e Na t a š e. O s n ovn u i s r e d nj u u g o s t i t elj s k u š ko l u z a v r š io je u B a č koj Pa l a n c i, a Vi š u t r e n e r s k u š ko l u u B e o g r a d u. U r a n oj m l a d o s t i b a v io s e s vi še spor to va, a u ka jak je pr vi put sjeo s 9 go di na. Član Ka ja ka ško ga klu ba S i n t e - lon iz Bač ke Pa lan ke po stao je 1993., gdje je tre ner bio nje gov otac, a čla no vi i brat i se stra. Pr vi uspjeh ostva rio je na ekipn o m p r v e n s t v u S R J u g o s l a v i j e u Apa ti nu, gdje je nje gov klub osvo jio pr vo m j e s t o. N a m e đ u n a r o d n o j r e g a t i u Se ge di nu osvo jio je s bra tom 1. mje sto u dvo sje du na 500 m. S čla no vi ma obi te lji osno vao je Ka jak ka nu klub Elit u Bač koj Pa lan ci. Iste go di ne s bra tom nas t u p a n a Sv je t s ko m ju n i o r s ko m p r ve n s t v u u Lah ti ju i u di sci pli ni dvo sjed na 1000 m o s v a ja b r o n č a nu m e d a lju, a n a Me d i t e r a n - skim igra ma (MI) u Ba ri ju na stu pa u fi na lu 3 di sci pli ne, ali ne osva ja ni jed nu me da lju. Na Europ skom ju ni or skom pr ven - stvu u Norrköpingu (Šved ska) osva ja sre br nu me da lju u jed no sje du na 1000 m i bron ča nu me da lju u jed no sje du na 500 m. Iste go di ne još kao ju ni or na stu pa s bra tom na Svjet skom pr ven stvu (SP) u Se ge di nu i o sva ja s r e b r nu me d a lju u dvo sje d u n a m. Na europ skim pr ven stvi ma u Pozna ńu (Polj ska) i u Mi la nu s bra tom je u dvo sje du na 1000 m osvo jio 8. mjesto, a u Se ge di nu u jed no sje du na 1000 m ta ko đer 8. mje sto. Iste go di ne na Europ skom pr ven stvu (EP) do 23 go di ne u Za gre bu u jed no sje du na 1000 m osva ja b r o n č a nu me d a lju. U pro met noj ne sre ći pot kraj kod B e o g r a d a s l o m i o j e n o g u, r u k u i v i l i c u, brat Mi ćo bio je lak še ozli je đen, a otac Milan od po slje di ca je ozlje da pre mi nuo. Nakon smr ti oca i ne mo guć no sti da u Sr bi ji i C r n oj G o r i o si g u r a j u k v a l i t e t n e u v je t e z a rad, od s bra tom po či nje na stu pa ti z a r e pr e z e n t a ci ju H r vat ske. Po st a ju čla no v i K a ja k a š ko - k a n u i s t ič ko g a k lu b a B elišć e iz Be l i š ća, mje st a o d a k le je nji ho va m aj k a. Z a KKK B e li šć e na stu pa ju do 2007., a on da pre la ze u KKK Ja r u n i z Z a g r e b a. O d m a h n a k o n d o l a s k a u H r v a t s k u n a s t u p a na EP u Po zna ńu, gdje u jed no sje du na 1500 m osva ja bron ča nu me da lju. Bi la je to pr va se ni or ska me da lja za hr vat sko ka ja - ka štvo na mir nim vo da ma od Po sli je vi še ne uspi je va osvo ji ti me da lju na slu žbe - nim me đu na rod nim pr ven stvi ma, ali ostvar u je z a p a ž e n e r e z u l t a t e u je d n o sje d u t e s bra tom u dvo sje du. Na stu pao je na Olimpij skim igra ma u Pe kin gu, gdje se pl a si r a o u fi n a le je d n o sje d a i d vo sje d a n a na 1000 m i u oba je na tje ca nja osvo jio 9. mje sto. Na SP u Se ge di nu na 500 m osvo jio je 5. mje sto i 6. mje sto u dvo sje du na 1000 m, 7. mje sto u jed no sje du na 500 m na SP u Du is bur gu 2007, a na SP u Dartmo ut hu (Kanada) osvo jio je 4. mje sto u jed no sje du na 1000 m i 7. mje sto u dvosje du na 500 m. Na EP u Ra či ca ma (Če ška) osvo jio je 4. mje sto u jed no sje du na 1000 m, na EP u Pon te ve dri (Španjol ska) 8. mje sto u jed no sje du na 500 m i 8. mje sto i 4. mje sto u dvo sje du na 1000 m, 7. mje sto u dvo sje du na 1000 m na EP u Mi la nu te 4. mje sto u jed no sje du na 1000 m na EP u Bran den bur gu. Na MI u Al me ri ji (Špa njol ska) osvojio je zlat ne me da lje u jed no sje du na 1000 m i dvo sje du na 1000 m, a na MI u Pe s c a r i ( It a l i ja) o s vo jio je z l at nu me d a lju u jed no sje du na 500 m i sre br nu me da lju u je d no sje d u n a m. Na Pr ven stvu Hr vat ske osvo jio je 11 n a slo va pr va k a p o je d i n a č no i ek ip no. Z bog 31

32 JA N IĆ zdrav stve nih pro ble ma na tje ca telj sku je kar i j e r u z a v r š io U i z b o r u H r v a t s k o g a k a ja k a š ko g a s a ve z a p r o g l a š e n je n aj b o lji m ka ja ka šem Hr vat ske 2005., 2007., i U bra ku je s naj u spje šni jom slo venskom ka ja ka ši com na mir nim vo da ma Špe - lom Po no ma ren ko-ja nić. Od nje zin je slu ž b e n i t r e ne r. Ži v i u Ko p r u. Iz vor: Ar hi va Stje pa na Ja ni ća iz Ko pra. Lit.: N a c i o n a l, 463, Za greb, 28. IX. 2004; Hr vats k i š p o r t s k i a l m a n a h , Ve l i k a G o r i c a, 2006; Hr vat ski športski almanah , Vel i k a G o r i c a, ; H r v a t s k i š p o r t s k i a l m a n a h , Ve l i k a G o r i c a, ; D. K o s t e l a c, Kroz ta la se do zve zda, Bač ka Pa lan ka, 2008; Hrvat ski šport ski al ma nah , Ve li ka Go ri - ca, 2009; H r v a t s k i š p o r t s k i a l m a n a h , Ve l i k a G o r i c a, E. He mar JA N K AČ, M a t ej (Bi stra kraj Za gre ba, 21. IX Za greb, 10. IV ), od vjetn i k, k u l t u r n i dje l a t n i k, z b o r o vo đ a, pje v a č. Već u puč koj ško li i gim na zi ji po ka zao je n a k l o n o s t p r e m a g l a z b i, n a p o s e p j e v a n j u. Ti je kom ško lo va nja na za gre bač koj bo go - slo vi ji po stao je pred sjed ni kom i zbo ro vo - đ o m n aj s t a r i j e g a h r v a t s ko g a p j e v a č ko g a d r u št va Vi je n a c, a re ge n s c h o r i z a g r e ba č ke ka te dra le po sta vio ga je za ko ra li sta. Na - kon upi sa na Prav ni fa kul tet po stao je pjeva č e m u st u d e nt skom zb o r u Kolo, a p o sl i je u m j e t n i č k i m z b o r o v o đ o m a k a d e m s k o g a zbo ra Va r a ž d i n s k i k l u b. Na kon što je di plo mi rao 1907., pr vi posao do bio je u Osi je ku, gdje je dje lo vao u HPD Ku hač. Ubr zo je upu ćen na rad u sudbe ni stol u Ba nju Lu ku, gdje je bio zbo rovo đa HPD Na d a, a pje vao je bas i ba ri ton. Ne š t o p o sl i je k a o s u d s k i s a v je t n i k p r e mje - šten je u Bi hać, gdje je za vri je me krat kot r a j n o g a s l u ž b o v a n j a o b n o v i o d j e l o v a n j e t a mo š nje g a H PD Kra ji šnik. Sk u p a s ne ko l i ci nom m la d i h h r vat sk i h i n t e l e k t u a l a c a ( M i h o v i l K a t a n e c, M a r i n Ju ras, Ivo Šer cer, La di slav Vla šić, Vin ko Žga nec i dr.), uz pre po ru ku Ra di će ve Hrvat ske puč ke se ljač ke stran ke te na kon poz i v a t a d a š nje g a s u b o t ič ko g a g r a d o n a č el n i- k a Fr a nje Su d a r e v i ć a, ja v io s e n a n a t je č aj z a mje st o g r a d sko g a bi lje ž n i k a u Su b o t i ci. 32 Matej Jankač Ta ko u ruj nu iz Bi ha ća do la zi u Subo ti cu, gdje kao grad ski bi lje žnik ra di do 1929., a p o sl i je k a o o d v je t n i k. Us p o r e d no je bio i z n i m no a k t i va n n a p o d r uč ju k u l t u r e t e je bio je d a n o d no si t e lja i n t e g r a ci je b a č - k i h B u nje v a c a u h r v a t s k i k u l t u r n i p r o s t o r. Bio je pr vi pro čel nik Od je la za gla zbu i prv i zb o ro vo đ a Mu ško ga zb o r a P ro sv jet no ga d r u št va Ne ve n ( po sl i je H r vat sko pro sv jet no dru štvo Ne ve n), osno va no ga 31. XII Sku pa s Mi ho vi lom Ka ta ne com na kon neko l i k o m je s e c i b io je o s n i v a č H r v a t s k o g a p j e v a č k o g a d r u š t v a N e v e n 4. XII (i s p r v a k a o s e k c i ja P r o s v je t n o g a d r u š t v a Ne ve n, a od kao sa mo stal no dru štvo), gdje s u n aj pr i je u st ro ji l i mu šk i, n a kon t o ga žen ski, a na kra ju i mje šo vi ti zbor. Su djelu ju ći na mno gim na tje ca nji ma i pri re đu - ju ć i ve l i k b r oj jav n i h n a s t u p a, p o s t i g l i s u m n o g o b r o j n e u s p j e h e i z a d o b i l i r e n o m e u g r a d u i c i je loj t a d a š njoj Ju go sl a v i ji. O d o s n u t k a H r v a t s k o g a p j e v a č k o g a d r u š t v a Ne ve n bio je zb o r o vo đ a Mu š ko g a zb o r a, a č e st o je n a st u pa o i k a o so lo - pje va č d i o n i ca b a s a i b a r i t o n a. K a o s p o s o b a n o r g a n i z a t o r bio je p o slo vo đ a ( ) i d u go go d i š nji do pred sjed nik Dru štva ( ). Zbog n e sl a g a nja s a s n a ž n o m p r o r e ž i m s ko m id e - o lo š ko m p r o t k a n o š ć u O d b o r a z a p r o sl a v u če t i r i sto te ob ljet n i ce Ca r a Jo va na Ne na d a, u ko ji je ime no van, od bio je su dje lo va ti u nje - go vu ra du i slu žbe noj pro sla vi 27. XI Nje go v i si no v i Zvo n i m i r ( Ba nja Lu k a, 1909.?) i Mi li voj (Ba nja Lu ka, 1910.?), ta kođer od vjet ni ci, i sa mi su bi li ak tiv ni u Nevenu. U Su bo ti ci je sta no vao u I. kru gu, Agi na 8. Bio je na gla su kao skro man i sa mo za-

33 JANKÓ t a ja n č o v je k. Z a s voj t r i d e s e t o go d i š nji r a d kao pje vač i zbo ro vo đa na gra đen je je d n i m o d n aj ve ći h g la zb e n i h p r i z n a nja u K r a lje v i n i Ju go sl a v i ji Sr e b r n o m lo vo r o - vom zvi je zdom Sa ve za pje vač kih dru šta va. Po d p r i t i s ko m m a d ž a r s k i h vl a s t i, ko je s u p r o t je r i v a le s ve m e đ u r a t n e d o s e lje n i ke b e z ob z i r a n a n a ci o n a l no s t, n a pu s t io je Su - bo ti cu i traj no se na sta nio u Za gre bu, gdje je na sta vio pje va ti u Cr kve nom pjevač kom zbo ru Ho s a n n a pri cr kvi sv. Pe tra. God te ško je obo lio. Po ko pan je na z a g r e b a č kom g r o blju M i r o goj. I z vo r i: H i s t o r ij s k i a r h iv Su b o t i c a, F: 47. X I I 1368/ 921; F: 47. XI 35/928; F: /1934. Lit.: A. S e k u l ić, R a d i ć e v c i u ž i vo t u b a č k i h H r va t a od do 1928., H r v a t s k i i s e l j e n i č k i z b o r n i k 1994., Za greb, 1994; S. Be ljan ski (ur.), 75 g od in a Ad v o k a t s k e k o m o r e Vo j v o d i n e, No vi Sad, 1996; Lj. Vuj ko v i ć L a m i ć, Sj e ć a nj e n a H r v a t s ko p j e v a č ko dru štvo»ne ven«(od do god.), K l a s je naših ravni, 1/19 9 9, S u b o t i c a ; T. Ž ig m a n ov, D je - l a t n o s t d r. M i h o v i l a K a t a n e c a i M a t e j a J a n k a č a, Kla sje na ših rav ni, 1/1999, Su bo ti ca. S. M a č ko v i ć i Lj. Vuj ko v i ć L a m i ć JANKÓ, János ( B u d i m p e š t a, 1 3. I I I Borszék, rum. Bor sec, Er delj, 28. VII ), dok tor ge o gra fi je, an tro po - lo g i je i b o t a n i ke, e t n o g r a f. Si n je Já n o s a, po zna to ga sli ka ra i ka ri ka tu ri sta ( ) i Gi zel le, rođ. Ba jay. Ško lo vao se u Bu dim pe šti, gdje je i dok to ri rao Iste je go d i n e i z a b r a n z a t aj n i k a M a d ž a r s ko g a g e o g r a f s ko g a d r u š t v a. R a z v i o j e b o g a t u i s t r a ž i va č k u i z n a n s t ve nu dje l a t n o s t. U t u je s v r hu p r o p u t o v a o m n o ge z e m lje n a r a z - li či tim kon ti nen ti ma, is tra ži vao po et no - g r a f sk i m mu z e ji m a t e n a t e r e nu p r i k u plja o gra đu za svo je član ke i knji ge. Uz pot po ru bu d i m p e š t a n s ke Tr go va č ke i ob r t n ič ke ko - mo re pu tu je u Egi pat, a u Al žir, Tu nis i Tri po li. God i Mi nistar stvo obra zo va nja ša lje ga u En gle sku i Fran cu sku. Asi stent na ka te dri za ge o gra fiju n a bu d i m p e š t a n s kom s ve u č i l i š t u p o s t a o je Od di rek tor je et no graf skog a o d je l a Na r o d no g a mu z e ja. U Hel si n k i i Ru si ju pu to vao je Bio je član tre će eks pe di ci je Je nőa Zichyja, po zna to ga ma - d ž a r s k o g a p o l i t i č a r a i i s t r a ž i v a č a A z i j e, ko ji je o n d je i s t r a ž i v a o je z i č n e, p o v i je s n e, a r h e o lo š ke, a n t r o p o lo š ke i e t n o g r a f s ke p o - ve z n i ce s Ma d ž a r i m a. P ro pu t o va o je pre d io od Kav ka za do del te Vol ge, a oda tle do sibi r s ko g a To b ol s k a i O s e t i je. P r o u č a va o je i Et n o lo š k i mu z e j u B e r l i nu. P r o pu t o va o je ci je lu t a d a š nju M a d ž a r sk u. Su r a đ i va o je s a z e m ljo pi s n i m i e t no g r a f s k i m d r u š t v i m a t e su dje lo vao u or ga ni za ci ji et no graf sko ga dije la mo nu men tal ne Ti suć ljet ne iz lo žbe, prir e đe n e u s k lo pu p r o sl a ve t i s u ć i t e oblje t n i c e d o s e lje nja M a d ž a r a. Bio je u r e d n i k b u d i m p e š t a n s ko g a č a s o p i s a Etnográphia. Pi sac je broj nih sa mo stal nih dje la i su radn i k u jo š ve ć e m b r o ju s t r u č n i h pu bl i k a ci ja n a m a d ž a r s ko m, nje m a č ko m i e n g le s ko m je zi ku. Cilj mu je bio za bu du će na ra štaje i i s t r a ž i va nja p r i k u pi t i d o volj no g r a đe o M a d ž a r i m a je z i č n o s r o d n i m u g r o fi n s k i m n a r o d i m a, e t n i č k i i a n t r o p o lo š k i s r o d n i m tur sko-ta tar skim na ro di ma te sla ven skim n a r o d i m a, ko ji ž i ve u s u sje d s t v u d v i ju s p o - me nu t i h sk u pi n a t e n a Ma d ž a r e i m a ju ve l i k utje caj. Pre mi nuo je mlad pri go dom jed no - ga is tra ži vač ko ga pu to va nja u Er delj. U nje - go vu čast Ma d ž a rs k o e tn og r a fs k o d r uš t v o od do dje lju je na gra du»jankó János«mla dim et no gra fi ma kao pri zna nje za iz - va n r e d n a z n a n s t ve n a d o s t ig nu ć a. O Šok ci ma je pi sao u ča so pi su Etnográphia, ko ji je ti skan i kao po seb ni s e p a r at. I s t e je go d i ne p r e r a đe n i i sk r a ć e n i čl a n a k ob ja vlje n i u 2. s ve s k u mo no g r a fi je B a č ko - b o d r o š ke ž u p a n i je, ko j u je u r e d io Gyula Dudás. U nje mu opi su je lo ka ci ju Šok a c a u t oj ž u p a n i ji, n a g l a š a v a ju ć i k a ko je ri ječ o 8 na se lja u za pad nom di je lu žu pa nije, uz du nav ske mo čva re i u nji ma, gdje su ne kad ži vje li Ma dža ri, što do ka zu ju i na - zi vi tih na se lja i pu sta ra oko njih ma džarsko ga p o d r i je t la. Ni je n a či st o t ko s u Šok ci i Bu njev ci pi š u ć i o d o s e lja va nju Bu njev c a, na zi va ih ri mo ka to lič kim Sr bi ma, dok go - vo r e ć i d a dje voj ke u Šo k a c a v r lo r i je t ko s a - me bi ra ju mu ža, a da ni mom ci u tom ni su p o s ve slo b o d n i, ve ć t o o b ič n o d o g o v a r a j u sta ri ji, za klju ču je da je to ta ko u svih Sr ba. Na vi še mje sta iz no si slič ne te ze, ali na kraju član ka kao da mi je nja mi šlje nje te tvr di d a su Šok ci p o seb n a et n ič k a sk u pi n a u nu t a r 33

34 JANKÓ j u ž n o s l a v e n s k e s k u p i n e n a r o d a, r a z l i č i t a o d Bu nje va c a i Sr ba. U čla n k u s e n a b r a ja ju na se lja iz ko jih su Šok ci iz Son te, Bo đan a, Vaj s k e i Pl a v n e b i r a l i b r a č n e d r u g o ve u XVI II. i XIX. st.: Mo no štor (srp. B a č k i Mo no š t or), Som b or, A lj m a š, K a r lo va c, Bo - đ a n i, Po ž e g a, E r d u t, Pl av n a, Va l p o vo, B e - čej, Lo vas, Vaj ska, Son ta, Bač, Vu ko var, D a lj, B a p s k a, B u k i n (d a n a s: M l a d e n o vo), S e l e n č a, No vo S e l o (d a n a s: B a č ko No vo S e lo), Nu š t a r, D o r o slo vo, M a d a r a š, To v a r- nik, Đe le tov ci. Po pis na se lja, iako to on ne vi di, ja sno go vo ri tko su Šok ci Bač ko-bod r o š ke ž u p a n i j e i k a m o p r i p a d a j u : d a s u jed no sa Šok ci ma u Hr vat skoj, tj. da pri pad a ju h r vat sko mu n a ro du. O si m ovo ga, on u član ku pi še o obi ča ji ma, po naj vi še že nid be - n i m i on i m a ve z a n i m a u z v je r ske blag d a ne, o go s p o d a r sk i m p r i l i k a m a, o p r a z no v je r ju, o i me n i m a i n a d i m ci m a. R a n i je s e p o g r e š no m i sl i lo d a je Ja n kó János pse u do nim Iva na Eve to vi ća. Iako su o Šok ci ma pi sa li i je dan i dru gi, nji ho vi se član ci umno go me raz li ku ju. Jankó pi še kao m a d ž a r sk i e t no g r a f, ko ji s â m n a g l a š a va d a ne zna do bro je zik Šo ka ca. Iz nje go va se član ka vi di da je kra će vri je me bo ra vio me đu Šok ci ma te da ih ne po zna je do voljno. Kao vr stan et no graf, svje stan je ne dos t a t a k a s vo j e g a i s t r a ž i v a nja o Š o k c i m a t e n a g l a š a v a d a je nje gov čl a n a k s a m o s k i c a i zr no pi je ska u od no su na ono što još sto ji pre d et no g r a fi m a k a d a s u Šok ci u pi t a nju. S dru ge stra ne, Ivan Eve to vić do bro po zna je je zik Šo ka ca i sa me Šok ce i po zna ta mu je i p o v i je s t i p r i p a d n o s t Š o k a c a. Nje gov čla nak o Šok ci ma, ob ja vljen 13 go di na na - kon Jankóva u 2. sve sku mo no gra fi je Bačko - b o d ro š ke ž u pa n i je, ko ju je u r e d io Sa mu B o r ovsz k y, pu no je k va l i t e t n i ji i p r e ci z n i ji te pred sta vlja is ko rak u ta da šnjem pro u čava nju Šo ka ca u Bač koj. Z n a č aj n i ja dje l a : Tót-Komlós magánrajza, Békes- Gyula, 1887; Erklärung des Na mens Kon go, Gotha, 1888; T h e We l l e - P r ob l e m, Edin burgh, 1888; E q u i s e t u m a l b o - m a r g i n a t u m K i t, Cas sel, 1888; Gróf Benyovszky Móricz éle traj za, B u d a p e s t, 1889; Gróf Benyovszky Móricz mint földrajzi kutató. Kri ti kai me gjegyzések Kamcsatkától Ma cao ig tett útjára, Bu da pest, 1890; A Ni lus Deltája. A Del ta földtani és földrajzi felépülése, B u d a p e s t, 1890; A b s t a m m u n g d e r Pl a n e t e n, Ber lin, 1891; Stan ley utazása, ka lan djai és fel fe dezései Afrikában, Bu da pest, 1891; Magyarország hegyvidéke i- nek csoportosítása, Bu da pest, 1891; Javaslat a népraj zi kiállítás ügyében, Bu da pest, 1891; A Benyovszky-iro da lom anyagáról, B u d a p e s t, 1891; A magyar földrajzi társulat könyv- és térképtárának Czímjegyzéke , B u d a p e s t, 1891; Map of the Crow nlands of the King dom of St. S t e ph a n s, Lon don, 1892; A s z i n ga n f u i n es t or ian u s emléktábla (pri je vod), Bu da pest, 1892; K a lo t a s z e g magyar népe. Népraj zi tanulmány, B u d a p e s t, 1892; A ka lo tas ze gi és erdélyi magyarságról, Kolozsvár, 1893; A toroczkói vasbányászat és kohászat, Bu da pest, 1893; Tor da, Aranyosszék és Torockó magyar (székely) népe, Bu da pest, 1893; Régi ha zai lőportartók szarvasagancsból, Bu dapest, 1895; Ada tok a bács-bo drog megyei sokáczok néprajzához, Bu da pest, 1896; T ű z z e l v a s s a l a Szudánban. Szla tin Ru dolf pa sa után ford, B u d a - pest, 1896; Ka la uz a népraj zi missió-kiállításban, B u d a p e s t, 189 6; Az ezredéves országos kiállítás n é p r a j z i f a l u j a, Bu da pest, 1897; A népraj zi gyűjtemény leírása (Zichy Je nő gr. kaukázusi és középázsiai utazásai, I-II.), Bu da pest, 1897; A magyar halászat ere de te, B u d a p e s t L e ip z ig, ; A Ba la ton melléki lakosság népraj za, B u d a p e s t, 1902; Utazás Osztjákföldre 1898., B u d a p e s t ; Úton a szibéri ai atyafi ak hoz, Jankó János oroszországi le ve lei, Bu da pest, 2001; Ka la uz a Mag y a r N e m z e t i M ú z e u m N é p r a j z i O s z t á l y á n a k kiállításához 1898., Bu da pest Lit.: A Pa l l a s Na g y L ex ik on a, 9, Bu da pest, 1895; Gy. Dudás (ur.), Bács-Bo drogh vármegye egyetemes monografiája, 2, Zom bor, 1896; J. Szinnyei, Magyar írók éle te és munkái, 5, Bu da pest, 1897; S. Bo rovszky (ur.), Magyarország vármegyéi és városai : Bács-Bo drog vármegye, Bu d a p e s t, ; M a g y a r n é p r a j z i l e x i k o n, 2, Bu da pest, 1979; A. S e k u l i ć, B a č k i H r v a t i, Za greb, 1991; Magyar utazók le xi ko na, B u d a p e s t, 19 93; ht t p: //hu.w i k i p e - dia.org/wi ki/jankó_jános_(néprajzkutató). J. Št ef ko v i ć JANKOVAC (madž. Jánoshalma), se lo u j u ž n o m d i j e l u B a č k o - k i š k u n s k e ž u p a n i j e. Ne ka da šnja slu žbe na ime na : Ja nus - hal ma, Jankószállás, Ja nos halma, Jankovác, Jankó, Janko va, Jankovácz, Iankovácz, do Jankovácz, ota da Jánoshalma. A r h e o lo š k a i s ko p a v a nja p o t v r đ u j u d a su na tom mje stu ži vje li no mad ski pa stirski na ro di Sar ma ti, Hu ni i Ava ri. Na kon ta tar ske na je zde tu su se, me đu pre o sta - le M a d ž a r e, n a s t a n i l i K u m a n i, a s vo je s u pr e bi va l i št e z va l i Cső s z a pa. To je p o d r uč je 34

35 JA N KO V IĆ p o s t a lo p o sje d o m Ja n k a Si bi nja n i n a (madž. János Hunyadi), ka da je i na zva no Jankó, Jankószállás. God ima lo je 47 p o r e z n i h ob ve z n i k a. Bu nje va č k i H r va t i na sta ni li su ga u raz do blju God be o grad ski bi skup Ma rin Ibri ši mo - v ić ov dje je k r i z m a o 325 k a t o l i k a, ja m a č no H r va t a. Ja n ko va č k a obi t elj M a mu ž ić d o bila je plem stvo God imao je 16 p o r e z n i h o b v e z n i k a. K a t o l i č k o j e m j e s t o Za Rákóczijeva ustan ka ( ) n a s e lj e j e u n i š t e n o. N a k o n o b n o v e, n a v o d e g a k a o h r v a t s k o (» i l i r s k o «) s e l o. Naj pri je je kmet ski po sjed Ugar ske dvorske ko mo re, a od obi te lji Orczy. Po pis bi lje ži 10 hr vat skih po re znih ob ve - zni ka, a u mje stu je za bi lje že no 30-ak hrvat s k i h p r e z i me n a: B e d ž u l a, Bu n d ić, Iva n - ko vić, Ku jun džić, Ku lić, Ma mu žić, Pan čić, Pe r šić i d r. Ma d ž a r i i Slo va ci do se lja va ju se»iz uda lje nih žu pa ni ja«1731. Žu pa je osno - va na 1733., a po dig nu ta je cr kva Sv. A ne. Žu p om s u n aj pr i je upr a vlja l i s u b o t ič k i f r a njev ci, a p o sl i je s v je t ov n i s ve ć e n i- ci. God u mje stu je ži vje lo 264 pre teži to ma džar ske obi te lji. Tr go vi štem je po - stao 1807.; ce hov ske is pra ve tkal ci su do bi li 1822., a osta li obrt ni ci God ima 8625 s t a nov n i k a, o d t o g a s ve g a 2 H r va t a. G r a d o m j e p r o g l a š e n D a n a š nje jan ko vač ko pod ruč je (atar) pro sti re na ha, a po zna to je po raz vi je nom vi nogra dar stvu i vo ćar stvu. Do da nas su ostal i s a č u v a n i i ov i m i k r o t o p o n i m i: B r i ž i ć i, D r a g i ć o v a, H r đ a v i c a, K i s e lj a k, Po ž a r e v i - na, Ras tik. Lit.: I. Ka to na, Hi s t o r i a m e t r o p o l i t a n a e C o l o c e n - s i s e c c l es ia e, Co lo cae, 1800; I. Iványi, Bács-Bodrog vármegye helynévtára, 1, Sza bad ka, 1895; Gy. Dudás (ur.), Bács-Bo drog vármegye egyetemes monografiája, 1-2, Zom bor, 1896; I. Iva nić, I s t o r ij s k o - e tn og r a f s k a r a s p r a v a : B u n je v c i i Š o k c i u B a č k o j, B a r a n j i i L i c i, Be o grad, 1899; S. Borovszky (ur.), Bács-Bo drog vármegye monográfiája, 1, Bu da pest, 1909; P. Pe kić, Po v i je s t H r v a t a u Voj vo di ni od naj sta ri jih vre me na do go dine, Za greb, 1930; J. Rapcsányi, Magyar városok monográfiája : Ba ja és Bács-Bo drog vármegye községei, B u d a p e s t, 1934; A. He ge d ű s, Bácskai és bánáti jobbágyle ve lek ( ), Újvidék, 1984; L. Kiss, Földrajzi ne vek etimológiai szótára, Buda pest, 1980; A. Se ku lić, H r v a t s k i b a č k i m je s t o - pi si, Za greb, Ž. M a n d i ć JA N KO V IĆ, ple m ić k a p o ro d i ca. U Ba č koj ž u p a n i ji ple m s t vo joj je p r o g l a š e n o za An tu na i Le o pol da, pre ma po tvr di Ni - t r a n s ke ž u p a n i je. Ni s u r o d bi n s k i p o ve z a n i s Jan ko vi ći ma ko ji su ima li po sje de u Po že - š koj, Sr i je m s koj i Ba r a nj s koj ž u p a n i ji. Lit.: Gy. Dudás, A bácskai ne mes családok, Bács- Bo drogh Megyei Történel mi Társulat Évkönyve, 4 /1893, Z o m b o r ; V. D u i š i n, Ple m i ć ke p o r o d i c e I I, Vo jv od in a, 2, [No vi Sad, 1941]; H rv a ts k i b iog r a f - s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, S. B a č i ć Jan ko vac (Jánoshalma) 35

36 JA N KO V IĆ JA N KO V IĆ, Jo s i p (Ja n ko v i c s, Jó z s e f ) (Vu ko var, oko Rim, 25. III ), f r a n j e v a c, p r o f e s o r, fi l o z of s k i i t e o l o š k i pi sac, pro vin ci jal. Na kon stu pa nja u fra - n j e v a č k i r e d, fi l o z o f s k i i t e o l o š k i s t u d i j za vr šio je u Ri mu. Naj pri je je pre da vao fi lo zo fi ju u Ri mu i Man to vi, za tim u Vu - ko va ru , pa te o lo gi ju u bo go slovn o j š k o l i G e n e r a l n o g a u č i l i š t a u B u d i m u K a o v r s nu c r k ve n o mu p r av n i k u i li tur gi ča ru, pro vin ci jal Fi lip La strić po - vje rio mu je da s Pe trom Li pov cem za stu pa po slo ve fra nje vač ke pro vin ci je Bo - s ne Sr e b r e ne p r e d c r k ve n i m n a d le š t v i m a u Po žu nu, a bra nio je u Be ču in te re se f r a nje v a č ko g a s a m o s t a n a u B u d i mu. K a o p o v je r e n i k v r h ov n e u p r a ve f r a nje v a č ko g a re d a, oba v io je k a non sk i p o ho d u P ro v i n ci ji sv. La di sla va u sre di šnjoj Hr vat skoj 1739., Pro vin ci ji Pre sve to ga Ot ku pi te lja u Dal - ma ci ji i u Bu gar skoj. U upra vi Bo sne Sre bre ne bio je ku stod i pro vinc i ja l t e g e n e r a l n i d e fi n i t o r P r i d i o bi B o s n e Sr e b r e n e z a u z i m a o s e z a u s p o s t a v u p o d u n av s ke p r o v i n c i je s a s a mo st a n i m a u Sr i je mu, Ba č koj i Uga r skoj, što je na i šlo na ot por fra nje va ca u Bo sni i Sl a vo n i ji, a i k a s n i ja je r a z d i o b a sl i je d i l a p o l i t ič ke, a n e r e g i o n a l n e g r a n i c e, ko je je on pro mi cao. U ru ko pi su je osta vio spi se Ph i loso p hi a u ni ve rsa (Vu ko var, 1739.) i De Deo uno (Bu dim, ), ko ji se ču vaju u f r a nje va č koj s a mo s t a n s koj k nji ž n i ci u B u d i m p e š t i. Na p o z iv je ot pu t o va o u R i m, gdje je i umro. D j e l a : Pr o m t u a r i u m c o m m i s s a r i i v i s i t a t o r i s e x s a c r i s s c r i p t u r i s, s s. p a t r i b u s, o p t i m i s q uib us q u e r e l ig ion i s n os t r a e a u th o r i b u s s t u d i o s e c o l l e c t u m, b u l li s q u e p o n t i fi c i i s, s a cr or u m c an on u m m a nd at i s. & no stri sac ri in sti tu ti con sti tu ti o nibus accomo - d at u m, m od i s, s e r m on ib u s q uoq u e, c i rc ul ar ib u s l i t t e r i s, m o t i v i s, n o rm a c o nc u rr e nd i, p r o l e ct ur i s ge n e r a l ib u s, p r a ct ic a c r im in al i, p r aec aut ion ib u s com mis sa rii, & ob ser va ti o ni bus ador na tum,si - m u l q u e a u t h o r e J. J. a Va lc ov ar in o... s t y l o p l an o c o m p o s i t u m a t q u e i n t e s s e r a m p e r e n n i s g r a t i t u d i - n i s, a c filiali s o bs e rv a n t i a e Re v. P. F. C a je t a n o d e Lauri no di ca tum, ob la tum sac ra tu mque..., R a ve n - nae, 1742; C o m p e n d i u m s a c r a r u m c a e r e m o n i a - rum pro alma et antiqu is si ma pro vin cia Bo snae - A r ge n t i n a e, Ve ne ti is, Lit.: A. Horányi, Me mo ria Hun ga ro rum et Pro vin - c i a li u m s c r i p t i s e d i t i s n o t o r u m, 2, Vi en nae, 1776; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, L. He k a JA N KO V IĆ, M a r t i n (Ja n ko v i ch, Ja n ko - vits, Márton, Mar ti nus) (?, 25. X Jan ko vac, 26. XII ), sve će nik, pi sac. Osim da tu ma ro đe nja (ali ne i mje sta) iz nje go va naj ra ni je ga raz do blja ži vo ta po zna - to je tek da je u škol skoj go di ni 1804./05. b io s t u d e n t d r u g e go d i n e m u d r o slo vlja n a B o g o sl ov n o m f a k u l t e t u u Eg e r u t e d a j e z a r e đe n z a s ve ć e n i k a. Bio je k a p e l a n u Čo no plji 1810., u Ku li , u njem a č ko m n a s e lju G aj d o b r i (njem. Schönau, madž. Szépli get) te u No vom Sa du , a na kon to ga žup nik u Jan kov cu (madž. Jánoshalma) Bio je de kanant ski bi lje žnik 1842., a du žnost de ka na Gor njo ti san sko ga de ka na ta Po ti sko ga arh i p r e z bi r a t a ob n a š a o je Au t o r je d va ju dje l a n a l a t i n s ko me je z i k u. D je l a : Re v. d n o S t e p h a n o K a t o n a, a b b a t i S. Pe t r i d e B o d r o gh - M o n o s t o r... Re c t o r i s u o c l er u s j un io r a pp ro pla n te sa n c t i S te ph an i reg i s n os t r i sa cra D ie D e d i c a t, Co loc zae, 1807; Ap pla u sus pa sto ri ti us me tro po li ta nae Co loc zen sis ec cle si ae ar chi e pisco po... Pe tro Klo bu sitzky de Eadem ex cat he dr. e c c l e s i a S z a t h m a r i e n s i i n s e d e m m e t r op ol it an a m t r a n s l a t o, Pest hi ni, Lit.: G. Pe trik, Magyarország bibliographiája, , 1-4, Bu da pest, ; I. Ku jun džić, B u nje v a č ko - š o k a č k a bi bl i o g r a fi ja, R a d JAZ U, 355, Za greb, 1969; A. La ka tos (ur.), A K a l o c s a - b á c s i f ő e g y h á z m e g y e t ö r t é n e t i s e m a t i z m u s a , K a lo c s a, L. He k a JÁNOSHALMA Jan ko vac JA N US, Pa n no n i u s Če smič ki, Ivan JARAK Jen dek JA R A M A Z O V IĆ, A n t u n (Subotica, 18. IV Vi ro vi ti ca,?24. IV ), su dio n i k p o k r e t a ot p o r a. Si n je t r gov c a i v i n o - g r a d a r a A n t u n a i Te r e z i je, r o đ. Bu d i n č e v ić. O snov nu š ko lu z a v r šio je u Su b o t i ci, n a kon če ga se upi sao u gim na zi ju, a po lo žio je ve li ku ma tu ru. Naj pri je je ra dio kao činov nik u su bo tič koj grad skoj upra vi. Kao

37 JA R A M A Z O V IĆ p r i č u v n i č a s n i k j u g o sl a ve n s k e k r a lje v s k e voj ske u či nu pot po ruč ni ka na jed noj je voj noj vje žbi ne tom pri je Dru go ga svjets k o g a r a t a o s u m n j i č e n z a n e p r i j a t e l j s k o dje lo va nje te je osu đen na za tvor sku ka znu, ko ju je iz dr žao u Osi je ku. Na kon ka pi tu - l a c i je ju go sl a ve n s ke voj s ke u t r a v a nj s ko m ra tu vra tio se u Su bo ti cu, gdje je pod s u m n j o m d a j e p r i s t a š a k o m u n i s t i č k o g a po kre ta tri put uhi ći van. Is pr va se iz dr ža - vao ob ra dom vi no gra da, a po sli je je otvo - r io t r go v i nu z u b a r s k i h p o t r e p š t i n a. Na kon p o vl a č e nja m a d ž a r s k i h s n a g a i z S u b o t i c e p r i s t u p i o j e V I I I. v o j v o đ a n s k o j u d a r n o j bri ga di. U si ječ nju po stao je čla nom KPJ. Po sta vljen je za ko me sa ra če te te je d o bio č i n p o r u č n i k a. U z a v r š n i m r a t n i m a k c i ja m a 2 4. I V u o ko l i c i D o nje g a Mi holj ca, u šu mi u bli zi ni ci gla ne, te ško je ra njen te je pre ne sen u Vi ro vi ti cu, gdje mu se gu bi sva ki trag. Lit.: S p o m e n i c a p a li m b o r c i m a i ž r t v a m a f a š i s t i č - kog te ro ra , Subotica, T. Ž ig m a n ov JA R A M A Z O V IĆ, Iva n Ic o (Su bo ti ca, 18. IV Pu la, 3. IV ), bok sač ki tre ner. Sin An tu na i Ma ri je, rođ. Ba čić. Izu č io je s t r o jo b r a va r s k i ob r t u Su b o t i ci. O d - r a s t a o je u si r o m a š n oj o bi t e lji s d vo ji c o m bra će i jed nom se strom. Maj ka mu je umr la kad je imao če ti ri go di ne, a otac že lje zni čar na kon ne sre će na po slu ostao je in va lid bez no ge. U mla do sti se ba vio s vi še spor to va, a na kra ju je pre vag nu la lju bav pre ma boksu, ko ji je na kon ra ta u Su bo ti ci bio iz nimno p o pu l a r a n. Sa 16 go di na na pu stio je rod ni grad i n a j p r i j e j e k r a ć e v r i j e m e p r o v e o u S e n t i, gdje se oku šao kao bok sač, a za tim se nasta nio u Osi je ku, gdje je bok sao kod tre ne ra Ju l i u s a Schw ic ke r a. Svoj p r v i n a s t u p i m a o je u s u s r e t u O si je k a p r o t iv Su b o t i c e. Ak tiv ni bok sač bio je če ti ri go di ne bez zap a ž e n i h r e z u l t a t a. D o b r o volj n o s e ja v io u Ju go sla ven sku rat nu mor na ri cu Ubrzo na kon do la ska u pul ski gar ni zon od re - đen je za bok sač ko ga tre ne ra, gdje je ra dio s ve ć a fi r m i r a n i m b ok s a či m a ko ji s u bi l i n a slu že nju voj no ga ro ka. Mom čad gar ni zo - na udru žu je se s Bok sač kim klu bom Pula i pod ime nom BK Ja d r a n n a s t u p a ju u H r- va t s ko - slo ve n s koj l i g i, ko ju o s va ja ju Na te me lju to ga ste kli su pra vo nas t u p a u I. s a ve z noj b ok s a č koj l i g i, no k a ko mom č a d n i je bi l a s a s t a vlje n a s a mo o d ci v i- la, mo ra li su se po ko ri ti od lu ci voj nih vla sti i o d u s t a t i o d n a s t u p a. P r i Z a vo d u z a o d goj u Za gre bu u se zo ni 1953./54. ško lo vao se i p o st a o k va l i fi ci r a n i m b ok s a č k i m t r e ne rom u p r voj k l a si p r o fe s o r a Z l a t k a H r bi ć a, bivš e g a d r ž av no g a p r va k a i r e p r e z e n t a t iv c a. Ivan Jaramazović Na ko n i z l a s k a i z voj s ke z a p o sl io s e u B r o d o g r a d i l i š t u U l ja n i k, a kao amater ski tre ner dje lo vao je u BK Pula do Naj ve ći uspjeh ostva rio je s Vla dom Vran j e š e v i ć e m, k o ji j e p o s t a o d r ž a v n i p r v a k i re pre zen ta ti vac na Europ skom prven stvu u Be o gra du i Mo skvi U s t r u č n o m e s t o ž e r u r e p r e z e n t a c i j e b i o je p o m o ć n i m t r e n e r o m n a p r i p r e m a m a z a Olim pij ske igre u Ri mu Bio je profe si o n a l n i t r e n e r BK Met al a c iz Za gre ba , s ko jim je na stu pao u I. sa ve znoj b ok s a č koj l i g i, i u s p o r e d no s t u d i r a o n a Fa - kul te tu za fi zič ku kul tu ru. Zbog te ška fi - n a n c ij s k o g a s t a n j a u z a g r e b a č k o m b o k s u do bio je ot kaz i u ne mo guć no sti da fi nan cira na sta vak stu di ja, vra tio se u Pu lu. Za posl io s e u Br o d o g r a d i l i š t u C r ve n a z v ijez d a i us po red no se ško lo vao za vi so ko kva li fi ci - r a no g a s t r o jo b r a va r a. Po sli je 15 go di na od su stva iz bok sač - ko ga spor ta na jav nom je na tje ča ju iza bran za še fa struč no ga sto že ra i pro - fe si o n a l n o g a t r e n e r a u BK Pu la. Pod njego v i m vo d s t vo m p u l s k i b o k s a č i u s e z o n i 1981./82. osva ja ju pr vo mje stu u II. bok sač- 37

38 JA R A M A Z O V IĆ koj li gi za pad, a u se zo ni 1982./83. po sta ju p o bje d n i c i I. s a ve z n e b ok s a č ke l i ge, š t o je bio je di ni na slov ekip no ga bok sač ko ga prv a k a Ju go sl a v i je z a je d a n h r v a t s k i k lu b u raz do blju Na po je di nač nom se - n i o r s k o m p r v e n s t v u J u g o s l a v i j e u Bo ro vu i u Pri šti ni bok sa či BK Pula S r b o lj u b St a n ko v ić, Pe r o Ta d i ć i Zvo n ko M i l i č e v i ć p o s t a j u d r ž av n i p r v a c i, D a m i r Šk a r o o s va ja d r u go mje s t o, a Na s e r Ru ši d i i Do ri jan Ča lić tre će. BK Pu la ta da da je i ve ć i b r oj r e p r e z e n t a t i va c a. Z a n a ve d e n e je r e z u l t a t e i s t e g o d i n e p r o g l a š e n n a j b o lji m bok sa č k i m t re ne rom Ju go sla v i je i H r vat ske. No, sa mo če ti ri da na na kon osvo je no ga na - sl o v a e k i p n o g a p r v a k a d r ž a ve u p r a v a B K Pu la smje nju je ga bez ja sna obra zlo že nja. Po n u đ e n o m u j e m j e s t o t r e n e r a u k l u b u, a l i b e z m o g u ć n o s t i d a vo d i p r v u m o m č a d, p a r a z o č a r a n n a pu š t a k a r i je r u b ok s a č ko g a t r e n e r a. O s t a t a k r a d n o g a v i je k a p r o ve o je u p o d u z e ć u In d us t r o k e m, gdje je ra dio na o d r ž a va nju s t r o je va. Na ko n š t o je D r u š t vo oso ba s t je le s n i m i n va l i d i t e t om u P u l i d o bi lo p r o s t o r i je u n e p o s r e d noj bl i z i n i nje - go ve ku će, čla no vi ma je po ma gao kao serv i s e r o r t o p e d s k i h p o m a g a l a, m a j s t o r z a po prav ke, pra ti lac, tre ner u sport skim akt iv n o s t i m a it d. D o b it n i k je m n o g o b r oj n i h d r u š t ve n i h n a g r a d a i p r i z n a nja. Iz vor: Ar hi va obi te lji Vide Ja ra ma zo vić u Pu li. Lit.: P. Ladavac, Trideset godina Pulskog boksa ( ), Pula, 1976; In me mo ri am, u: Glas Is tre, Ri je ka, 6. IV. 2001; I n f o r m a t o r : D r u š t v o t je l e s n i h i n v a l i d a P u l a, 13, Pu la, 2001; Z. Bu šić, Š a m p i o n i h r v a t s k o g i s v j e t s k o g b o k s a, Z a g r e b, 2002; I s t a r s k a e n c i k l o p e d i ja, Za greb, E. He mar JA R A M A Z O V IĆ, L aj č o (Đur đin, 9. IX S u b o t i c a, 18. I V ), s u d i o n i k p o k r e t a ot p o r a, d r ž av n i d u ž no s n i k. Ro đe n je u sred nje imuć noj ze mljo rad nič koj obit e lji M a r i ja n a i M a g d a le n e, r o đ. C r n ko v ić. Puč ku ško lu za vr šio je u sa la škoj ško li u Gor njem Ta van ku tu, a pet raz re da gim na - z i je u Su b o t i c i. Na ko n o d slu ž e nja voj no g a r o k a p o s v e t i o s e p o l j o p r i v r e d i n a s a l a š u kod svo jih ro di te lja u Gor njem Ta van ku - t u (S k e n d e r o v o). I z m e đ u d v a j u s v j e t s k i h ra to va bio je sim pa ti zer i član Hr vat ske selja č ke s t r a ne t e or g a n i z a t or b o r av k a Lju d e - v i t a To m a ši ć a, i z a sl a n i k a V l a d k a M a č e k a, u Ta v a n k u t u u s k lo p u a k t iv n o s t i H SS - a u t o m mje s t u t i je ko m p r e go vo r a C ve t ko v ić M a č e k o fo r m i r a nju g r a n i c a Ba n o v i n e H r- vat ske Ni su mu bi le stra ne ni ide je ko m u n i s t ič ko g a p o k r e t a t e s e u čl a n io i u Ko mu n i s t ič k u p a r t i ju Ju go sl a v i je. Na ko n u l a s k a m a d ž a r s k i h p o s t r oj b a u Bač ku u trav nju ak tiv no se pri dru žio i le ga l nom r a du Ok r u ž no ga ko m i t e t a K PJ u Su b o t i c i, o d n o s n o nje go ve ć e l i je u Ta va n - k u t u. U z e mu n i c a m a i s ko p a n i m a n a nje go - v i m s a l a ši m a u Ske n d e r o v u ( p a r t i z a n s k a ba za Al ka zar, naj ve ća na pod ruč ju Ta van - k u t a) i Đ u r đ i n u, n a go s p o d a r s k i m z g r a d a - ma oko sa la ša i u svo joj ku ći u Su bo ti ci u Pal mo ti će voj uli ci skri vao je čla no ve po - k r e t a ot p o r a t e ci je le ž i dov ske obi t e lji. K a d je Su b o t ič k i p a r t i z a n s k i o d r e d p o č e t ko m r u j n a d o š a o n a p o d r u č j e S u b o t i c e, smje št e n je na nje go v u sa la šu u Ske n de ro v u, gdje je imao za po vjed ni štvo. Kao imu ćan po sjed nik s oko 180 ju ta ra ze mlje, obil no je ma t e r i jal no i nov ča no po mo gao pa r t i za n sk i po kret te se po uzo ru na nje ga u po kret prik lju čio z n a t a n b roj s u b o t ič k i h Bu nje va ca. J e d a n j e o d n a j v a ž n i j i h b u n j e v a č k i h p a r t ij s k i h d u ž n o s n i k a u g o d i n a m a n a k o n D r u go g a s v je t s ko g a r a t a : Voj n a u p r a va z a Ba nat, Bač ku i Ba ra nju 30. XI imeno va la ga je u pri vre me ni Uprav ni od bor Sa ve z a z e m ljo r a d n ič k i h z a d r u g a u No vom S a d u, bio je p r v i p o sl i je r a t n i p r e d sje d n i k Grad sko ga na rod no o slo bo di lač ko ga odbo ra (NOO) Su bo ti ce (što od go va ra da - Lajčo Jaramazović 38

39 JA R A M A Z O V IĆ na šnjoj funk ci ji gra do na čel ni ka) , k a o p r e d s j e d n i k O k r u ž n o g a NO O - a si ječ nja ko op ti ran je u naj vi še ti je - lo u Voj vo d i n i Gl av n i NO O Voj vo d i n e u No vom Sa du (ko je je, me đu osta lim, na ple nar noj sjed ni ci 6. IV do nio odl u k u d a s e Voj vo d i n a p r i k lj u č i fe d e r a l n oj Sr bi ji k a o a u t o n o m n a p o k r a ji n a) i o d m a h p o s t a o j e d a n o d t r i d o p r e d s j e d n i k a, n a Sk u p š it n i i z a sl a n i k a n a r o d a Voj vo d i n e u No vom Sa du srp nja bi ran je za vije ć n i k a AV NOJ - a, n a č i je m je I I I. z a sje d a - nju u Be o gra du VI II iza bran z a č l a n a n j e g o v a Z a k o n o d a v n o g a o d b o r a. Bio je za stup nik (za iz bor ni ko tar odžački II.) Pri vre me ne skup šti ne De mo krat ske Fe de ra tiv ne Ju go sla vi je (DFJ ), Usta vo - tvor ne skup šti ne ko ja je do ni je la prv i p o sl i je r a t n i Us t av Fe d e r a t iv n e Na r o d n e Re p u bl i ke Ju go sl a v i je ( F N R J ) i Na r o d n e skup šti ne FNRJ te sa vjet nik Min i s t a r s t v a p o l j o p r i v r e d e V l a d e N a r o d n e Re p u bl i ke ( N R) Sr bi je. Bio je z a s t u p n i k i u Na rod noj skup šti ni NR Sr bi je i Na rodnoj skup šti ni AP Voj vo di ne. U Vla di NR Sr bi je bio je m i n i s t a r b e z l i s n i c e i m i n i s t a r ko mu n a l n i h p o slo v a o d ož uj k a do svib nja Po sli je je oba vljao du žnost rav na te lja i po moć ni ka rav na te - lja Bi r o a z a i z r a d u pl a n a z a o r g a n i z a c i ju i ure đe nje se ljač kih rad nih za dru ga i po ljo - pri vred nih iz lo žbi ( ) i če ti ri go di - ne bio za stup nik Re pu blič ko ga vi je ća NR Sr bi je z a i z b o r n i ko t a r Ba č k a Pa l a n k a. Z a čl a n a Fa k u l t e t s ko g a v i je ć a Po ljo p r i v r e d no - ga fa kul te ta u Be o gra du ime no van je Bio je i član Glav no ga od bo ra Na rodn o g a f r o n t a S r b i j e ( k a s n i j i S o c i j a l i s t i č k i sa vez rad no ga na ro da SSRN), kao i Save za udru že nja bo ra ca na rod no o slo bo di - l a č ko g a r a t a (SU B NOR) Sr bi je. A k t i va n je bio i u m n o g i m d r u g i m p o d r u č ji m a : p r v i p r e d sje d n i k n o vo o s n o v a n o g a Fi s k u l t u r n o - ga om la d i n sko ga s p or t sko ga d r u št va Jova n Mi kić Spar tak (1945.),»pro svjet ni po vje - r e n i k«, t j. o r g a n i z a t o r a k t iv n o s t i o b n o vlje - ne or ga ni za ci je Hr vat sko ga se ljač ko ga pro - s v je t n o g a d r u š t v a S e lja č k a s l o g a z a c i je lu B a č k u. Po m o g a o je o b n a vlja nje og r a n k a to ga dru štva u Ba ču 8. II te se za u zimao za or ga ni zi ra nja smo tre hr vat skih društa va, pje sme, ple sa i obi ča ja bač kih Hr va ta t i je kom t r av nja u Su b o t i ci. Po m a g a o je t e ž nje s u n a r o d nja k a u Bajskom t ro k u t u z a pr i pa ja nje m t o ga p o d r uč ja Ju go sla vi ji u pro lje će Na jed nom na - rod nom zbo ru u Ga ri, na ko jem su glav ni go vo r n i c i bi l i L aj č o Ja r a m a z o v ić i A n t u n Ka ra gić iz Ga re, is tak nu to je pi ta nje bu - d u ć e p r i p a d n o s t i B a j s k o g a t r o k u t a. R a d i p r i k u p lj a n j a p o d a t a k a z a r a z g r a n i č e n j e s Ma džar skom ko ji bi mo gli po mo ći uklju - č e n j u B a j s k o g t r o k u t a u s a s t a v b u d u ć e Ju go sla vi je na osno vi go spo dar sko ga, pro - m e t n o g a i e t n i č k o g a i n t e r e s a f e d e r a l n a H r v a t s k a i z a s l a l a j e J u r j a A n d r a s s y j a u Baj s k i t r o k u t, ko je mu je Ja r a m a z o v ić s vo - ji m u t je c a je m o m o g u ć io p r i s t u p vo đ a m a ta mo šnjih Hr va ta. Bio je me đu sku pi nom i s t a k nu t i h s u b o t ič k i h H r va t a i Sr b a ko je je u lje to kon zul ti ra la Đi la so va ko mi - si ja gle de raz gra ni če nja Sr bi je i Hr vat ske, ka da se, za raz li ku od Gr ge Sken de ro vi ća, za u zi mao za to da su bo tič ki okrug u ci je - lo s t i p r i p a d ne Voj vo d i n i, a z a p r i k lju č e nje Hr vat skoj bio je pod uvje tom da se Baj ski tro kut pri po ji Ju go sla vi ji i ako bi na sje ver Voj vo d i ne bi l i ko lo n i z i r a n i i H r va t i. Sre di nom 1950-ih iz ide o lo ških se razlo ga r a z i š a o s ko mu n i st ič kom vla š ć u zb og mje r a i me to d a na sil nog ot k u pa i ut je r i va nja p o ljo p r i v r e d n i k a u s e lja č ke i z e m ljo r a d n ič - ke za dru ge te je umi ro vljen na vla sti ti z a ht jev. Na kon t o ga p o sve t io is k lju či vo p o - ljo pri vre di na svo jem ima nju. Lit.: S u b o t i č k e n o v i n e, 3. XI. 1939, Subotica; A. Voj nić-pur čar, O s l ob ođ en je S ub ot i c e, Su bo ti ca, 1945; S e lja č k a s l o g a, 12/1946, 2/1947, 3/1947, Zagreb; H r v a t s k a r i je č, 23. IX., 30. IX., 15. X , Su bo ti ca; A. Sam (ur.), S e ć a n ja u č e s n i k a r a d n i č - kog po kre ta i NOR-a Su bo ti ca , S u b o t i - ca, 1985; G. Ti kvic ki, Sli ke iz ustan ka u Bač koj, B e o g r a d, 1989; E nc ik l op ed ija J ug os l av ije, 6, Zagreb, 1990; Č. Po pov, J. Po pov, Auto no mi ja Voj vo - d in e s r p s k o p i t a n j e, Srem ski Kar lov ci, 1993; S p o r t s k o d r u š t v o ž e l e z n i č a r a» J o v a n M i k i ć S p a r t a k «, ur. M. Bru stu lov, Su bo ti ca, 1995; M. Štam buk-ška lić, Hr vat ska is toč na gra ni ca u do ku - m e n t i m a , Fo nt e s : i zv or i z a h rv a ts k u p o v i je s t, 1, Za greb, 1995; S r p s k i b i o g r a f s k i r e č n i k, 4, No vi Sad, G. Bač li ja i M. Ba ra 39

40 JA R A M A Z O V IĆ JA RA MA ZO VIĆ, La zar La zo (Su b o - ti ca, 28. X ), ma če va lac, tre ner. Sin je Iva na i Ma re, rođ. Ba jić. Rad ni je vi jek pro veo kao VKV elek tro ni čar i elek trom e h a n i č a r u s u b o t ič koj S ig m i. M a č e v a nje je p o č e o t r e n i r a t i u M a č e v a l a č ko m k l u b u Spar tak i z S u b o t i c e k o d t r e n e r a Eu ge n a Ja kob č i ć a. Na t je c a o s e u d i s c i pl i n i sa blja. Već po stao je se ni or skim rep r e z e n t a t i v c e m J u g o sl a v i j e, z a k o j u j e d o na stu pio 46 pu ta. Su dje lo vao je na s v j e t s k o m p r v e n s t v u u B u d i m p e š t i Na Bal kan skim pr ven stvi ma u Klado vu i u So fi ji osvo jio je 3. mje sto u ek ip noj kon k u re n ci ji, a n aj ve ći p o je d i n a č n i uspjeh ostva rio je u Ate ni osva ja njem 6. mje s t a. Po bi je d io je n a m e đ u n a r o d n o m t u r n i r u u Sko plju 1973., n a me đu n a rod nom Ku pu Su bo ti ce i te na me đu narod nom Me mo ri ja lu Du ša na Bo ži ća u Be - o g r a d u Bio je n o si t elj ol i m pij s ko g a pla me na u Su bo ti ci za Olim pij ske igre u Münche nu Sa svo jim uče ni kom Rado mi rom Drn dar skim bio je i su di o nik Me - d i t e r a n s k i h ig a r a u Spl i t u Na se n i or sk i m pr ve n st v i m a Ju go sla v i je b i o j e p r v a k u p o j e d i n a č n o j k o n k u r e n c i ji u Be o gra du i u Ma ri bo ru, 2. poje di nač no u Zre nja ni nu, 4. po je di načn o u Z r e nja n i nu, 2. p o je d i n a č n o i 3. ekip no u Za gre bu, 6. po je di nač no i 3. ekip no u Be o gra du, 2. ekip no u Su bo ti ci, 3. ekip no u Zre nja ni nu, 2. ekip no u Za gre bu, 2. ekip no u B e o g r a d u, 2. p o je d i n a č n o i e k ip no u Be o gra du i 2. ekip no u Be o gra du. Na p r ve n s t v i m a Voj vo d i n e, u ko joj je ko n - k u r e n c i ja u s a blji b i l a n aj ja č a m e đ u s v i h 8 t a d a š nji h fe d e r a l n i h je d i n i c a, o s va ja o je p r v a m j e s t a u p o j e d i n a č n o j k o n k u r e n c i ji , i U s p o r e d n o s n a t j e c a n j e m b a v i o s e i t r e n e r s k i m r a d o m, a n a k o n p o v l a č e n j a i z n a t je c a nja p ot pu no mu s e p o s ve ć u je. Kao tre ner mla dih u Spar ta ku p o s t i g a o je naj ve će u spje he: ju n i or ske mom ča d i bi le su s e d a m pu t a e k ip n i p r va c i Ju go sl a v i je u s a - blji (Ra do mir Drn dar ski, Gábor Göncöl, Zoltán Ko la rik), (Vladi mir Braj kov, Bra ni slav Bu kvić, Gábor Be senyei) i (Gábor Si monyi, Gábor Szórád, László Var ga), a u po je di nač noj kon ku ren ci ji ju ni o ri su mu bi li pr va ci Ju go - sla vi je u sa blji (Gábor Göncöl), (Ge za Ba šić Pal ko vić) i (Gábor Si monyi). U se ni or skoj kon ku ren ci ji u sa - blji, kao na tje ca telj i tre ner, s eki pom Sparta ka o s v a ja e k i p n o p r ve n s t vo Ju go sl a v i je a kao tre ner ekip no pr ven stvo Ju gosla vi je u u Su bo ti ci te su dje lu je u Kupu europ skih pr va ka u Bu dim pe šti. U d i sci pl i n i sa blja nje gov n aj u spje šn i ji uče n i k R a d o m i r D r n d a r s k i bio je d r ž av n i p r v a k u p o je d i n a č n oj ko n k u r e n c i ji 1983., i 1989., dok su vi ce pr va ci dr ža ve bi li Zoltán Ko l a r i k i V l a d i m i r Br aj kov N a p r v e n s t v i m a Vo j v o d i n e nje go ve ju n i o r s ke e k i p e bi le s u d e ve t pu t a pr va ci u sa blji, a nje go vi su ju ni o ri po je - d i n a č n o u i s t oj d i s c i pl i n i bi l i p r v a c i (Gábor Göncöl), (Ra do mir Drn darski), (Zoltán Ko la rik), i (Vla di mir Braj kov) te (Gábor Sim o ny i). U s e n i o r s koj ko n k u r e n c i ji e k ip n o je Spar tak bio voj vo đan ski pr vak u sa blji 1973., 1983., i 1986., a po je di nač no ( R a d o m i r D r n d a r s k i). Na kon što je Ma če va lač ki klub Spar tak pre stao ra di ti 1991., ob na vlja ga uz po moć Vla di mi ra Braj ko va i ro di te lja djec e, k a d a p o s t a je p r e d sje d n i ko m i p o nov no t r e n i r a n aj m l a đe k a t e go r i je u m a č u i s a blji. K a ko k lu b i m a sl a bu m a t e r i ja l nu p ot p o r u i n e m a vl a s t i t e p r o s t o r i je, fi n a n c i r a g a o s ob - no u z p o m o ć r o d i t e lja n a t je c a t e lja. Un a t o č t o mu, p o s t i ž e z a p a ž e n e r e z u l t a t e ve ć u s e - z o n i /11.: n a p r ve n s t v u Sr bi je pi o n i r i o s va ja ju t r i p r va mje s t a ( M a r t i n Ni m č e v ić, Mar ko Klja jić, Lu ka Ti kvic ki), isti na tje - c a t e lji i u ju n i o r s koj ko n k u r e n c i ji o s va ja ju e k ip no 1. mje s t o, a p o je d i n a č no 2. ( M a r t i n Nim če vić), 3. (Mar ko Klja jić) i 5. mje sto (Lu ka Ti kvic ki), a u se ni or skoj kon ku ren - ci ji 3. (Mar ko Klja jić) i 5. mje sto (Lu ka Tikvic ki); mom čad je u ma ču osvo ji la broncu na europ skom Grand pri xu za ka de te u M a r i b o r u. U ž e n s koj ko n k u r e n c i ji m l a đ a k a d e t k i nja B o ja n a K lja jić u m a č u o s vo ji l a je n a Ku pu R a pi r a u Z a g r e bu p o je d i n a č nu bron ča nu me da lju, dok je na Ku pu po bjed- 40

41 JA R A M A Z O V IĆ ni ka u Be o gra du u se ni or skoj kon ku ren - c i ji p o je d i n a č n o M a r ko K lja ji ć o s vo jio 1. mje sto, Lu ka Ti kvic ki 2. mje sto, a Bo ja na Klja jić 1. mje sto. Bo ja na i Mar ko Klja jić te Lu k a Ti k v ic k i k a d e t s k i s u r e p r e z e n t a t iv c i Sr bi je z a Me d i t e r a n s ke ig r e u Po r e č u Tre ni rao je re pre zen ta ci ju Sr bi je Lazar Jaramazović Po k u šao je u Su bo t i ci u st ro ji t i oli m pij sk i pe to boj (ma če va nje, stre lja štvo, ja ha nje, pliva nje i tr ča nje) 1989./90., ali bez uspje ha jer je n a do la z e ći m Ol i m pij sk i m ig r a m a t aj s p or t is k lju č e n i z p ro g r a m a iga r a. Ba v i se i sport skim ri bo lo vom član je Iz vr šnoga od bo ra i Uprav no ga od bo ra Ri bo lo vač ko - ga sa ve za Voj vo di ne te pred sjed nik Udru že - nja sport skih ri bo lo va ca Sig ma iz Su bo ti ce. D o bit n i k je m n o go b r oj n i h p r i z n a nja i na gra da tri pu ta uza stop ce bio je spor taš g r a d a Su b o t i c e , d o bio je n a g r a d u spor taš gra da SDŽ Spar tak Subotica 1979., z l a t nu pl a ke t u Spar ta ka u po vo du 30 i 35 go d i n a p o s t o ja nja t o g a k lu b a i , z l a t n u p l a k e t u S O F K- e S u b o t i c a , zlat nu pla ke tu Ma če va lač ko ga sa ve za Ju - go sl a v i je , z l a t n u pl a ke t u S OF K- e i gra da Su bo ti ce za ekip ni uspjeh i dr. Iz vor : Ka zi va nje i osob na ar hi va La za ra Ja ra ma - z o v i ć a. Lit.: A l m a n a h j u g o s l o v e n s k o g s p o r t a, B e o g r a d, ; E n c i k l o p e d i j a fi z i č k e k u l t u r e, 2, Zagreb, 1977; B. Kr stić, (ur.), Sport u Su bo ti ci : Sportélet Szabadkán, S u b o t i c a, ; M. Bru stu lov (ur.), Sport sko dru štvo že le zničara» Jo - van Mi kić Spar tak«, Su bo ti ca, 1995; D. Vu kić, Ma č e v a n je u J u go sl a v i ja m a , B e o g r a d, 2004; tak.blog spot.com. Lj. Vuj ko vić La mić i E. He mar JA R A M A Z O V IĆ, Ma r i ja (Subotica, 3. II ), pje va či ca, mo d n a d i z aj ne r i ca. Kći je La ze i Mir ja ne, rođ. Stan tić. Na kon za vrš e t k a o s n ov n e i s r e d nje m e d i c i n s ke š ko le u Su bo ti ci, za vr ši la je pr vo stup nič ki stu - d ij m o d n o g a d i z aj n a n a Te k s t i l n o - t e h n o lo - š kom fa k u l t e t u u Z a g r e bu Z a v r ši la je ni žu Mu zič ku ško lu u Su bo ti ci i ra no je poč e l a pje v a t i k a o s o l i s t i c a. Na s t u p a l a je n a m no g i m kon c e r t i m a i fe s t i va l i m a: Fe s t i va l bu nje va č k i pi sa ma (na sv i m fe st i va l i ma od p o č et k a o d r ž a va nja ; osvo ji la je na g r a du z a i n t e r pre t a ci ju i na g r a du pu bl i ke, n a g r a d u p u bl i ke, z a n aj b o lj u kom p o z i c i ju), Ton ka fest (Ogu lin, 2008., prvo mje sto struč no ga po vje ren stva i na gra - d u p u b l i k e), H o s a n a f e s t (Su bo ti ca, 2010., n a g r a d a s t r u č n o g a p o v j e r e n s t v a), Us krsfest (Za greb 2005., tre ća na gra da struč nog a p o v je r e n s t v a), D a n i k r š ć a n s ke k u l t u r e (Split, 2010.), B o n o f e s t ( Vu ko v a r, ), Don Bo sco fest (Za greb, 2009.), S te p i n č e ve n o te ( Ko p r iv n i c a, , 2010.), Ma r i ja fe s t (Mol ve, 2008., 2009.). Iz ve de ne su joj pjesme sni mlje ne na no sa či ma zvu ka na svim fe s t i va l i m a d u hov ne g l a zb e t e n a Fe s t i va lu bu nje vač ki pi sa ma. Pr vi sa mo stal ni no - sač zvu ka Ha jd e m o z a je d n o s 11 pje sa ma d u hov ne g l a z b e n a t e k s t o ve nje z i n e m aj ke M i r ja n e Ja r a m a z o v ić i z i s t o i m e n e z bi r ke p o e z i je i z d a l a je D i s ko g r a fi ja : H a j d e m o z a je d n o, L a u d a t o, Z a g r e b, Lit.: H r v a ts k a r ije č, 373, Su bo ti ca, 2010; Zvo nik, 5/ 2 010, S u b o t i c a. K. Č e l i ko v i ć JA R A M A Z O V I Ć, M i r j a n a (Su bo ti ca, 13. IX ), pje sni ki nja. Kći je An tu na i Mar ge Stan tić, rođ. Mač ko vić. U Su bot i c i je z a v r ši l a o s n ov nu i s r e d nju p r e vo d i- l a č k u š ko lu. Po e z i ju je p o č e l a pi s a t i p o č e t- kom XXI. st., a pje sme su joj ob ja vlji va ne u zbir ci L i r a n a i v a (2008., 2009., 2010.), ka to lič kom mje seč ni ku Zvo nik i ka len da - ru S u b o t i č k a D a n i c a (2008., 2009., 2010.). P r va s a m o s t a l n a k nji g a p o e z i je Ha jd em o z a je d n o ob ja vlje na joj je i sa dr ži 105 pje s a m a i K r i ž n i p u t u p r o z i. P r e vl a d a v a - ju du hov ne pje sme, u ko ji ma auto ri ca na 41

42 JA R A M A Z O V IĆ bu nje va č koj i k a v i ci i n a k nji ž ev nom h r vatskom je zi ku pje va o Bo gu, Maj ci Bož joj, ljud skoj pat nji. P i š e i pje sme s a z a v i č aj n i m mo t i v i m a. Ne ke s u joj pje sme u g la zblje ne i i z ve de ne n a Fe st i va lu bu nje va č k i pi sa m a u Su b o t i ci i n a v i š e fe st i va la d u hov ne g la zb e u Z a g r e b u, S u b o t i c i, O g u l i n u, Vu k o v a r u, Ko pr iv n i ci, Mol va ma i d r u gdje, a sn i m lje ne su i na no sa či ma zvu ka s tih fe sti va la. Pjesme n a fe st i va l i m a pje va nje z i n a kći Ma r i ja, ko ja je sni mi la i no sač zvu ka Ha jd em o z a - jed no s pje sm a m a i z ist o i me ne k nji ge. Dje lo: Ha j d e m o z a je d n o, Subotica, Lit.: H rv a ts k a r ije č, 373, Su bo ti ca, 2010; Li ra nai va, Su bo ti ca, 2010; Zvo nik, 5/2010, Su bo ti ca. K. Č e l i ko v i ć JA R A M A Z O V IĆ, S t i pa n (Su bo ti ca, 13. V I I I ), p r i m a š, g l a z b e n i k, g l a z b e n i p e d a g o g. R o d io s e u p o ljo d jel s koj o b i t e lji Jo si pa i Ane, rođ. Stan tić. O s n ov nu š ko lu i gim na zi ju za vr šio je u Su bo ti ci. Od naj - r a n i je g a d je t i nj s t v a p o k a z i v a o je s k lo n o s t pre ma gla zbi, a ka ko je ži vio na sa la šu, dob r o je u p o z n a o t r a d i cij ske pje s me i ple so ve. Tam bu ru je po čeo svi ra ti u OKUD-u Mla dost u Su bo ti ci kod La za ra Ma la gursko ga. Na kon što je u su bo tič koj Mu zič koj ško li otvo ren od sjek za tam bu ru, kod n a s t av n i k a M a l a g u r s ko g a z a t r i je go d i n e za vr šio če tvo ro go di šnju na o bra zbu. Slje de - će se go di ne upi sao na od sjek za kla ri net te je z a v r šio p r v i r a z r e d. St u d i r a o je n a P r o m e t n o m f a k u l t e t u u B e o g r a d u t e d i plo m i r a o Ti je kom b o - rav ka u Be o gra du is pr va je bio član tamb u r a š k o g a o r k e s t r a K U D - a Bran ko Cvetk o v i ć, ko ji je vo dio po zna ti struč njak za tam bu ru Mak sa Po pov, a za tim je svi rao u na rod nom or ke stru OKUD-a Ivo Lo la R i b a r, ko ji je vo dio Ra de Jar še vić. Na kon po vrat ka u Su bo ti cu osno vao je Su bo tič - ki tam bu ra ški or ke star te je po stao n j e g o v i m p r v i m k o n c e r t n i m m a j s t o r o m. Umje t n ič k i je vo d i t elj o r ke s t r a o d nje go va o s nut k a, a r e p e r t o a r mu je t i je ko m go d i n a o b o g a t io r a z l i č i t i m g l a z b e n i m ž a n r o v i m a. O si m ko m p o z i c i ja pi s a n i h z a t a m b u r a š k i sa stav, or ke star je svi rao i dje la iz kla sič ne g l a z b e n e l i t e r a t u r e, e v e r g r e e n - m e lo d i je t e n a r o d nu g l a z bu, p o s e b no voj vo đ a n s ke m e - lo d i je. M n o go b r oj n i m n a s t u pi m a u z e m lji i ino zem stvu iz nim no je pri do nio po pu la - r i z i r a nju t a m bu r e. K a ko bi o si g u r a o s t a l n i rad or ke stra, or ga ni zi rao je niz gla zbe nih te ča je va za no ve čla no ve. Za hva lju ju ći tomu obr a zo va n i su m no go broj n i t a m bu r a ši u Su b o t i ci u or ke st r u je o d nje go va o s nut k a s v i r a l o v i š e o d t a m b u r a š a. S u a u t o r je m o n o g r a fi je o r ke s t r a, ko ja je ob ja vlje n a u p o vo d u 25. ob lje t n i c e nje go va r a d a. Po d nje go v i m r av n a nje m o r ke s t a r je o s vo - jio m no go b r oj ne n a g r a d e. Sk u p a s r av n a t e lje m Mu z ič ke š ko le u Su bo ti ci Istvánom Balázs Pi ri jem rad io je n a o t vo r e nj u t a m b u r a š ko g a s mje r a za prim i A-ba sprim, na ko jem su se osta li tam bu ra ški in stru men ti uči li in for ma tiv - no. U Mu zič koj ško li u Su bo ti ci ho no rar no je pre da vao glav ni pred - met tam bu ru u osnov noj ško li te pred me te ko mor na gla zba i tam bu ra u sred njoj ško li. I st o dob no je bio i or ga n i z a t or t a m bu r a š kog or ke s t r a u o s nov noj mu z ič koj š ko l i, ko ji je osvo jio pr vo mje st o n a n a t je ca nju or ke st a r a mu z ič k i h š ko l a Sr bi je u K r a g u je v c u , d ok je ko m o r n i t a m bu r a š k i s a s t av s r e d nje š ko le, ko ji je t a ko đ e r vo d io, o s vo jio p r vo mje sto na na tje ca nju ko mor nih sa sta va mu - z ič k i h š ko l a Sr bi je u Su b o t i ci Do bit nik je m no go broj nih pri zna - n j a, m e đ u k o j i m a i n a g r a d e D r. F e r e n c Bodrogvári , L i s t o p a d s k e n a g r a d e Su bo ti ce 1989., Zlat ne znač ke Kul tur no - p r o sv jet ne z a je d n i c e Sr bi je i Po č a s n i g r a đ a n i n Su b o t i c e Dje lo: S tam bu ri com če tvrt ve ka : ju bi lej Su bo tičk o g t a m b u r a š k o g o r k e s t r a (s u a u t o r), S u b o t i c a, Lit.: L. Horváth (ur.), D o d e l a z v a n ja Po č a s n i g r a - đ a n i n o p š t i n e S u b ot ic a i P r iz n an ja P r o Urb e, Sub o t i c a, ; Lek si kon umet ni ka Voj vo di ne, 1, Novi Sad, K. Č o v i ć JA R Č I N Er čin JARDA (madž. j á r d a : pl o č n i k), c i g l a m a p o plo č e n a s t a z a. U p r vom r e d u i z r a z om s u 42

43 JA S E NO V IĆ se ko ri sti li Bu njev ci u na se lje nim mje sti - ma i u gra du, rje đe na sa la ši ma. Za raz li ku od obič nih dvo ri šnih sta za na sa la ši ma i u g r a d u, ko je s u vo d i le p r e m a go s p o d a r sk i m ili po moć nim objek ti ma i ko je su naj če šće bi le od uga že ne ze mlje, po sto ja le su i sta ze k o j e s u vo d i l e p r e m a v a ž n i ji m p j e š a č k i m put nim prav ci ma, kao što su ulaz u ku ću, iz laz iz dvo ri šta, sta za na uli ci u gra du i sl., ko ji s u bi l i p o plo č e n i c i g l a m a r a d i z a š t i t e od bla ta. Sa ši re njem asfaltiranih ploč ni ka u dru goj po lo vi ni XX. st. i taj je na rod ni n a z iv ne s t a o i z u p o t r e b e. A. R u d i n s k i JARGANJ (madž. járgány), 1. m e h a n ič k a na pra va ; po gon ski ure đaj za su va je (tj. mlino ve, kru pa re), vr ša li ce i sl. Na stao je u XV. s t. z a p o t r e b e r a d a u r u d n i c i m a, a p o sl i je s e nje go va u p o r a b a p r o ši r i l a i n a vo d e n i c e, v je t re nja č e i s u va je. Z a r a z l i k u o d vo de n i ca i v je t r e nja č a, s u va je s u bi le je d no s t av n i je i jef t i n i je z a g r a d nju je r s u mo g le bi t i p o d ignu te i na mje sti ma gdje ni je bi lo pri rod nih u p o r a b a o v o g a d r u g o g a b i l a j e r a š i r e n i j a u Bač koj. U dru goj po lo vi ni XIX. st. razv i l a s e nji h o v a i n d u s t r ij s k a p r o i z vo d nja u Ma džar skoj te je po ja čan uvoz iz Austri je. I z r a đ i v a n i s u u v i š e ve l i č i n a, a n aj ve ć i s u mo g l i bi t i p o k r e t a n i s p o mo ć u o s a m ko nja. Na nji h o v u p r o ši r e n o s t u t a d a š nje m p o ljo - djel stvu upu ću je po da tak da je bud i m p e š t a n s k a t vo r n i c a E M AG i z r a đ i v a l a čak 12 vr sta jar ga nja. Po čet kom XX. st. u vr ša li ca ma na ve le po sje di ma upo ra bu jarga nja po ti snuo je par ni po gon, ali je ostao u u p o r a bi n a m a nji m, si r o m a š n i ji m go s p o - d a r s t v i m a i s a l a š i m a s ve d o s r e d i n e X X. st.; 2. kru žni trag ko ji su osta vlja li ko nji p o m i č u ć i u k r u g o k o s u v a j e d r ve n e g r e d e s po mo ću ko jih je po kre tan mlin ski žr vanj. Lit.: M. Pe ić, G. Bač li ja, Re č n i k b a č k i h B un jev ac a, No vi Sad Su bo ti ca, 1990; J. Estók, A mezőgazdasági gépgyártás történe te Magyarországon a k e z d e t e k t ő l i g, Bu da pest, 1996; A. Se ku lić, R je č n i k g o v o r a b a č k i h H r v a t a, Za greb, 2005; A. Stan tić, Vr šid ba kroz mi le ni je, u: G l as n i k P u čk e k a s i n e, 79, Subotica, N. U š u m o v i ć i P. S ke n d e r o v i ć Vršalica na jarganj (Francuska, druga polovica XIX. st.) uvje ta nu žnih za rad vje tre nja ča i vo de nica, a iz vor ener gi je po treb ne za mlje ve nje p o ljo p r i v r e d n i h k u l t u r a (n aj č e š ć e p š e n i c e i k u k u r u z a) bi l i s u lj u d s k a i l i ž i vo t i nj s k a s n a g a. Vr š i l i c e s u n aj p r i je bi le r u č n e, p r i če mu ih je okre ta la jed na ili dvi je oso be, no u p o slje d nji m d e s e t lje ć i m a X I X. s t. p o ja v i- le su se slo že ni je vr ste, ko je su okre ta li konji pre ko jar ga nja. Konj ili ma ga rac (rje đe mu l a i l i m a zg a) ok r e t a nje m d r ve n i h t r u p a - c a p r e ko ne ko l i ko z u p č a n i k a u z r o ko va l i s u ob r t a nje i t r e nje k a m e n a, ko je je u sit nja va - lo ž i t a r i c e. Po st o ja le s u dv i je o s nov ne v r st e ja r g a nja : oko m i t i i vo d o r av n i, p r i č e mu je JAROŠ (madž. járás: ko tar; pa šnjak), u b a č k i h B u n j e v a c a n a z i v z a v e l i k k o m a d n e p a r c e l i r a n o g a d r ž a v n o g a z e m l j i š t a n a ko jem je bi la tra va te je slu ži lo za is pa šu sto ke, dok je u bač kih Šo ka ca to na ziv za z e m lji š nu č e st i cu op ć e n i t o. U Bu nje va ca se od pro lje ća do je se ni na ta kvoj ze mlji skuplja la sa la šk a m la dež r a d i ig r a nja, d r u že nja i z a ba ve, n aj č e š ć e p o sl i je p o d ne ne dje ljom i u vri je me ve li kih blag da na. Za ve ći nu mla - d i h sa la š a r a bi la su t o mje st a pr v i h i z la z a k a i z va n ši r i h obi t elj s k i h k r u go va t e s u i m a l a v a ž n u u lo g u u o r g a n i z i r a nj u slo b o d n o g a vre me na i za po če tak nji ho va dru štve no ga ž i vo t a. Č e st o se t a k vo z e m lji š t e n a la z i lo n a r a s k r i ž ji m a at a r s k i h pu t o va i š o r o va. A. R u d i n s k i JA SE NO V IĆ, Gr go (Ča volj, 15. XI Ba ja, 7. III ), sve će nik, kul tur ni djelat n i k, ro do ljub. Si n je p o ljo djel ca Ma r t i n a i Ba re, ro đ. I ko t ić. Osnov nu je ško lu po ha đ a o u r o d n o m e mje s t u, a g i m n a z i j u u K a l a č i. Te o lo g i ju je z a v r šio u K a la či, n a kon če ga je z a r e đe n z a sve ć e n i k a. Bio je k a p e la n 43

44 JA S E NO V IĆ u D u š no k u, Baj mo k u, Sa n t o v u (madž. Herc z e g s z á n t ó), A lj m a š u (madž. Bácsalmás), Mo no š t o r u (srp. Bač ki Mo no štor), Kać maru, Čo no plji, Ba ji i Su bo ti ci (u žu pa ma sv. Ro k a i sv. Ju r ja). Žup n i a d m i n i st r a t or bio je u Sentivanu (madž. Felsőszentiván) i dva put u San to vu.»gdi god je bio, na rod ga ob ljubio u cr kvi i šku li«(neve n, 11/1912). God ime no van je žup ni kom u Sen ti va nu. No, na kon što je 7. IV za vri jem e m i s e p r e m i nu o 55 - go d i š nji s a n t o v a č k i žup nik An dri ja Ca rev (Som bor, 1857.), pete ro čla no iza slan stvo san to vač kih Hr va - t a o s o b n o j e p o h o d i l o k a l a č k o g a b i s k u p a Jánosa Cser no ha s mol bom da im za sve ćen i k a p o š a lje G r g u Ja s e n o v i ć a, ko ji je p r i je a k go d i n a b io k a p e l a n u nji h o v u s e l u. Mol b a je p r i hv a ć e n a i u S a n t o v u p o č i nje»cvit no do ba«vjer sko ga i kul tur no ga ži - vo t a t e s e n a s t a vlja dje lo biv š e g a k a p e l a n a Bl a š k a R a ji ć a. Kako je bio vr stan pro po vjed nik, a u z t o i z v a n r e d n o s r d a č a n i n e p o s r e d a n čo vjek,»naš Gr ga«, ka ko su ga San tov ci od mi la zva li, oko se be je oku pio sve župlja ne. Na kon nje go va do la sk a a k t i v i r a o se K a t o l ič k i k r u g, k a m o s u p o n ov n o p o č e le sti za ti hr vat ske no vi ne, su bo tič ki i za gre - b a č k i k a l e n d a r i t e s v e s c i P u č k e k n j i ž i c e Dru štva sv. Je ro ni ma iz Za gre ba. Puk su u K r u g p r i v l a č i l a i ž u p n i k o v a z a n i m lji v a i ko r i s n a p r e d a va nja, p r i mje r i c e o Sve t o m pi smu, H r vat skoj, po ljo djel st v u, p če la r st v u, n a r o d n o m p j e s n i š t v u. S p o z n a v š i v a ž n o s t m a t e r i n s k e r i j e č i u s n a ž e n j u r o d o l j u b l j a i ja č a nj u v je r s ko g a ž i vo t a, u z dje l a t n o je s u d i o n i š t v o d j e c e i m l a d e ž i p r i k a z i v a o igro ka ze, ko je je sam uvje žba vao, re ži - rao i po sta vljao na sce nu. Vjer ski su igrok a z i p r i k a z i v a n i u s v i b n j u k o d m j e s n o g a sve ti šta Vo di ce (»svi banj sko sla vlje«) i o Bo ži ću u cr kvi. Uz nje go vo se ime ve že i o r g a n i z i r a nje g l a s o v i t i h s a n t o va č k i h p r e l a u s i j e č n j u i v e lj a č i. Z a h v a lj u j u ć i n j e g o v u z a u z i m a nju t e s u p r el s ke z a b a ve r e d o v i t o p o č i n ja l e k r a ć i m k a z a l i š n i m k o m a d i m a p r i k a z a n a je Š ok ic a I l i je Ok r u g i ć a, a id u ć e go d i n e D v a b i l a g a v r a n a Iva na Pet re š a. Po seb nu p o z or nost z a v r je đu je nje gov rad na osni va nju»da lar de«, tj. cr kve no ga pje vač ko ga zbo ra. Uz po moć kan to ra i učite lja Fra nje Val ke, ro dom iz Som bo ra, taj je zbor ste kao ugled u ši roj oko li ci. Naj star i ji Sa n t ov ci r a d o s u s e sje ć a l i i ho d o č a š ć a na Jud, ka da je»go spo din Gr ga«pje ša čio za jed no sa svo jim pu kom, a na tom su se ma ri jan skom sve ti štu ču le i nje go ve ri je - či:»ne ma spa se nja ono mu ko ji za ta ji majku svo ju! Va ša je ne be ska maj ka Go spa, a ze malj ska je, eno ta mo, pri ko Dra ve, ona se zo ve Hr vat ska. To upam ti te do bro, mi li mo ji Šok ci i Bu njev ci!«b u d u ć i je bio je d a n o d n aj z n a č aj n i ji h n a c i o n a l n o s v j e s n i h b u n j e v a č k i h H r v a t a u Ugar skoj, u pi smo hra ni Ka lač ke nad bi - sku pi je na za la ze se po dat ci da je bio optu žen zbog»pan sla vi zma«, zbog če ga je p r o t i v n j e g a i n i c i r a n s t e g o v n i p o s t u p a k ih go di na. Uz pri ja vu (i kri tič ke opa - ske Menyhérta Érdújhelyija) pri lo že na je i D a n i c a i l i B u n je v a č k o - š o k a č k i k a l e n d a r za Ovaj po stu pak pro tiv nje ga je obno vljen 1900., ka da je opet bio pod prismo trom, čak i uhi ćen. Ka da je slu žbo vao u San to vu, cr kve ni je sud tra žio da ga se o d a n d e p r e mje s t i. Z a t r a ja nja P r vo g a s v je t s ko g a r a t a k u l- tur ni je ži vot je nja vao, sla bio. Je di no je»dalar da«bi la i na da lje dje lat na jer su lju di u pje va nju b o go lju b n i h pje s a m a n a la z i l i ut je - hu. Va lja n a ve s t i d a je z a nje go va ž u p n i ko - va nja ne slu ž b e n a h r vat s k a c r k ve n a h i m n a op et od je k i va la u i z vor nom ob l i k u:»r aj sk a Di vo, kra lji ce Hr va ta«. San tov ci su se rad o sje ć a l i i d ojm lji v i h o d l a z a k a s a s vo ji m d u hov n i m p a s t i r om s a n t o va č koj G o s pi, n a Vo d i cu, gdje se mo l i lo z a voj n i ke n a bo ji št u. Ko l i ko je s u o sje ć a o s lju d i m a ko je je r at n i v i hor ot rg nuo i z svo je ga z a v i ča ja go vo r i i t o što je u ple ba ni ji (žup nom dvo ru) vi še put a u go s t io 30 - a k r u sk i h z a t o č e n i k a ko ji s u se na la zi li na ra du kod san to vač kih obi te lji. Ka da je u stu de nom u sje ver nu Bač ku ušla srp ska voj ska, ute me ljio je poseb nu hr vat sku ško lu, ko joj je bio ne sa mo rav na telj ne go i uči telj. Nje go vi se biv ši uče ni ci sje ća ju da se ta da uči lo iz»pra vi hr vat ski knji ga«i da je sva ki dan po či njao O č e n a š e m, ko je mu s e d o d a va l a i ova mo l i- tvi ca:»daj, Bo že, da sve ta hr vat ska Bač ka 44

45 JA S E NO V IĆ d o đ e u t o plo k r i lo z e m lje n a š i h p r a o t a c a, u za gr ljaj na še slav ne Hr vat ske«. Za traja nja s r p s ke ok u p a c i je u ž u p n o m je d vo r u s k r i v a o h r v a t s k e r o d o lj u b e, m e đ u nji m a i M i š u Je l i ć a. U d o k u m e n t u i z č i t a mo d a»ne bla go d a r n i k Ja se no v ić, k a t o l ič k i pop, upr skos ka zni i pret nji za tvo rom, ni je pristao da se u cr kvi i Hr vat skoj ve ro is. ško li s l a v e s r p s k i p r a z n i c i : g o d i š n ji c a b i t k e n a Ko so vu i dan Sv. Sa ve«. Župnik Grgo Jasenović te kantor i učitelj Franjo Valka s učenicima prvoga i drugoga razreda Hrvatske škole (Santovo, 1919.) K a d je s r p s k a voj s k a bi l a p r i si lje n a n a - p u s t i t i B a č k u, m a d ž a r s k e s u v l a s t i, k a k o bi što lak še mo gle pro vo di ti ma dža ri za ci - ju, n a s t o ja le z a pl a ši t i n a r o d, i t o p o n aj p r i je z lo s t a vlja nje m nje go v i h č el n i h lju d i. Ta d a i z a nje g a p o č i nju d a n i k u š nje, p o n i ž e nja i pat nje. Pro tje ran je iz žup no ga dvo ra, imetak mu je za pli je njen, svo je zva nje u Santo vu vi še ni je mo gao ob na ša ti. Pri vre me - no se sklo nio u Ka to lič ki krug, a po sli je je s t a n o v a o k o d j e d n e o b i t e lji. N a p r o š t e n j e, 15. VI II , pra ćen od ne ko li ci ne žanda ra, jav no je po ni žen, bos i u iz no še noj re ve ren di, prog nan je u sel ce Đu rić (madž. Bácsszentgyörgy), gdje su mu već ot pri je s t a n o v a l i r o d i t e lji. O n dje mu je d o p u š t e n o ob a vlja nje s ve ć e n ič ke d u ž n o s t i, n o ve ć je pot kraj si ječ nja uhi ćen. Zbog svo je - ga hr vat stva u za tvo ru je ne smi lje no mu - čen, a za tim je, pre ma ka zi va nju nje go ve r o d b i n e, p r e b a č e n p r e k o g r a n i c e. S r p s k e vl a s t i, t a ko đ e r z b og h r v a t s t v a, m u č i le s u g a i p o lu m r t vo g a v r a t i le u M a d ž a r s k u. U baj skoj ma tič noj knji zi umr lih na ma džarskom je z i k u k r at ko pi š e:» G r g u r Ja se no v ić, umi ro vlje ni sve će nik, u 60. go di ni svo je - g a ž i vo t a, z b og s r č a n i h t e go b a p r e m i n u o 7. ožuj ka 1923., po ko pan je 9. ožuj ka u n a z o č n o s t i k a p e l a n a K á r ol y a U t e r e s e n a «. Po ko pan je na baj skom gro blju sv. Ro ka, uz kra tak po greb ni ob red na ma džar skom je zi ku. Na kon što su osta li sa mi, ta mo šnji su Hr va ti na hr vat sko me iz mo li li Oče naš, ot pje va l i n e ko l i ko p r i go d n i h pje s a m a i p o - lo ž i l i c v i je ć e n a s v je ž i hu m a k»slu ge B o g a i na ro da svo ga«. Naš je puk shva tio pra vi r a z log Ja s e n o v i ć e v a u h i ć e nja i mu č e nja t e ve l i č i nu nje go ve ž r t ve, o č e mu, u o s t a lo m, s v je d o č i i ova n a r o d n a pje s m a: G r go z a n a s m u k e p r i p a t i o, za svoj na rod du šu iz da nio, al Bog nje ga u raj uz dig nio, k r a j p r i s t o lja s v o je g p o s t a v i o. Sad u ra ju za svoj puk se mo li, i ko pa stir svo je sta do vo li. Lit.: Ž. Man dić, Sve ta hr vat ska Bač ka : Uza lik sve će ni ka Gr ge Ja se no vi ća, Z o r n i c a, 3/1997, Peč u h ; Ž. M a n d i ć, G o s p o d i n G r g i c a, Z o r n i c a, 2-3/1998, Pe čuh; M. Je lić, Sve će nik Gr go: Slav nomu mu če ni ku, u : Ž. Man dić (prir.), Hr vat ski knji - ž e v n i c i u M a đ a r s k o j : M i š o J e l i ć, B u d i m p e š t a, ; Ž. M a n d i ć, S a n t o v a č k i d u š o b r i ž n i c i k a o š i r i t e l j i h r v a t s k e k u l t u r e i p r o s v j e t e, Hrvatski z n a n s t v e n i z b o r n i k, 1/2000, Pe čuh; A. La ka tos (ur.), A K a l o c s a - b á c s i f ő e g y h á z m e g y e t ö r t é n e t i se m a t i z m u sa , Ka loc sa, 2002; Ž. Man dić, Mu č e n i k G r go Ja s e n o v ić, Hrvatski k a le n d a r 20 04, B u d i m p e š t a, ; h t t p: //a r c h i v u m. a s z t r i k. h u /?q = ol d a l /ja s z e n o v ic h - g r e go r i u s. Ž. Man dić i L. He ka JA SE NO V IĆ, Jo s i p Ž i g a (Som bor, 9. II Som bor, 18. I ), uči telj, kultur ni dje lat nik. Sin je Iva na i Vik to ri je, rođ. M a t a r ić. Na kon z a v r š e t k a g r a đ a n ske š ko le u Som bo ru upi sao se u uči telj sku ško lu. Iz nje je is klju čen zbog lje vi čar skih ide ja pa ju je z a v r šio u Pa k r a c u. P r v i p o s a o u č i t e lja do bio je u Ma ke do ni ji, u se lu Zli Dol na b u g a r s k o j g r a n i c i. O n d j e j e o s t a o g o d i n u da na, a za tim je pre mje šten u ba ranj sko selo Ko t l i n a n a u p r a ž nje no mje s t o u č i t e lja n a ma džar sko me. Tu ga za ti če i Dru gi svjetski rat, ka da su ga ma džar ske vla sti uhi ti le. Na t r a ž e nje s e lja n a pu š t e n je t e p r e mje š t e n u b a r a nj s ko s e lo To p o lje (madž. Izsép) nas e l j e n o Š o k c i m a. N a k o n B a t i n s k e b i t k e 45

46 JA S E NO V IĆ uje sen po stao je za mje ni kom za pov je d n i k a Ba r a nj s ke voj n e obl a s t i u B e lo m M a n a s t i r u, a z a t i m z a p o v je d n i k mje s t a u Zma jev cu. Na kon što je u me đu re pu blič - kom raz gra ni če nju ju go sla ven ski dio Bara nje ušao u sa stav Hr vat ske, pre šao je u Apa tin u vri je me po čet ka sa ve zne ko lo ni zaci je. Po sta vljen je za čla na Bi roa par tij skog a ko m i t e t a i u p r av n i k a i n d u s t r ij s ke š ko le s oko d v i je t i s u ć e u č e n i k a. Na ko n go d i nu d a n a i z a b r a n je z a s e k r e t a r a Sr e s kog ko m i- t e t a K PJ, a z a t i m z a s e k r e t a r a G r a d s ko g a od bo ra KPJ u Som bo ru. God pre mje šten je u No vi Sad, gdje je krat ko ra dio kao na čel nik Po kraji n s ko g a t aj n i š t v a z a k u l t u r u. I s t e go d i n e, n a p o z i v s e k r e t a r a G r a d s k o g a k o m i t e t a K PJ u Su b o t i c i M i l a n a M a r t i n o v i ć a Me - t a l c a, d o š a o j e u S u b o t i c u z a u p r a v i t e lj a ka za li šta, ko je je na sta lo uje di nje - n j e m H r v a t s k o g a n a r o d n o g a k a z a l i š t a i Magyar Népszínház u Na rod no po zo ri šte Népszínház, s od sje ci ma za hr vat sku i ma džar sku dra mu te s gra nom za gla zben o - s c e n s k a d j e l a. I s t e g o d i n e, u z p o m o ć M i l a n a i J e l k e A s i ć, r a d i n a p r e r a s t a n j u gla zbe ne gra ne u ope ru s ba le tom. U vrije m e p o s t o ja nja o p e r e s b a le t o m iz ve de na je 21 pre mi je ra s oko 300 predsta va. Uz nje go vu pot po ru Sin di kal na po - d r u ž n i ca i z d a je pr v i s u b o t ič k i k a z a l i š n i l ist Na ša po zor ni ca A mi színpadunk (pr vi ured nik Mir ko Hu ska, od A n t u n Ku ja ve c), ko ji je ne sa mo i n for m i r a o g le d a t elj st vo o r e p e r t o a r u i g lu m ci m a ne go i ob ja vlji va o t e o r ij s ke r a s p r a ve o k a z a l i š t u. Kv a l i t e t o m p r i lo g a i t e h n ič k i m i z g le d o m ni je za o sta jao za slič nim li sto vi ma u ze mlji. U Som bor se vra tio 1954., kad je po stao u p r av n i k N a r o d n o g a k a z a l i š t a. N a t o m je po lo ža ju ostao sve do Bio je iz vr stan me na džer i re da telj. Shva tio je da za vo đenje k a z a l i št a n i je do volj n a sa mo uobi ča je n a p o m o ć vl a s t i n e go je oko k a z a l i š t a p o t r e b - no oku pi ti ugled ne oso be ka ko bi se upoz n a le s k a z a l i š n i m p o t r e b a m a. Z b og t o g a je osno vao ka za li šni klub. Umio je spo ji ti ž e lje i p o t r e b e pu bl i ke s r e p e r t o a r s kom p o - l i t i ko m p a s u p o s t a vlja n a a t r a k t iv n a dje l a, ko ja ipak ni su bi la bez knji žev nih vri jed no - st i, hu ma no st i i hu mo r a. Ti je kom k a z a l i šne go di ne som bor sko je ka za li šte ima lo i g le d a t e lja. Bio je pr vi pred sjed nik Za jed ni ce profe s i o n a l n i h k a z a l i š t a Voj vo d i n e (19 69.) i čl a n g l av n o g a o d b o r a St e r i ji n a p o z o r ja u No vom Sa du u ne ko li ko na vra ta. An ga ži - r a o s e o ko o s n i v a nja G r a d s ke bi bl i o t e ke i Po v i je s n o g a a r h i v a u S o m b o r u ; p o k r e t a č j e m a n i f e s t a c i j e L i k o v n a j e s e n sku pa sa s l i k a r o m M i l a n o m K o n j o v i ć e m ; o s n i v a č j e S o m b o r s k i h m u z i č k i h ve č e r i, s k u p a s pi ja ni stom Du ša nom Tr bo je vi ćem i Dra - go sla vom Mi tro vi ćem. Bio je glav ni or ga - n i z a t o r s p o r t s ko g a ž i vo t a u o p ć i n i, a or ga ni zi rao je ša hov sko pr ven stvo Ju go - sl a v i je z a ž e ne. Iz ka za li šta je oti šao raz o ča ran jer su n e k i o p ć i n s k i h p o l i t i č k i d u ž n o s n i c i i m a l i z a mje r ke n a nje gov r a d. M i r o v i n a mu n i je bi la do volj na za pri sto jan ži vot pa je dio bibl i o t e ke i n a mje š t a ja m o r a o p r o d a t i. K a d a je one mo ćao, smje šten je u sta rač ki dom, gdje je i pre mi nuo. Ko me mo ra ci ji i po sljed - n j e m i s p r a ć a j u b i l o j e n a z o č n o v r l o m a l o lju d i, u n a t o č m no g i m z a slu g a m a. Do bit nik je pri zna nja Iskra kul tu re Kult u r n o - p r o s v je t n e z a je d n i c e Voj vo d i n e, z a - t i m L i s t o p a d s k e n a g r a d e g r a d a S o m b o r a, Ste ri ji ne na gra de za do pri nos Sterijinom po - zorju te Or de na ra da sa sre br nim vi jen cem. Iz vor : Snim ka raz go vo ra Jo si pa Ja se no vi ća s Mi - o d r a gom Ku ju n d ž i ć e m o d 25. X I ( Po z o r i š n i m u z e j Voj vo d i n e). Lit.: I. Rac kov, I z p o z o r i š n o g a l b u m a S u b o t i c e, Su bo ti ca, 1977; M. Ku jun džić, Po la ve ka som borskog po zo ri šta. Jo sip Ja se no vić Ži ga : ma li an - s a m bl k a o ve l i k i t e a t a r, Do me ti, 90-91, Som bor, ; M. M i ko v ić, Na vo d i o s u b o t ič ko m k a z a l i š t u od do 1953., K l as je n aš i h r a vn i, 1-2/2008, Su bo ti ca ; M. Mi ko vić, Na vo di o su bo tič kom ka - za li štu od do 1954., K l a s j e n a š i h r a v n i, 3-4/2008, S u b o t i c a ; B. D a n i lo v ić, D. L u k ić, O k t o - b a r s k a n a g r a d a S o m b o r a d o b i t n i c i i n j i h o v o vre me , S o m b o r, ; w w w.k u l t u r a. voj vo d i n a.gov. r s / Us t a n o ve / n e p s z i n h a z. ht m Z. Č o t a JASIBARA, ne ka da šnja ba ra, da nas to - p o n i m u s j e v e r n o m d i j e l u S u b o t i c e. Na 46

47 p o d r u č ju Su b o t i c e d o k r a ja X V I I I. s t. bi le su, uz broj ne ma nje, i če ti ri ve li ke ba re Ro g i n a, Ci g a n s k a, G a t i Ja si b a r a, u z c i je l i niz otvo re nih ka na la. Ja si ba ra je bi la naj - ve ć a z a u z i m a l a je p o v r ši nu o d o ko 12, 5 h a u nu t a r t a d a š nje g r a d s ke p o v r ši n e, ko ja je bi la ome đe na tzv. šan ci ma. Je di na je bil a p r o t o č n a pri ma la je vo du sa sje ve ra iz sta ro ga Ke le bij sko ga je ze ra, a vo da je da - lj e o t j e c a l a p r i r o d n i m p a d o m v i j u g a v i m t o ko m go t o vo p o s r e d i n i g r a d a o d sje ve r o - z a p a d a n a ju go i s t ok, p r e m a M a lom Pa l i ć u, a i z nje g a u Pa l ić ko je z e r o. Ti je kom XIX. st. sve su ba re u Su bo tic i i s u š e n e i n a s u t e z e m ljo m t e p r e t vo r e n e u gra đe vin sko ze mlji šte, a hi dro me li o ra - c ij s k a a k t iv n o s t b i l a je o s o b i t o r a z v i je n a sre di nom XIX. st. Na užem grad skom ter i t o r i j u b iv š i v i j u g a v i vo d o t o c i, p r i r o d n i i pla ni ra ni, bi li su re gu li ra ni zi da nim ka na - li ma ko lek to ri ma. Vo do to ci su plan ski re - g u l i r a n i t z v. vo ko v i m a, ko p a n i m k a n a l i m a ko ji s u bi l i ot vo r e n i t a ko d a s u p r i k u plja l i i at mo s fe r sk u i ot p a d nu vo d u. Naj d u lji vok bio je onaj ko ji je pro tje cao Mla kom (dan a s P r v o m a j s k a u l i c a), d i j e l o m S u b o t i c e ko ji je t a d a bio n a s e lje n p o g l a v i t o B u nje v- c i m a. P r e ko nje g a je p r e l a z i l a i z n a m e n i t a G a b r ić - ć u p r i ja, ko ja je p r e m o š ć i v a l a vo k n a t a d a š n j e m P e t r o v a r a d i n s k o m p u t u n a ju žnom ula zu u grad. Pr vi re gu la cij ski plan za isu še nje Ja si - b a r e po tje če iz i iz ra dio ga je Ga briel V l a šić, a d r u g i, z n a t n o v a ž n i ji, i z r a d io je Sándor Tótth»za od vod ki še iz tzv. Ja si b a r e i osta lih uli ca«. Bio je to plan za iz grad nju zi da no ga ka na la, za tvo re ne ka - na li za ci je dug 108 hva ti i pro mje ra 3 sto pe o d o s t a t k a Ja si b a r e i nje z i n i h p r i r o d n i h ot o k a p r e ko ot vo r e n i h k a n a l a. K a n a l je p o - či njao od da na šnje uli ce Je nőa Kalmára i išao je do uli ce Zrin sko ga i Fran ko pa na iz ve ć go t o vo i s u š e n e Ja si b a r e, č i ja s e p o v r šin a s m a nji l a n a č e t v r t i nu u o d no s u n a JASIBARA Na ka ta star skom pla nu gra da iz Ja si b a r a v i š e uo p ć e ne p o s t o ji, s a mo je d a n ma li vi ju ga vi»jen dek«, tj. ja rak. Na planu iz vi di se da na nje zi nu isu še nom di je lu po sto je već i ku će, a na pla nu gra da iz ci je li je pro stor iz gra đen, s for mir a n i m u l i c a m a. D a n a s, k a o p o slje d nji t r a g Ja si ba r e, u s r e d i š t u t o g a p ro st o r a pla n sk i je i p r a vo l i n ij s k i i z ve d e n ja r a k, i z g r a đe n v je - ro jat no u pr voj po lo vi ni XX. st., ko jim do d a n a s p r o t je č e vo d a i z o kol n i h o t vo r e n i h ja r a k a z a p r i hv a t a t m o s fe r s ke vo d e. G o d p r i s t u p i l o s e i z r a d i u r b a n i s t i č ko g a r j e š e n j a z a u r e đ e n j e p r e o s t a l o g a p r o s t o r a Ja si b a r e, ko ji je p o s t a o i e ko lo š k i p r o ble m j e r s e j a r a k r a b i i k a o d i v lj e o d l a g a l i š t e o t p a d a i a ko s e n a l a z i s ve g a d v je s t o t i nja k m e t a r a o d M l i je č n e t r ž n i c e, d a k le g o t o vo u s r e d i š t u g r a d a. Ur b a n i s t ič ko n a sl i je đe Ja si b a r e č i n i jo š i Sve ti iz vor sje ver no od da na šnje Travn ič ke u l i c e i lo m a Po ž a r e v a č ke u l i c e, ko ji je o z n a č e n n a je d n o m g e o d e t s ko m pl a n u, a p r i p a d a o je sje ve r n o m je z ič k u Ja si b a r e. I z nje g a i d a n a s i z v i r e p o t o č ić. O si m t o g a, po sto je i dvi je uli ce u ob li ku»ki fle«, ne uo bi ča je ne po svo jem ob li ku ne kad su išle uz rub oba le. Jed na, Pra ška uli ca, biv ša je sje ve r n a o bi l a z n i c a o b a le Ja si b a r e, d o k je ju ž n a bi l a d a n a š nja u l i c a Br a ć e M a je r a. Po slje d nja s e k r i ž a s H a l a š k i m pu t om, ko ji je vo dio pre ma sje ve ru i ko ji je ne koć bio z a p a d n a o b a l a Ja si b a r e. Na tom ras križ ju pre ko pu ta od ne ka da šnje ga Obi lić -mli - na na la zi se u na ro du zva ni»bi li križ«. Ta ko đer, na pla nu Su bo ti ce iz upi sa - no je»sta ro gro blje«, a je dan iz vor iz Rekonstrukcija bara i vodotokova u Subotici

48 JASIBARA na vo di» da je iz van gra da po sto ja lo gro - blje još pri je Mo hač ke bit ke 1526.«, što bi m o g l a bi t i u p r a vo lo k a c i ja o ko t o g a k r i ž a je r s u st a nov n i ci n a la z i l i lju d ske ske le t e p r i ko p a nju t e me lja z a k u ć e. I z vo r i: H i s t o r ij s k i a r h iv S u b o t i c a : F: 12. a. 50 /1816 pol; F: 13.a.12/1841 aec. Lit.: A. Ru din ski, S u b o t i č k a g r o b lja, m a g i s t a r s k a rad nja (ru ko pis), Ar hi tek ton ski fa kul tet u Be o gra - d u, 198 4; A. R u d i n s k i, Tr i n e p o z n a t e r u ko p i s n e kar te gra da iz XVI II ve ka, Ru ko vet, 2/1984, Sub o t i c a ; Žig, 3, 4, Su bo ti ca, 1994; S. Ba čić, Po v e lje slo bod nih kra ljevskih gra do va No vog Sa da, Somb o r a i S u b o t i c e, Su bo ti ca, A. R u d i n s k i JA ST U K-TA NAC, n a r o d n i ple s. O m i lje n je m e đ u b u nje v a č k i m H r v a t i m a, a p r i hv a - ćen je iz dru gih kul tur nih kru go va. Pri pa - d a u sk u pi nu ple s o va u z a t vo r e nom»ko lu«. U nje mu s u dje lu je n e o g r a n i č e n b r oj s u d i o - ni ka, a mje šo vi to ga je ti pa. Še ta no je i bir a č ko ko lo je d no s t av no g a ple s no g a u z or k a s ple sa čem u sre di ni. Iz vo di se uz pje smu, d ok g l a z b e n a p r a t nja n i je nu ž n a. O m i lje n je u dje ce, ali ga ra do ple šu i mla di. Ple sači u ko lu pje va ju dr že ći se za pre ma do lje i s p r u ž e n e r u ke i ko r a č a ju u l i je vo, a je d a n ple s a č u s r e d i š t u ko l a u r u k a m a no si ja s t u k te se kre će su prot no od ko la, dok se ne zau s t a v i i s p r e d i z a b r a n o g a p l e s a č a (o b i č n o su prot no ga spo la) te njih dvo je do đu u sredi šte ko la, klek nu na ja stuk i po lju be se u obraz. U Bu nje va ca se sve to od i gra va uz pje va nje sti ho va po put :»Ja stuk tan ca, ja - stuk tan ca, lju bi ba ba star ca, a di voj ka, a d i voj k a n aj l ip č e g a mom k a «. Ko lo s e ple š e u go t o vo s v i m d i je lo v i m a H r vat ske, Slo ve n i je, u Bo s n i i He r c e go v i n i t e M a d ž a r s k o j. Po z n a t o j e p o d r a z l i č i t i m n a z i v i m a : J a s t u k-t a n a c, K o l o, Va n k u š e - ka, Igra ko lo u dva de set i dva, Vajn ki štanc, P u š t e r t a nc. Po st o je i b r oj ne i n a či c e s t i ho va ko ji se pje va ju uz ples. Lit.: M. Pe ić, G. Bač li ja, Re č n i k b a č k i h B un jev ac a, No v i S a d - Su b o t i c a, ; G. K n e ž e v ić, Na še ko lo v e l i k o : h r v a t s k i d je č ji f o l k l o r, Za greb, 2000; A. Iva n č a n, Na r o d n i ple s n i obi č a ji H r va t a Bu nje va c a, u: N. Ze lić, Protiv za bo ra va, Za greb, 2000; A. Seku lić, Rj e č n i k g o v o r a b a č k i h H r v a t a, Z a g r e b, ; M. R a m ov š, Me t a m o r p h o s e s of Sl o ve n i a n folk dan ce, Tr a d i t i o n e s, 34/1, Ljubljana, 2005 (dostup no na: ta ils/urn:nb- N:SI:DOC-UMOKQ48N/). Lj. Vu ko v i ć - D u l i ć JÁSZI, Oszkár (Nagykároly, rum. C a r e i, 2. III Ober lin, SAD, 13. II ), so ci o log, te o re ti čar ma džar sko ga gra đan - s k o g a r a d i k a l i z m a, s v e u č i l i š n i p r o f e s o r. Ro đen je u ži dov skoj obi te lji, no otac Ferencz pre šao je u kal vin sku vje ro is p o v i je d t e je p r o m i je n io p r i ja š nje p r e z i me Ja k u b o v it s. Sve u č i l i š nu n a o b r a z bu s t e k a o je u M a d ž a r s koj, Fr a n c u s koj i E n g le s koj. God je dan je od osni va ča, a glav ni ured nik ča so pi sa Dva de se to sto lje - će (Hus za dik Század), ko je s e b a v i lo s o c i- o lo š k i m i s t r a ž i va nji m a. S i st o m i šlje n i ci m a o s n i va D r u š t vo z a s o c i ja l ne z n a no s t i (madž. Társadalomtudományi Társaság). Od bio je pri vat ni pro fe sor ustav noga pra va na Sve u či li štu u Kolozsváru (rum. Cluj-Na p o ca). Sv je st a n p o l i t ič k i h pro ble m a s k o ji m a j e b i l a s u o č e n a A u s t r o - Ug a r s k a Mo nar hi ja, god osno vao je Ze malj - s k u g r a đ a n s k u r a d i k a l n u s t r a n k u (madž. Országos Polgári Radikális Párt), ko ja se z a u z i m a l a z a t e melj nu r e ko n s t r u k c i ju s v i h seg me na ta dru štva, me đu osta lim i za seku la ri za ci ju cr kve nih ima nja i za po što va - nje ljud skih pra va i slo bo da, ali je osta la i z v a n p a r l a m e n t a r n a. U z a v r š n o j g o d i n i r a t a z a u z i m a o s e z a u s p o s t a v u D u n a v s k e ko n fe d e r a c i je, p o u z o r u Šv i c a r s k u, k a o s a - vez pet dr žav nih je di ni ca Austri je, Ma - džar ske, Polj ske, Če ške i Ili ri je. Iako je bio o g o r č e n i p r o t iv n i k a s i m i l a c i je m a nji n a t e je spram ne ma džar skih na ro da imao rad i k a l n o d r u k č i ja s t a ja l i š t a o d u o n o d o b a d o m i n a nt n i h, n i je p o d u pi r a o jav n o p r av n e i t e r i t o r i ja l ne a s p ek t e m a nji n sk i h p o l i t ič k i h t e ž nja, n e go je m a nji n s k a p r a va d o vo d io u k o r e l a c i j u s o p ć o m d e m o k r a t i z a c i j o m. U vla di Mihálya Károlyija bio je mi ni star bez l i s n i c e z a d u ž e n z a pi t a nja n a c i o n a l n i h m a - nji n a o d g r a đ a n ske de mo k r at ske r e vo lu ci je 31. X do 19. I. 1919, ka da je pod nio o s t a v k u n a k o n n e u s p j e š n i h n a s t o j a n j a d a p r i p a d n i k e s l a v e n s k i h n a r o d a i R u m u n j e pr i vo l i z a ost a n a k u re for m i r a noj ne o v i snoj Ma džar skoj, ali i zbog ot po ra ko ji su nje go- 48

49 JÁSZI v i m ide ja m a pr u ž a l i m a d ž a r sk i n a ci o n a l i st i. U stu de nom su dje lo vao je na ne u spješnim pre go vo ri ma o pre ki du va tre u Be o - gra du, a bio je i šef iza slan stva ko je je, tako đe r b e z u s pje h a, p r e go va r a lo o p r i m i r ju s ru munj skom stra nom u Ara du. Po sli je je bio m i n i s t a r va nj s k i h p o slo va, a u si je č nju i me no va n je i p r o fe s o r om s o ci o lo g i je na bu dim pe štan sko me sve u či li štu, za ko - je je bio i vla din po vje re nik. Ubr zo na kon što su ko mu ni sti pre u ze li vlast 21. III emi gri rao je u Beč. On dje je, sku pa s Károly ije m, z a go va r a o d e mo k r at s k u D u n av s k u fe d e r a c i ju p r e go v a r a ju ć i, m e đ u o s t a l i m, s p o l i t i č a r i m a Č e h o s l o v a č k e, R u m u n j s k e i K r a lje v i n e SH S o i z o l i r a nj u i s v r g a v a nj u Horthyje va re ži ma. U SAD od la zi 1924., gd j e j e p o sl i j e d o u m i r o vlj e nj a p r e d a v a o p o l i t ič ke z n a n o s t i n a O b e r l i n C ol le d ge u u Ohi ju. Pe peo mu je pre ne sen u obi telj sku g r ob n i c u u Bu d i m p e š t u Bio je s u r a d n i k s e d a m d e s e t a k n o v i n a i č a s o p i s a n a m a d ž a r s k o m, n j e m a č k o m, en gle skom, ru munj skom, hr vat skom, srpskom, slo vač kom, če škom i dru gim je zi cima. Me đu osta lim, ob ja vlji vao je u osječkom li stu Magyar ujság, u s u b o t i č k o m Bácsmegyei Napló, u ve l i ko b e č ke r e č k i m no vi na ma Fáklya, za gre bač koj No voj Evro - pi t e b e o g r a d s koj Tr i b u n i. O svo ja tri susre ta s Ni ko lom Pa ši ćem i obja v io je n e ko l i ko čl a n a k a u Bécsi Magyar Újságu, a o pro ble ma ti ci Bal kan skih ra to - va i austro - ugar skoj oku pa ci ji Sr bi je i Crne Go re se ri ju čla na ka u beč kom li stu na m a d ž a r s kom Világ. U go di na ma pred Pr vi svjet ski rat mnog i n e m a d ž a r s k i n a r o d i u Au s t r o - Ug a r s koj p o z o r n o s u p r a t i l i n j e g o v a n a s t o j a n j a d a p o n u d i r j e š e n j e n a g o m i l a n i h p r o b l e m a u o d n o s i m a n a c i o n a l n i h z a j e d n i c a. Ta k o mu je u su bo tič kom Ne ve n u od 15. II bi l a p o s ve ć e n a c i je l a p r v a s t r a n a, gdje je ne pot pi sa ni autor u član ku O na rod no - snom pi ta nju o p ši r no i z v i je s t io o Já sz ijev u p r e d a va nju 28. I u bu d i m p e š t a n s koj grad skoj ku ći u okvi ru jav ne sjed ni ce Gal i le i je v a k r u g a (madž. Ga li lei Kör), ko ji je o k u plja o l i b e r a l n e s t u d e n t e. N e v e n je posli je u na stav ci ma ob ja vio ci je lo pre da va - nje, a pra tio je i Jászijev iz bor ni pro gram. U Su bo ti ci je pred rat Pa jo Ku jun džić (pod pse u do ni mom Sta ri ro do ljub) ob ja vio cje - lo v i t i»h r va t s k i p r i vo d«t o g a p r e d a va nja s k o m e n t a r i m a p o d n a sl o vo m Na rod no sno pi ta nje i budućnost Ugarske. U pred go vo - ru je pri znao da ga je upra vo on pred sta vio i u N e v e n u, a z a k lj u č u j e g a o d u š e vlj e n o:» d a je m o n a r u ke n a š e m n a r o d u ovo s u h o z l a t o o d ko je g m o ž e š p r a v i t i t a ke d u k a t e ka ki ti tri ba ju Uzmi pa či taj! Uzmi pa n a u či n a i z u s t!!!«p r e m a Já sz iju, m i n i mu m m a nji n sk i h z a ht je va je s u š kol st vo, up r a va i O. Jászi, Narodnosno pitanje i budućnost Ugarske, Subotica, s u d s t vo n a m a t e r i n s ko m je z i k u, u t e m e lju če ga je slo bo dan raz voj ma njin skih kul tu - r a ( je z i k a, p o v i je s t i, u mje t no s t i), p r i č e mu oštro osu đu je ta da šnju re pre siv nu ma njin - sk u p o l i t i k u m a d ž a r sk i h vla st i, ko je k t o mu f a r i z e j s k i t v r d e k a ko i m a j u n aj l i b e r a l n i ji m a nji n s k i z a ko n u Eu r o pi. D j e l a : Művészet és erkölcs, Bu da pest, 1904; Új Magyarország felé : Beszélgetések a szocializmusról, Bu da pest, 1907; A t ö r t é n e l m i m a t e r i a l i z m u s állambölcselete, Bu da pest, 1908; Mi a szociológia?, Bu da pest, 1908; A nem ze tiségi kérdés és Magyarország jövője, Bu da pest, (srp. pri jevod: N a r o d n o s n o p i t a n j e i b u d u ć n o s t U g a r s k e, No vi Sad, 1912; hrv. pri je vod: Na r o d n o s n o p i t a n je i b u d u ć n o s t Ug a r s k e, S u b o t i c a, 1914); A n e m z e t i államok kialakulása és a nem ze tiségi kérdés, Buda pest, 1912; A Magyar válság okai és következményei, Bu da pest, 1912 (srp. pri je vod: U z r o c i i p o sle d i c e k r i ze u Uga r s k oj, Ve l i k a K i k i n d a, 1912); Mi a r a d ik aliz m u s?, Bu da pest, 1918; A m o n a r c h i a jövője, Bu da pest, (srp. pri je vod: Bu duć nost M o n a r h i j e, Srem ski Kar lov ci-no vi Sad, 1996); Múlt és jövő határán, Bu da pest, 1918; Magyaror 49

50 JÁSZI szág jövője és a Du nai Egyesült Államok, Bu dapest, 1918; Magyar kálvária magyar feltámadás, Wi en, 1920; The Dis so lu tion of the Hab sburg Monarchy, Chi ca go, Lit.: Ne v e n, 2/1911, Su bo ti ca; L. Nagy Zsuz sa, Jászi és a ha zai polgári radikálisok kapcso la ta, Tö r t é n e t i S z e m l e, 4/1974, Bu da pest; P. Hanák, Jászi Oszkár d u n a i p a t r i o t i z m u s a, B u d a p e s t, 1985; O. Ja si, B ud u ćn o s t M o n a r h i je, S r e m s k i K a r lov c i - No vi Sad, M. G r l i c a JA ŠI N K R I Ž, t o p o n i m u S a n t o v u. K r i ž je po di gao Ja kob Ća tić, zvan Ja ša, t r g o v a c i g o s t i o n i č a r, o n o d o b n o j e d a n o d naj i muć ni jih San to va ca. Kri že vi kraj pu - ta ši u San to vu se pr vi put spo mi nju Na mje s t u Ja ši n a k r i ž a p r i je je s t a ja o d r ve - ni Pa šin križ što ga je dao po sta vi ti Ja ko bov djed Pa va Ća tić. Na la zi se na rubu n e k a d a š nje b a r e R a sl i c e, u č e s t i c i ko ju da nas zo vu Rit ili Ri ti na, po kraj tzv. Bud ž a k a n s ko g a p u t a. I z r a đ e n je u k a m e n u i na nje mu je is pod plo če s nat pi som IN RI p r i k a z a n r a s p e t i I s u s. Na p o s t o lju je k r i ž a bi je la mra mor na plo ča s dvo je zič nim nat pisom:»isten dic sőségére / emel tették / TYA- TITY JA KAB és ne je / Ze to vics Ágnes / és gyer me kei M.K.A.M / Ovaj križ po di že na sla vu / Bo ži ju za uspo men / Tyatity Ja kob i že na / Ze to vits Janya / sa svo ji ma di ca ma / Ma rin Ka ta Ani ca i / Ma ri ja aug. 26.«K r i ž št i t i ž i č a n a og r a d a i ž i v i ca. Sp o me nu t i Ja ko b z n a o je go vo r i t i:»z a p o v i d i l i s u m i d a p r vo bu d e m a d ž a r s k i pi s a no n a k r i ž u.«bi lo je t o r a z d o blje b u ja nja m a d ž a r s ko g a n a ci o n a l i z m a. Kod kri ža se iz me đu dva ju svjet skih rat o va r e d o v i t o n a M a r ko vo 25. I V. i z l a z i lo s c r k ve nom p r o c e si jo m»n a ž ít a«r a d i bl a go - slo va pše ni ce; dov de je puk is pra tio i za četi ri da na ov dje če kao»ju ce«, one ko ji su iz Sa n t o va n a Sv. Tr oj s t vo ho d o č a s t i l i G o s pi u Ju du (madž. Máriagyűd). Kod ovo ga ili kod Či žmi na kri ža na is toč nom ru bu se la i h p r i r e đ i va la s e» do ž o n i c a«, ž e t ve n a s ve č a no s t. I z vo r : I n ve n t a r i u m p r o Pa r o c h i a e E c cle si a e Sz a n - t o ve n si s ( pi s m o h r a n a S a n t o v a č ke ž u p e). Ž. M a n d i ć JAVOR, pje vač ko dru štvo šo kač kih Hrva ta u Son ti. Osno va no je 16. I na p o t i c aj M a t i je B u z o v a i z Vaj s ke i St i p a n a De ka na iz Son te. De kan je oku pio mla dež iz Son te, ko joj je Bu zov odr žao pro svjetn o p r e d a v a n j e o p o t r e b i k u l t u r n o g a r a d a i osni va nja dru štva. Na osni vač koj skup - šti ni Javora Bu z ov je čl a n o v i m a p o k lo n io dio svo jih pje sa ma, a po sli je im je po magao u ra du. U vri je me osni va nja Dru štvo je ima lo se dam de se tak čla no va. Za nje go - va je pred sjed ni ka iza bran Ma to Mi loš, a z a p o t p r e d s j e d n i k a M a r k o N i m a k. O s i m pje va č k i h n a s t u p a, d r u š t vo je p r i r e đ i va lo i k a z a l i š ne p r e d s t a ve. Nje go vo je dje lo va nje n e i s t r a ž e n o, a l i s e m o ž e p r e t p o s t a v i t i d a ni je dje lo va lo du go jer nje mu ne ma sa čuva n i h pi s a n i h i z vo r a n i no v i n s k i h n a pi s a. Lit.: Hr v a t s k a r i je č, 3/1928, Vu ko var. M. B a r a JE ČAM (lat. Hor de um vul ga re L., fam Poa c e - t r a ve), je d n a o d n aj s t a r i ji h v r s t a ž i t a r i- c a. Uz g a ja l i s u je jo š A si r ci, Me z o p o t a m ci, Ba bi lo n c i, K i n e z i, I n d ij c i, E r i t r e j c i i d r. U ar he o lo škim is ko pi na ma pro na đe na su zrna sta ra vi še od pet ti su ća go di na. Sla ve ni su ga uz ga ja li još u svo joj pra po stoj bi ni, o č e mu d a n a s s v je d o č e p o s ve sl ič n i n a z i v i u s v i h sl a ve n s k i h n a r o d a. I z It a l i je s e p r o ši - rio u dru ge europ ske ze mlje, a u Ame ri ku i Au s t r a l i ju n a ko n ot k r i ć a t i h ko n t i ne n a t a. Naj ra spro stra nje ni ja je me đu svim ži - ta ri ca ma uz ga ja se iz me đu 10 i 70º sjever ne ge o graf ske ši ri ne, te 10 i 58º ju žne ge o g r a f s ke ši r i n e. R a ši r e n je i n a ve l i k i m vi si na ma : na Hi ma la ji ma na 4800 m nad - mor ske vi si ne, u Af ga ni sta nu na 3400 m, a u dru gim di je lo vi ma svi je ta od m. U eks trem no ne po volj nim uvje ti ma uro - dom uvjer lji vo nad ma šu je pše ni cu, ko ju on - dje z a mje nju je i u p r i p r e m i k r u h a. Je č me n i kruh znat no je lo ši ji od pše nič no ga ne na ra sta, br zo se su ši i te že je pro ba vljiv. Vel i k a r a s p r o s t r a nje no s t je č m a ob ja š nja va s e nje go v i m v i s o k i m s t u p nje m p r i l a go d b e n a raz li či te ze mlji šno -kli mat ske uvje te, a od - li ku je se i ve li kim po li mor fi zmom, što se o č i t u je u p o s t o ja nju t r i ju p o d v r s t a: d vo r e d - n i, v i š e r e d n i i p r i je l a z n i. Po s t o ji je s e n s k i i 50

51 JE GAR SKI PA ŠA LUK pro ljet n i je ča m, s ve l i k i m bro je m va r i je t e t a i so ra ta. U vl a ž n i m i p r o h l a d n i m p r e d je l i- m a pre t e ž i t o se ko r i st i z a pro i z vo d nju sla d a, ko ji slu ž i u pi v a r s t v u, p e k a r s t v u, sl a s t i č a r- s t v u, f a r m a c i ji i p r o i z vo d nji k v a s c a. U suh i m i t o pl i ji m p r e d je l i m a slu ž i p r i je s ve g a za stoč nu hra nu. U Bač koj je bio ra ši ren pri u z g o j u d o m a ć e s v i nje m a n g a l i c e i sl a n i n i je d a va o p o ž elj nu sit no z r n a st u st r u k t u r u. U no vi je do ba ima va žnu ulo gu u po seb nom n a č i nu u z go ja s v i nja, t z v. b e ko n - t o v u. U go di na ma ka da pod ba ci urod ku - k u r u z a p o lj o p r i v r e d n i c i s u s j e s e n i s i j a l i ve ć e p o v r ši n e je č m a je r je o n o si g u r a v a o pr vu hra nu za sto ku, već u lip nju. U vrije me ne sta ši ce hra ne, npr. u do ba ra to va i l i p r i r o d n i h n e p o go d a, og u lje n o s e z r n o ra bi lo i u pre hra ni lju di kao ka ša-ger šla, a pr ž e no je z r no slu ž i lo k a o z a mje n a z a k a v u. U Bač koj se k to mu pri vr šid bi s po mo ću s t a c i o n i r a n i h v r š a l i c a p o s e b no p r i k u plja l a ječ me na plje va, ko ja se mi je ša la sa žu tom ze mljom (les) pri iz ra di bla ta za žbu ka nje sa la ša i dru gih zgra da od ze mlja no ga na - b o ja, t z v. n a bi ja n i c a. Na ko n s u š e nja t i s u z i d o v i p r e m a z i va n i z a g a š e n i m v a p n o m, t j. kre čom, ko je je ima lo za štit nu i ukra snu u lo g u. Je č me n a sla m a m i je š a n a s a si je nom ne koć je u eks ten ziv nim uvje ti ma pro iz - vod nje ko ri šte na u hra nid bi pre ži va ča, po - s e bi c e u ne r o d n i m go d i n a m a. U Vo j v o d i n i s u p o v o l j n i p r i r o d - ni uvje ti za uz goj j e s e n s k i h s t o č n i h ječ mo va, ko ji su viš e r e d n i, t e z a u z goj pro ljet nih pi vo varskih ječ mo va dvo - r e d a c a. U n o v i j e su do ba stvo re ne i je sen ske sor te dvo - red no ga pi vo var sko - g a j e č m a. J e s e n s k i s e s i j e p o s l j e d n j i h da na ruj na pa do Ječam s r e d i n e l i s t o p a d a. Sa mo u ra noj sje tvi bilj či ce ječ ma mo gu se do b ro r a z v i t i pr i je z i me, t j. do st i ći p o ž elj nu fe no lo šku fa zu bu sa nje (bo ko re nje) i iz - d r ž a t i z i m s k u h l a d no ć u b e z p r o m r z a va nja. P r o lje t n i s e si je u p r vo m t je d nu p r o lje t n i h ra do va, po mo guć no sti u ve lja či, a naj kas n i j e d o 10. o ž u j k a. T i j e k o m v e g e t a c i j e pri mje nju ju se uobi ča je ne mje re nje ge usje - va kao i za osta le str ne ži ta ri ce: bra na nje (d r lja nje), p r i h r a n a m i n e r a l n i m g n o ji v i m a (d io g no ji va z a o r a va s e p r i je sje t ve), z a š t i t a o d ko r o v a p r i mje n o m h e r bi c i d a, a p r e m a p o t r e b i p r i m je nj u je s e i s u z b i ja nje b o l e s t i i š t e t n i k a ko ji g a n a p a d a j u. Ž e t v u je č m a va lja za po če ti ka da je po sve do zrio, jer samo ta kav da je do bru ka kvo ću zr na, što je p o se bi ce va ž no u pi vo va r skoj i n du st r i ji. No sa že tvom se ne smi je ni ka sni ti jer ta da n a s t a ju ve l i k i g u bi c i u r o d a z b og lo m lje nja i ot p a d a nja p r e z r e l a k l a sja. S a d a š nji s o r t i- ment po sti že vi so ke uro de zr na, u po voljn i m g o d i n a m a 4-5 t o n a p o k a t a s t a r s k o m ju tru (6-8 to na po hek ta ru), što je 5-7 pu ta vi še od uro da zr na ko ji je po sti zan pri je 50 i v i š e go d i n a. Una toč to mu, u sje ver noj je Bač koj u z a si ja n n a d e s e t p u t a m a nji m p o v r ši n a m a u od no su na po vr ši ne pod pše ni com, a ta ko je bi lo i u pro šlo sti uz ga ja se, na i me, pret e ž i t o z a vl a s t i t e p o t r e b e. Ne š t o je r a s p r o - stra nje ni ji u Po du na vlju u Šo ka ca, zbog bliz i n e pi vo v a r a i u z go ja pi vo v a r s k i h s o r a t a. Un a t o č i z v a n r e d n o ve l i koj v a ž n o s t i ko j u je i m a o u p o v i je s t i p o ljo p r i v r e d e, uv i je k je bio u sje ni svo je mno go po zna ti je se strinske bilj ne vr ste pše ni ce. Lit.: V. Man de kić, Na š e ž i t a r i c e, Za greb, 1918; P. Dre zgić, Pos e bn o r at a rs t v o, No vi Sad, 1974; N. Pr žulj i dr., Zna čaj i ople me nji va nje ječ ma i ov sa, Ra tar stvo i po vr tar stvo, 1/2010, No vi Sad. M. O s t r o go n a c JE GAR SKI PA ŠA LUK, osman sko-turs k a voj no - u p r av n a je d i n i c a u s r e d nje m Po - d u n a vlj u. Ut e m e lje n je n a ko n z a u z i m a nja Je gre (madž. Eger, srp. Je gar) 1596., ko ja je po sta la sre di štem pa ša lu ka. Ta da mu je prip o je no i ne ko l i ko s a n d ž a k a i z p or je č ja Ti se (Fülek, Ha tvan, Szol nok i Se ge din), ko ji su do tle bi li u Bu dim skom pa ša lu ku. Ob u hva - ćao je pod ruč je od sje ver ne gra ni ce tur skih o s v a ja nja d o ju ž n o g a m e đ u r i je č ja D u n a v a i Ti se. Ru ral na pod ruč ja na sje ve ru na sta - 51

52 JE GAR SKI PA ŠA LUK Jegarski pašaluk (ejalet) nji va l i s u p o n aj v i š e M a d ž a r i i Slo va ci, a n a ju g u ju ž n o sl a ve n s ko s t a n ov n i š t vo ( H r v a t i i Sr bi), dok je gra do ve na sta nji va lo mu sli - man sko sta nov ni štvo. Či ni lo ga je vi še san - d ž a k a, o d ko ji h je z a h r vat sko st a nov n i št vo n aj va ž n i ji Se ge d i n sk i s a n d ž a k (ob u hva ć a o je Bač ku), ko ji je, pri je ne go što je uklju čen u Je gar ski pa ša luk, bio dio Bu dim sko ga pa - š a lu k a. P r e s t a o je p o s t o ja t i s k r a je m t u r ske vl a d a v i n e u Ug a r s koj u Ve l i ko m b e č ko m r a t u, ko ji je z a v r šio m i r o m z a k lju č e n i m u Sr i je m s k i m K a r lov ci m a Lit.: O. Zi ro je vić, Uprav na po de la da na šnje Voj - vo d i n e i Sl a vo n i j e u v r e m e Tu r a k a, Zbor nik za istori ju, 1, No vi Sad, 1970; En ci klo pedi ja Jugo sla - v i je, 2, Za greb, 1982; D. Po po vić, S r b i u Vo j v o d i n i, 1, No vi Sad, S. B a č i ć JE GIĆ, Bran ko (Su bo ti ca, 13. IV Su b o t i c a, 19. I I I ), pje s n i k, k u l t u r n i dje lat nik. Sin je Mar ka i Li ze, rođ. Voj nić M i ja t ov. Na ko n z a v r š e t k a o s n ov n e š ko l e u rod nom gra du dvi je go di ne po la zi Među bi sku pij sku kla sič nu gim na zi ju na Ša - la ti u Za gre bu. Ma tu ri rao je u gimn a z i ji J os i p J ur a j S t r o s s m a y e r u Đ a k o v u. Na ko n o d sl u ž e nja voj n o g a r o k a, o d n a V i s o k o j b o g o s l o v n o j š k o l i u Đ a k o v u stu di ra fi lo zo fi ju i te o lo gi ju. Stu dij je za - vr šio 1970., no ni je se za re dio za sve će nika. Rad ni vi jek pro veo je kao slu žbe nik u t v r t k i z a š p e d i c i ju u Su b o t i c i. Je d a n je o d o s n i v a č a D e m o k r a t s ko g a s a ve z a H r v a t a u Voj vo d i n i ( D SH V ) i čl a n P r e d s je d n i š t v a s u b o t i č k e p o d r u ž n i c e D S H V- a , član Ka to lič ko ga in sti tu ta za kul tu ru, po vijest i du hov nost Iva n Ant un ov ić i z Su b o t i c e od osnut ka (1989.) te ak ti van član nje go va K nji ž e v no g a k lu b a Mi r o lju b. Pr ve pje sme ob ja vlju je u škol skim li - sto vi ma, a i i u Ru ko ve ti (9-10/1970 i 3-4/1971). Bu du ći da je bio sudi o nik Hr vat sko ga pro lje ća te da je pi sao na hr vat sko me, a k to mu je te mat ski bio u v e l i k e v e z a n z a k r š ć a n s k u s l i k u s v i j e t a i gdje kad za ro do lju blje, na kon to ga ni je mo gao ob ja vlji va ti u pe ri o di ci iz van Ka - t o l i č k e c r k v e. Š t o v i š e, n i z b i r k a P j e s m e, ko ju je u pro lje će za ti sak pri hvatio su bo tič ki na klad nik Osvit, n i k a d a n i je 52

53 J E L A Č IĆ ob ja vlje na. Znat no po sli je su ra đu je u ve - ć i n i k a t o l ič k i h t i s ko v i n a n a h r va t s ko m e u Bač koj: u B a čk o m k l as j u (69, 1992), Zborn i k u» I v a n A nt u n o v i ć«(1994) i S u b o t i č - k o j d a n ic i (1971, ). Na kon p j e s m e, č l a n k e i z k u l t u r n e p o v i j e s t i (n p r. o d u ž i ja n c i) i p r i k a z e k nji g a s u v r e m e n i h h r vat s k i h k nji ž ev n i k a i z Su b o t i c e ( L. Me r- ko v ić, I. Pa n č ić) ob ja vlju je p o v r e m e n o i u ov da šnjim svje tov nim pu bli ka ci ja ma na hrvat sko me G l a s u r a v n i c e (4, 1990; 27, 28, 1993), Kla sju na ših rav ni (2/1996, 2/2000, 3-4/2002), G o d i š n ja k u K U D»B u n je v a č k o k o lo«: D už ija n c a 93 (1, 1994), gdje je bio i član ured ni štva, te Ž i g u (21, 1995). Služ io se i p se u do n i m i m a Br a n i m i r, Br a n i slav, St je p a n Fi l i p o v ić i K r e ši m i r Vr a njić. Branko Jegić Za ži vo ta ni je ob ja vio sa mo stal nu zbirku pje sa ma, no ob ja vlje na mu je pet go din a n a kon s m r t i. Po e t i k a nje go va pje s n i š t va s n a ž n a j e m e d i t a t i v n o g a i r e fl e k s i v n o g a pro se dea, me lan ko li ja joj je čest obol, forma slo bod ni stih, a ra zno li ki eg zi sten ci - ja l n i i r e l i g ij s k i m o t i v i l i r s ko g a s u bje k t a u pje sma ma u k lo plje n i su u sl i ke z a v i čaj no ga sv i je t a Su b o t i c e, okol ne r av n i c e i k r a jo l i k a. Z a pi t a n i ne si g u r a n, t r a g a la č k i je u s mje r e n i z ba vlje nju. Te š ko ž i vot no i s k u st vo, ko je je bi lo po slje d i ca ne sret n i h do ga đ a ja, i osje ćaj t u ge zb og ne o st va re n i h ht i je nja i ž e lja aut or na d i la z i k r šća n sk i m osm i šlja va nje m pat nje, a i m pl i c it n i m ve z i v a nje m n a O n o s t r a n o s t i u z d a nje m u B o g a i z g r a đ u je sl i k u s v i je t a ko ja g a vo d i p o z i t iv n o m a k t i v i t e t u, u o k v i - r e no mu lju b a vlju. D j e l a : J e k a s a r a v n i c e, Knji žev ni pri log br. 6, Bačko klasje, 69, Su bo ti ca, 1992; J a, h o d o č a s n i k, Su bo ti ca, Lit.: Gl a s r a vn ic e, 27, 35, 36, Subotica, 1993; B. Ga brić, Bi lje ška o pje sni ku, u: K n již e v n i p r i lo g b r. 6, B a č k o k l a s j e, 69, Su bo ti ca 1992; A. Se ku lić, K n ji ž e v n o s t p o d u n a v s k i h H r v a t a u X X. s t ol jeć u, Za greb, 1996; Zvo nik, 4/20 02, Su b o t i c a ; Đ. L o n č a r, Pse u do ni mi i ini ci ja li auto ra ko ji su pi sa li o bu nje - v a č k i m i š o k a č k i m H r v a t i m a, K l as je n a š i h r a v n i, /2006, Su bo ti ca ; L. Mer ko vić, Tra ga nja Bran - ka Je gi ća za si li nom či sto te, me ko te, mi ta, lju ba - vi, u: B. Je gić, J a, h o d o č a s n i k, Subotica, T. Ž ig m a n ov J E L A Č IĆ, A n k a (Sen ti van, madž. Felsőszentiván, 27. I Za greb, 9. I ), o p e r n a pje v a č i c a, m e z z o s o p r a n i s t i c a. K ć i Me r e ( Mel k i o r a) i M a r i je, r o đ. Vi d a ko v ić. G o d z a v r š i l a j e u č i t e lj s k u š ko l u u Osi je ku, po la zi la je sred nju gla - zbe nu ško lu u Za gre bu, gdje je pje va nje uči la kod Mar ka Vu ško vi ća. Od člani ca je oper no ga zbo ra Hr vat sko ga na rodno ga k a z a l i št a u Za g re bu. Na kon n a st u pa u e pi z o d noj u lo z i Ph i l i n e u o p e r e t i D u b a r r y (K. Millöcker T. Mac ke ben), god pje va u lo g u Iva n i c e n a h r va t s koj p r a i z ve d - bi ope re Adel i Ma ra (J. Hat ze). God s o l i s t i c a je b e o g r a d s ke O p e r e, Ope re HNK u Za gre bu, a an gaži ra na je u Na rod noj ope ri u Be ču, oda kle je d o l a z i l a r e d o v i t o n a n a s t u p e u Z a g r e b. U b e č koj je Na r o d n oj o p e r i bi l a z v i je z d a, je d n a o d n aj z a p a ž e n i ji h s o l i s t i c a, lj u bi m i - c a pu bl i ke, id e a l n a i n t e r p r e t k i nja Bi z e t o ve ju na ki nje Car men. Od ruj na do umiro vlje nja pot kraj bi la je so li sti ca zagre bač ke Ope re, s pre ki dom , kad je p o nov no n a s t u p a l a u b e o g r a d s koj O p e r i. G o s t o va l a je u Sa l z bu r g u, G r a z u, St ut t g a r- t u, P r a g u, Br a t i sl a v i. Ti je kom k a r i je r e r a z v i l a s e u v r s nu g l a - zbe no-scen sku osob nost, svo jim gla som i i z g le d o m bi l a je je d n a o d n aj a t r a k t iv n i ji h hr vat skih gla zbe no scen skih umjet ni ca. Za - hva lju ju ći t a m no obo je nom g la su u r a sp o nu o d du b o k i h, a l t ov sk i h r e g i st a r a do z von k i h, go to vo so pran skih vi si na, pje va la je al tovs k i i m e z z o s o p r a n s k i r e p e r t o a r. P r o sl a v i l a se u ino zem stvu i u Hr vat skoj ulo gom Carmen (G. Bi zet), pre to čiv ši u scen ski je din- 53

54 J E L A Č IĆ s t ve n u k r e a c i j u s vo je pje v a č ko, g lu m a č ko i ple s n o u m i je ć e. Ci je nje n a i k a o P r i n c e z a Ebo li, Am ne ris, Azu cen ta, Ul ri ca i Madd a le n a (G. Ve r d i, Don Car los, Aida, Truba dur, Kra bulj ni ples i Ri g o l e tt o), D o m a (J. Go to vac, Ero s ono ga svi je ta), Ol ga te Pa u l i n a i G r o fi c a ( P. I. Č aj kov s k i, Ev ge n ij O n jeg i n i P i k o v a d am a), H i v r ja i M a r i n a (M. P. Mu sorg ski, S o ro č in s k i saja m i Bo ris G o d u n ov), Kon č a kov n a (A. B o r o d i n, Knez Igor), Fric ka (R. Wag ner, Walküre), Dalila (C. Sa int-saëns, S a m s o n i D a l i l a), He r o - d i ja d a ( R. St r a u s s, Sa lo ma), Miss Ba gott i Udo vi ca (B. Brit ten, Stva ra mo ope ru i Pe tar Gri mes). An ka Je la čić kao Am ne ris u Aidi G. Ver di ja Lit.: M. Bar bi e ri, Hr vat ski oper ni pje va či , Vi je n a c, 219, Za greb, 25. VII. 2002; J. Mart i n č e v ić, H r v a t s k i vo k a l n i u mje t n i c i X X. s t o lje ć a u svi je tu, Hr vat ski ise lje nič ki zbor nik 2004., Zagreb, 2003; M. Bar bi e ri, De set ope ra, Vijen a c, 273, Za greb, 22. VII. 2004; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i - kon, 6, Za greb, Ž. M a n d i ć JE LA ČIĆ (Je la čić Bu žim ski ), Jo sip (Petro va ra din, 16. X Za greb, 20. V ), hr vat ski ban, austrij ski ge ne ral, nac i o n a l n i ju n a k. Po t je č e i z ple m ić ko g a r o d a či je se ime pr vi put spo mi nje Otad, n a i m e, p o t j e č e s p o m e n S t a n o j a J e l a č i ć a, s l u ž b e n i k a b o s a n s k o g a k r a lj a Tv r t k a, a l i ne ma do ka za da je on u ve zi s ple mić kom po ro di com. U ΧVI. st. Je la či ći se po ja - vlju ju u Po u nju, a oda tle se s pro di ra njem O s m a n l i j a s e l e u L i k u, Tu r o p o lj e i d a lj e. Me đ u m n o go b r oj n i m i z n a m e n i t i m čl a n o - vi ma po ro di ce, ko ja je ima la vi še lo za, bio je i Jo si pov pra djed Stje pan, do žu pan Za - g r e ba č ke ž u pa n i je, p o d ba n i do z a p o v je d n i k Ban ske kra ji ne, ko ji je pr vi po čeo upo tre - blja va ti ple mić ki pri dje vak Bu žim ski, iz - ve den od na zi va utvr de Bu žim u Li ci kod G o s pi ć a. Na i m e, p r v i je Je l a č ić p o č e t ko m XVI. st. spo me nut u ve zi s tom utvr dom, n o p o s r i je d i je bi l a p o g r e š k a je r u t v r d a n i- k a d a n i je bi l a u nji ho v u vl a s n i š t v u. Si n j e z a p o v j e d n i k a d i v i z i j e Fr a n j e i Ane, rođ. Port ner. Na dan ro đe nja u pe trova r a d i n skoj ž up noj c r k v i sv. Ju r ja k r st io ga je u p r a v i t elj ž u p e D a m i a n u s Nü t z l. R a n o d j e t i n j s t vo p r o ve o j e u Pe t r o v a r a d i n u, a stu pio je u The re si a num, aka de mi - ju za uprav na i voj na zva nja u Be ču, gdje s u s e š ko l o v a l i s i n o v i pl e m i ć a i ve l i k a š a. Ti je kom de set go di na ško lo va nja, osim in - t e r e s a z a voj n i č k e v j e š t i n e, p o k a z a o j e i z a n i m a nje z a z e m ljo pi s, p o v i je s t, go vo r n i- štvo i je zi ke. Bio je je dan od naj bo ljih pi tom a c a T h e r e si a nu m a. Z a v r šiv ši a k a d e m i ju, u ožuj ku stu pio je kao pot po ruč nik u Tr e ć u k o n j a n i č k u p u k o v n i j u u G a l i c i ji. Ba vio se i pje sni štvom te je u tre nu ci ma b o l e s t i k a o m l a d i ć s p j e v a o s vo j e n a j b o lj e p j e s m e n a n j e m a č k o m j e z i k u. O b j a vlj e n e su u Za gre bu pod na zi vom Eine Stund e d e r E r i n n e r u ng (Tr e n u t a k u s p o m e n e). N j e g o v a voj n i č k a i p o l i t i č k a k a r i j e r a išla je uz la znom pu ta njom, a kul mi ni ra - la je u re vo lu ci ji Na kon po čet ka s l u ž b o v a n j a u s v i b n j u i m e n o v a n j e nat po ruč ni kom, za tim pot ka pe ta nom Tre - će gra ni čar ske pu kov ni je u Ogu li nu i za - p o v je d n i ko m 7. s a t n i je u D r e ž n i c i, a i m e n o va n je k a p e t a n o m. Na t o m p o lo ž a ju bio je s pu kov ni jom u Ita li ji , a zatim u Ogu li nu još dvi je go di ne. Po stao je m a jor 48. pje š a č ke pu kov n i je 1837., a id u ć e č e t i r i go d i ne pro ve o je obi la z e ći Da l m a ci ju, Cr nu Go ru i Her ce go vi nu. Na kon to ga ime - no van je pot pu kov ni kom Pr ve ban ske pukov n i je u Gl i n i. Ti je kom i h a n ga ž i r a o 54

55 J E L A Č IĆ s e k a o dje l a t n i k h r va t s ke k u l t u r e i p o s t a o čla nom h r vat sk i h go sp o d a r sk i h, k nji ž ev n i h i mu zič kih dru šta va. Pri ja te lje vao je s pred - s t a v n i c i m a I l i r s k o g a p o k r e t a i s m n o g i m i n t e le k t u a l c i m a i h r v a t s k i m d o m o lju bi m a. O si m m a t e r i n sko g a h r vat sko g a, govor io je i pi s a o nje m a č k i, m a d ž a r s k i, f r a n c u s k i, a ko ri stio se i ta li jan skim i la tin skim jezikom. Svo j u h r a b r o s t i voj n ič ko u m i je ć e v i š e je pu ta do ka zao bo re ći se pro tiv tur skih kraji š n i k a u g r a n ič n i m s u ko bi m a u b o s a n skoj Po sa vi ni i ši re, na po se i S nek i m je t u r s k i m k r a ji š n i ci m a i p r i ja t e lje va o, n p r. s M a h mu d - b e gom Ba ši ć e m i z Bi h a ć a. U p r e d ve č e r je r e vo lu c i je c a r Fe r- di nand Hab sbur ški ime no vao ga je 23. III. bez zna nja ugar ske vla de ge ne ra lom i banom H r va t s ke, z a p o v je d n i kom P r ve i D r u - ge ba n ske g r a n i ča r ske pu kov n i je. Ne o v i sno o t om i m e no va nju, nje go va je k a n d i d a t u r a za ba na is tak nu ta u pri pre ma ma za Na rodnu skup šti nu u Za gre bu 25. III., gdje su najv a ž n i ji z a ht je v i bi l i: u vo đ e nje n a r o d n o g a je z i k a, u k i d a nje k met st va, s a z iv H r vat skog sa bo ra, osni va nje na rod ne voj ske, op će pravo gla sa i slo bo da ti ska. Pro gla som je ukin u o k m e t s t vo, h r v a t s k i je z i k p r o g l a š e n je slu ž b e n i m, a o s n o v a n o je i B a n s ko v i je ć e k a o s vo je v r s n a vl a d a Tr o je d n e K r a lje v i n e. B u d u ć i d a u g a r s k a vl a d a n i je p r i z n a v a l a ustup ke Hr vat skoj te se sma tra la je di nom za ko ni tom vla šću nad Hr vat skom, pre ki - nuo je sve od no se Hr vat ske i Sla vo ni je s Pe štom. Fer di nand I. u kra ljev skoj di plo mi od 23. III , ko jom je Jo si pa Je la či ća i m e n o v a o b a n o m, i z r i je ko m o d r e đ u je d a z a b a n a»u m e š t je nje (i n s t a l a c i ju) u n a z o č - no s t i va ši h ve r no s t i h o s o bi t o s m o o d r e d i l i na še ga ta ko djer ver no ga, nam iskre no milo ga, ča st no ga Ju r ja Ha u l i k a, z a g re ba č ko ga bi sku pa, za pra vog i za ko ni tog re če nih kra - lje v i n a h ba n a p r i z n a t i«. No zb og p o l i t ič k i h o kol n o s t i Ju r aj H a u l i k o d bi ja p o v r a t a k i z Be ča u Za greb do kra ja Sa bo ra zbog boja zni da će iza zva ti ne mi re, ali i zbog tog a š t o je p r a vo sl av n i k a r lo va č k i m i t r o p o l it do bio pr vo mje sto do ba na u Sa bo ru, či me je z a g r e ba č ko mu bi sk u pu n a ne se n a uv r e d a. Z b og t o g a je H a u l i k a H r v a t s k i s a b o r ht io»p o z va t i n a o d go vor no st«. U no vo n a st a l i m okol no sti ma ban Je la čić obra tio se mi tro po - l i t u K a r lo va č ke m i t ro p o l i je Jo si f u R a ja či ć u, ko ji se 1. V pro gla sio srp skim pa trijar hom na Svi banj skoj skup šti ni u Sri jemskim Kar lov ci ma, kada je i pro gla šen sa vez sa mo pro kla mi ra ne Srp ske Voj vo di ne s Tro - jed nom Kra lje vi nom Hr vat skom, Sla vo nijom i Dal ma ci jom. Ta kva od lu ka ima la je p o l i t ič ko z n a č e nje u sk la du s pr e p o ro d nom id e jom o ju ž no sla ve n skoj s o l i d a r no s t i, a l i i zb og r a s p o lo ž e nja s r p sko g a p r a vo sl av no g a st a nov n i št va u Voj noj k r a ji n i. Ti m či nom je za hr vat sku stvar htio pri do bi ti i Sr be u Hrvat skoj i ju žnoj Ugar skoj. U tom kon tek stu tre ba pro ma tra ti i to što je oba vi jest o imeno va nju za ba na dao ti ska ti ne sa mo na lat i n i c i n e go i n a ć i r i l i c i c r k ve n o sl a ve n s k i m je zi kom. Na Tr gu sv. Ka ta ri ne u Za gre bu 5. VI ban Je la čić sve ča no je usto li čen. Za kleo se pred ras pe lom i dvje ma svi je ćama pred pa tri jar hom Srp ske pra vo slav ne crk ve Jo si fom R a ja či ćem. Z bog po lo ža ja Sr ba u ju žnoj Ugar skoj i za po če tih ve ćih bor ba ko d Sz e n t-ta m á s a (d a n a š nji S r b o b r a n) 14. VII Ra ja čić je či nio pri ti sak na Je lači ća te ga je 31. VII po zvao da smjesta kre ne na Ma dža re jer će u pro tiv no me r a s k i nu t i s a ve z s H r va t i m a. Je la čić je u ruj nu po kre nuo rat p r o t i v u g a r s k e v l a d e, t i j e k o m k o j e g a j e pri po jio Me đi mur je Hr vat skoj. Kao čas n i k M o n a r h i j e i B e č k o g a d v o r a, u i m e h r v a t s k i h n a c i o n a l n i h i n a r o d n i h i n t e r e s a te uime in te re sa osta lih Sla ve na, di ljem Sl a vo n i j e, Vo j vo d i n e i M a d ž a r s k e b o r i o se hra bro i od luč no pro tiv ma džar ske revo lu c i je s p r o mje n lji vo m r a t n o m s r e ć o m i u s pje hom. Voj no je p o m a g a o s r p sk i p o k r e t u ju žnoj Ugar skoj pro tiv ugar ske vla de, no po sli je će se po ja vi ti raz mi mo i la že nja Hrva ta i Sr ba oko dje lo kru ga ci vil nih i voj nih vl a s t i u Sr i je m s koj ž u p a n i ji i Pe t r o va r a d i n - s k o j r e g i m e n t i. Tr z a v i c e j e s t i š a v a o r a d i su rad nje sa Srp skom Voj vo di nom u bor bi pro tiv ugar ske vla de. Ipak, us pro ti vio se R a ja č i ć e v u z a ht je v u d a s e Sr i je m p r o g l a si d i je lo m Sr p s ke Voj vo d i n e p a s e n a t e r e nu us po sta vlja svo je vr sni kon do mi nij sa srp - skim voj vo đan skim po kre tom. Zbog rat - nih za slu ga Fra njo Jo sip, no vi car i kralj, 55

56 J E L A Č IĆ i m e n o va o je Je l a č i ć a n a mje s n i ko m R i je ke, gra đan skim i voj nim na mje sni kom Dal ma - ci je, a ka ko je isto dob no bio i za po vjed nik u b a n s koj H r v a t s koj t e voj n i z a p o v je d n i k H r v a t s k o - s l a v o n s k e v o j n e k r a ji n e, č i n i l o se da je do šlo do uje di nje nja hr vat skih zema lja pod vla šću jed ne oso be. Kao ban ko ji je n a ko n v i š e s t o lje ć a ok u pio ve ć i nu h r va t- s k i h z e m a lj a p o s t a o j e s i m b o l o m o b r a n e h r vat s ke d r ž av no s t i i n a c i o n a l n i h i n t e r e s a. Ban Josip Jelačić B a č k i s u H r v a t i t i j e k o m r e v o l u c i j e uglav nom bi li na stra ni ugar ske vla de, zbog tra di ci o nal ne lo jal no sti ugled - n i h b u nje v a č k i h H r v a t a u g a r s koj d r ž a v i i z b og s u p r o t s t a vlje n o s t i s r p s ko m u p o k r e t u i s t a k nu t i je p r i mje r z a t o K a r lo L a t i no v ić, ve l e p o s j e d n i k i b a č k i p o d ž u p a n. Na i m e, ti je kom na šli su se bez po li tič ko ga vo d s t v a i n e s p r e m n i z a d o g a đ a j e ko ji s u sl i je d i l i. Po je d i n i b a č k i H r va t i ip a k s u bi l i Je la či će vi sim pa ti ze ri: bi skup Ivan An tu no - vić, žu pan Jo sip Ru dić, Vin ce Zom bor če - v ić, A m b r o z i je B o z a Ša r č e v ić. M a lo b r oj n i p r e d s t av n i c i b u nje v a č ke i n t e l i g e n c i je ko ji su ima li kon tak te s Ilir skim po kre tom i ko ji su se ba vi li mi šlju da Bu njev ce po ve žu s Hr vat skom i sa srp skim usta ni ci ma bi li su b e z s t va r n a ut je c a ja m e đ u ši r i m slo je v i m a h r vat sko g a s t a nov n i š t va. P r i mje r i c e, Jo sip Ru dić Alj ma ški bio je me đu ri jet kim predst av n i ci m a bu nje va č ke i n t e l i ge n ci je ko ji s u bi l i r e z e r v i r a n i p r e m a m a d ž a r s ko mu r e vo - lu c i o n a r n o m u p o k r e t u. Nje go v a s mje n a s po lo ža ja bač ko ga ve li ko ga žu pa na u re vo - l u c i o n a r n oj t u m a č i l a s e nj e g o vo m p r i ja š njom p o ve z a no š ć u s b e č k i m d vo r om, a l i i ve z a m a s H r v a t s ko m z a hv a lj u j u ć i lo jal no sti dvo ru ste kao je na slov austrij - s ko g a b a r u n a M a d ž a r s k a r e vo l u c i ja z a t e k l a je Iva n a A n t u no v i ć a n a p o lo - ž a ju a lj m a š ko g a ž u p n i k a, a i s t e je go d i n e p o s t a o b i lj e ž n i k o m a lj m a š k o g a d e k a n a t a. M a d ž a r s k i p o v je s n i č a r Józ s ef T h i m t v r d i da je An tu no vić bio utam ni čen kao pro tivnik Ko s s ut h a, a pri sta ša ba na Je la či ća, što autor An tu no vi će ve bi o gra fi je Ma ti ja Eve - t o v ić n a s t o ji o s p o r i t i je r je A n t u no v ić p o sje t io Ko s s u t h a u To r i nu. D a je A n t u n o - v ić si m p a t i z i r a o Je l a č i ć a, a ko n e ot vo r e n o ti je kom re vo lu ci je, on da u po sli je re vo lu ci - o n a r n i m d e s e t lj e ć i m a, p o t v r đ u j e n j e g o v a Raz pra va (1882., 44), u ko joj ga na zi va»ne u m r l i m b a nom Je l a č i ć e m«. Sr bi su za svoj po kret ti je kom srp nja na sto ja li pri do bi ti»ru mu ne, Bu njevc e i o s t a le z a p a d n e ve r o i s p o ve s t i u Voj vo - di ni«. Sva ka ko da su pri opre dje lje nju za stra nu u su ko bu va žnu ulo gu ima le na sli - je đ e n e s u p r o t s t a vlje n o s t i i z m e đ u k a t o l i k a i p r a vo sl a v a c a t e p r i je t nje b a č k i m B u nje v- ci ma da će im u slu ča ju svr sta va nja na mad ž a r s k u s t r a nu bi t i o d u z e t i p o sje d i i d r u g a i m o v i n a, a n e k i m o t i v i ko r i je n e v u k u i i z X V I I I. s t o lje ć a. Sv r s t a v a nje B u nje v a c a u t i m d o g a đ a ji m a n a s t r a nu m a d ž a r s ke r e vo - lu c i je s r p s k i p o v je s n i č a r i o c je nji v a l i s u u pr a v i lu ne ga t iv no ( Iva n Iva n ić, A lek s a Iv ić, Ste fan Il kić, Fe dor Ni kić i dr.), a raz lo ge d i s t a n ci r a no s t i o d Sr b a n a l a z i l i s u u ko n fe - si o n a l n oj p r i p a d n o s t i i i n t e l i g e n c i ji B u nje - v a c a, ko ja je t r a d i c i o n a l n o bi l a u s mje r e n a n a U g a r s k u. S t a l e š k i i n t e r e s i t a k o đ e r s u mo gli utje ca ti na usmje ra va nje pre ma madžar skoj re vo lu ci ji. Ta kav je slu čaj bio kod ba nat skih Hr va ta, ple mi ća u Hr vat skoj Bo - k i, H r v a t s k o j N e u z i n i i H r v a t s k o j K l a r i ji. Me đ u nji m a s u p r e va g nu l i s t a le š k i i n t e r e si t e s u p r i s t a l i u z L a jo s a Ko s s u t h a n a d a ju ć i s e d a ć e i h r a z r i je š i t i v a z a l s ko g a o d n o s a p r e m a z a g r e b a č k i m bi s k u pi m a, a l i i d a ne - 56

57 J E L A Č IĆ će pro ve sti uki da nje kmet stva u Ugar skoj, što je na lo žio car iz Be ča. S dru ge stra ne, Hr va ti u Novom Sadu te ju žnoj Bač koj (Titel, Ža balj, Šaj kaš), ko ji su bi li uklju če ni u Šaj ka ški ba ta ljun, bi li su na stra ni Sr ba, a je d n a ko je t a ko bi lo i s H r va t i m a u Pe r le z u te s oni ma iz ju žno ga Ba na ta u Ba nat skoj voj noj gra ni ci (Star če vo, Opo vo i dr.). Hrva t i u šo k a č k i m n a se lji m a u z D u n av p r e m a d o s t u p n i m i z vo r i m a n a j ve ć i m s u d i j e l o m t i j e ko m r e vo l u c i j e b i l i p a s i v n i t e s e n i s u otvo re no svr sta va li ni uz jed nu od su ko - blje n i h s t r a n a. Na ko n p r i s t i z a nj a p o m o ć i u o p r e m i i lju d s t v u i z K n e ž e v i n e Sr bi je s r p s ke s n a ge p o č e le s u p o s t i z a t i z n a t n i je voj n e u s p je h e. P o s t r o j b e s a s r b i j a n s k i m d o b r o v o l j c i m a, ko je je p r e d vo d io St e v a n K n i ć a n i n, z a u z e - le su 29. I Som bor. Bu njev ci, na po se oni u Som bo ru i nje go voj oko li ci, na kon bor ba bi li su iz lo že ni na si lju i pljač ki srp - sk i h do bro vo lja č k i h po st roj ba, al i i mje sn i h Sr ba, što će lo še utje ca ti na bu du će bu njevač ko -srp ske od no se. Stra da nja za re vo lu - ci je opi sao je som bor ski se na tor Ivan Ne po - mu k A m bro zo v ić (Som bor, Som bor, 1869.) u dje lu Ž a lo st i c a ž a lo st n a Iva n a Ne p. A m b r o z o v i ć a, u z o m b o r s k o j k r a lj. v a r o š i pen zi o ni ra tog se na to ra, bi ža jućeg od ku - će pak do Ka lac se, kad su ra ci-ser bi an ci u medjub o ju ma d ž a rsk om progonili kat ho li ke, po nje mu istom is pi va na u Zombo ru god Ti s u d o g a đ a ji B u nje v c e jo š č v r š ć e ve z a l i u z m a d ž a r s k u r e vo lu ci ju. P r e o k r e t s e d o g a đ a s n a p r e d o v a nj e m m a d ž a r sk i h s n a g a t i je kom ož uj k a i t r av nja p o d z a p o v je d n i š t vom Mór a Pe r cz e la. Bu njev ci s u s u dje lo va l i u bi ci ko d K a p o nje (i z me đu Ta va n k u t a i Baj mo k a) 4. I I I , na kon če ga su se po r a že ne sr p ske po st roj be po vu kle do Ti tel ske vi so rav ni. Sa su bo tič - ko ga pod ruč ja Bu njev ci su su dje lo va li u napa du na srp ske sna ge iz Sta re Ka nji že (danas: Ka nji ža) i Sen te 23. III Pro mje ne na te re nu pra tio je i ve li ki broj srp skih izbje g l i c a. O sla blje n i voj n i p o lo ž aj Sr ba Je la - čić je p o p r a v io o p e r a ci ja m a s vo je voj ske u Bač koj u lje to iste go di ne. U po čet ku lip nja pre šao je s voj skom iz Sri je ma kod Slan ka me na u Bač ku, a voj sku je ras po - r e d io u Ti t e l u, Mo š o r i n u, L o k u i Vi lo v u. Glav ni stan je po sta vio u Ti te lu. Ni zao je po bje de kod Ka ća 7. VI i kod Sta rog Be če ja 24. VI , gdje je po bi je dio madžar ske po stroj be pod vod stvom ge ne ra la Pe r cz e la. Ti je kom t i h b or ba z a u z e t i s u No - vi Sad, Som bor i naj ve ći dio Bač ke. Vi jest o ve l i k u m a d ž a r s ko m p o r a z u ko d K a ć a u di je la Bu nje va ca po tak nu la je pro mje nu ras - p o lo ž e nja, n a š t o s u M a d ž a r i r a d i z a s t r a šiva nja po sla li dvi je ko njič ke po stroj be u Senti van (madž. Felsőszentiván). Se lo je bi lo o plja č k a n o, s t r i je lja n je b r i ja č k i p o m o ć n i k Ivan Ra dić kao vo đa ta mo šnjih Hr va ta, a sv i s u s u m njiv ci i n t e r n i r a n i u Se ge d i n. Hr vat ske i srp ske sna ge po vu kle su se i z B a č k e o sl a blj e n e e p i d e m i j o m ko l e r e i pred broj ni jom ma džar skom voj skom. Je - l a č ić i z Sr i je m a p o nov no p r e l a z i D u n av 31. V I I , n a ko n p o č e t k a o p ć e ofe n z i ve austrij skih i ru skih po stroj ba, te sa svo jim s n a g a m a s u dje lu je u bit k a m a ko je s u z a v r- š i le p r e d a jo m m a d ž a r s ke voj s ke 13. V I I I kraj Világosa (rum. Şiria). S l o m r e v o l u c i j e i n a s t u p a j u ć i Bac hov ap so lu ti zam iz ne vje ri li su oče ki - va nja sl a ve n s k i h n a r o d a, a d o n e k le fi z ič k i i du hov no slo mi le ba no vu lič nost. Ti je - ko m ž i vo t a bio je o sje t lji v a z d r a vlja. Vi š e je go di na pa tio od bo le sti gr la, a u ka snoj ž i vot noj d o bi i o d b o lo va u ž e lu c u, g r č e va, n e s a n i c e, p a r a l i z e, ž iv č a n o g a, a d o n e k le i d u š ev no g a r a s t r oj s t va. Li je č io s e p o ci je loj Euro pi, od Lon do na, Pa ri za i Osten dea do Be ča i Za gre ba. Za ni mlji va je nje go va iz - ja va:»ja sam zdrav, imam pot pu nu sna gu ti je la, a opet umi rem. Austri ja, ko joj sam vje ro vao, ubi la me je!«. Sve čan spro vod oba vljen je 26. V. u na zoč no sti za gre bačko g a n a d bi s k u p a Ju r ja H a u l i k a i h r va t s k i h g r o f o v a D r a g u t i n a E r d ö d y j a i S t j e p a n a Dra ško vi ća. Po sljed nje po či va li šte na la - zi se na nje go vu obi telj skom ima nju No vi Dvo ri u Za pre ši ću, gdje je po ko pan u kap e l i ci s v. Jo si p a. P o s l i j e r e v o l u c i o n a r n o r a z d o b l j e z a Hr va te u Bač koj do ni je lo je ne ke pro mje - ne. Na krat ko su od go đe ni ma dža ri za cij - s k i p r i t i s c i z b o g p o l i t i č k i h p r o m j e n a t e p r o m j e n a u g r a d s k i m u p r a v n i m t i j e l i m a. 57

58 J E L A Č IĆ U h r v a t s k i m b a č k i m n a s e lji m a z a p i s n i c i s u vo đ e n i n a mje s n oj h r v a t s koj i k a v i c i, a umje sto na zi va Dal ma ti nac ili Ilir sve je č e š ć a sl u ž b e n a u p o r a b a i m e n a B u nje v a c. Kao po slje di ca re vo lu ci je u Ugar skoj, na po - s e voj n e i p o l i t ič ke p o m o ć i b a n a Je l a č i ć a i H r va t s ke Sr bi m a, n a ko n p o č e t n e ko n f r o n - ta ci je i su prot sta vlje no sti sli je di lo je po - s t u p n o z bl i ž a va nje H r va t a i Sr b a u ju ž n oj Ug a r s koj. Ta ko bi s k u p A n t u no v ić u p r e p o - rod nom r a z do blju ve l i ča»ne u m r lo ga«ba na Je l a č i ć a, ko je m u s e p o s ve ć u je p r o s t o r i u B un je v a č k i m i š o k a č k i m n o v i n a m a. Ne k i som bor ski Bu njev ci to su od bi ja li pri hva - t i t i t e s u b oj ko t i r a l i i No v i n e i A n t u no v i ć a. Na som bor skom pod ruč ju u to vri je me još s u bi l a s v je ž a sje ć a nja n a p r o go n k a t o l i k a u do ba re vo lu ci je, a s ti me se po ve zi vao i b a n Je l a č ić k a o s a ve z n i k Sr b a. M a d ž a r s k a h i s t o r i o g r a fi ja p r e n a g l a š e no je p o t e n ci r a l a ulo gu ba na Je la či ća kao gu ši te lja ma džarskih sno va o sa mo stal noj dr ža vi, a tu je inter pre ta ci ju pri hva tio i dio bač kih Bu nje va - c a. M a r k si s t i s u g a t a ko đe r p r i k a z i va l i k a o r e a k c i o n a r a, š t o ć e s e o d r a z i t i i n a o d n o s j u go sl a ve n s k i h vl a s t i n a ko n p r e m a nje go voj u lo z i u p o v i je s t i. Hr vat ski ban Jo sip Je la čić bio je jedn a o d n aj va ž n i ji h o s o b a h r va t s ke p o v i je s t i. H r vat I l i r a c n a r o d nja k, ko ji je i n t e r e s e h a b sbu r š ke d i n a s t i je z n a o s p o ji t i s i n t e r e sima sla ve n st va. Me đu h r vat sk i m pu kom bio je omi ljen zbog svo je ga do mo lju blja i po - š t i va nja s ve g a n a r o d n o g a, a o s o bi t o m e đ u s e lja š t vom z b og p r o g l a s a o u k i d a nju k m e t- stva. Već u XIX. st. na rod je spo znao i osjet io n j e g o v u p o v i j e s n u ve l i č i n u. Po s m r t n e p o č a s t i i p o pu l a r no s t n a ko n s m r t i n aj b o lje se z r ca le u p o k l i č u»ust a n i, ba ne, H r vat sk a te zo ve!«, ko ji je pr vi put za bi lje žen go di ne, a sa stav ni je dio pje sme Ustaj, ba ne i z Sk la d a t e lji Va t ro slav Li si n sk i, Iva n Zajc i Fer do Li va dić stva ra li su mno ga glazb e n a dje la n a d a h nu t a Je la či ć e m. Us p o me - na na nje ga sa ču va na je i u broj nim dje li ma h r va t s k i h sl i k a r a. U z a g r e b a č koj k a t e d r a l i po sta vljen je bron ča ni sto je ći kip Josi p a Je la či ć a, a u zg r a d i H r vat sko ga s a b o r a po sta vlje no je ba no vo bron ča no po - pr sje. Lik ba na na šao se i na po štan skim 58 mar ka ma i te na nov ča ni ci od 20 ku na, ko ja je pu šte na u op tje caj Nje go vo ime od no si i Rat na ško la O r u ž a n i h s n a g a Re pu bl i ke H r vat ske. Na glav nom za gre bač kom tr gu po sta - vljen mu je spo me nik pot kraj 1866., dje lo An to na Do mi ni ka Fren kor na. Za ko mu nis t ič ko g a r e ž i m a s p o m e n i k je d e m o n - t i r a n, a t r g je p r e i me no va n u Tr g r e pu bl i ke. Spo me nik je vra ćen na sta ro mje sto, no okre nut pre ma ju gu umje sto kao pri je pre ma sje ve ru, a tr gu je vra ćen sta ri na ziv. U Pe tro va ra di nu su još za Austro - Ugarske, sre di šnja uli ca i je dan trg uz Du nav no si li nje go vo ime sve do 1948., ka da su s o c i j a l i s t i č k e v l a s t i p r e i m e n o v a l e u l i c u u Ma ti je Gup ca, a trg u To mi sla vov. Od vrem e n a r e ž i m a Slo b o d a n a M i lo š e v i ć a u l i c a no si ime Be o grad ska, a trg Vla di ke Ni - ko l a ja ( Ve l i m i r o v i ć a). U S u b o t i c i je je d n a o d s r e d i š nji h g r a d s k i h u l i c a i z m e đ u d va ju svjet skih ra to va no si la na ziv Je la či će va ulic a. So ci ja l i s t ič ke s u je vl a s t i p r e i me no va le u Uli cu Mat ka Vu ko vi ća, ali su u post so cija l i s t ič ko m e p r e i m e no va nju s u b o t ič k i h u l i- c a m a d ž a r s k i čl a n o v i g r a d s ko g a Po v je r e n - s t va z a d a va nje n a z i va u l i c a i t r go va o d bi l i mo g u ć no s t d a u l i c a p o nov no no si Je l a č i ć e - vo ime. Na 200. ob ljet ni cu ro đe nja ba na Josi p a Je l a č i ć a 16. X u Pe t r o va r a d i nu, O d b o r z a p r o sl a v u o r g a n i z i r a o je s ve č a nu m i s u z a b a n a Je l a č i ć a, i z d a o p r i go d nu p u - bli ka ci ju i obnovio spo men - plo ču na nje go - voj rod noj ku ći postavljenu 1901., koja je prefarbana početkom 1990-ih. Pro sla vi su n a z o č i l i m n o go b r oj n i Pe t r o v a r a d i n c i, d r u - Rodna kuća bana Jelačića

59 JE LEN gi Sri jem ci, mje sne vla sti, Hr va ti iz Bač ke i go s t i i z H r v a t s ke. O d lu ko m H r v a t s ko g a n a c i o n a l n o g a v i j e ć a u R e p u b l i c i S r b i ji i z nje gov dan ro đe nja obi lje ža va se kao je d a n o d č e t i r i ju slu ž b e n i h p r a z n i k a h r va t- s ke z a je d n i c e u R e p u bl i c i S r b i ji. P r o sl a v a se odr ža va u cr kvi sv. Jur ja u Pe tro va ra dinu, gdje je Jo sip Je la čić kr šten. U spo men na nje ga u Pe tro va ra di nu je 25. XI o b n o vlje n o H r v a t s ko k u l t u r n o - p r o s v je t n o d r u š t vo Je l a č i ć. Lit.: M. Ce pe lić, M. Pa vić, J o s i p J u r a j Stros s- mayer b i s k u p B o s a n s k o - D j a k o v a č k i i S r i e m s k i god , Za greb, ; F. Ni kić, Bunj e v c i i s r p s k a Voj vo d i n a , K n již e vn i s ev e r, 3-4 /1927, Su bo ti ca ; S. Il kić, Bu njev ci i ma đa ri za - c i ja, K n ji ž e v n i s e v e r, 3-4/1927, Su bo ti ca; F. Ni kić, Ru mu ni ba nat ski i Bu njev ci pre ma Srp skoj Voj vo - di ni god , L et op i s M at ic e s r ps k e, sv. 313, No vi Sad, 1927; P. Pe kić, Po v i je s t H r v a t a u Vo j v o d i n i o d n a j s t a r i ji h v r e m e n a d o g o d i n e, Za greb, 1930; M. Eve to vić, Ži vot i rad bi sku pa Ivana An tu no vi ća narodnog preporoditelja, Su b o - ti ca, 1935; M. Be ljan ski, Som bor i bu nje vač ki nac i o n a l n i p r ep or o d ( ), Som bor, 1971; A. M i ja t o v ić, B a n Je l a č i ć: u p o v o d u v r a ć a n ja Je l a č i - ć e v o g a s p om en ik a n a p rv o tn o m jes t o u Z ag r eb u, Za greb, 1990; A. Se ku lić, Ba č k i H r v a t i, Z a g r e b, 1991; J. Ko la no vić, Za gre bač ki bi skup Ju raj Ha u - l i k i u s t o l i č e nj e b a n a Jo s i p a Je l a č i ć a, Fon tes : izv o r i z a h r v a t s k u p o v i je s t, 3, Za greb, 1997; J. Neustädter, B a n J e l a č i ć i d o g a đ a j i u H r v a t s k o j o d g od in e 184 8, 2, Za greb, 1998; o bl je tn ic a r o - đe nja bana Josipa Je la či ća: , Pe t r o v a r a - din, 2001; D. Šok če vić, H rv at i u o č im a M ađ ar a, Ma đ a r i u o č i m a Hr v a t a : k a k o s e u p o gle d u p r e k o D r a v e m i je n ja l a s l i k a d r u g o g a, Za greb, 2006; H. G r a č a n i n, Jo sip Je l a č ić B u ž i m s k i, Me r i d i ja n i, 110, Za greb, 2006; M. Ba ra i T. Žig ma nov, Hrvati u Voj vo di ni u po vi je sti i sa da šnjo sti : osnov ne či nje - ni ce, S u b o t i c a, ; Enciklopedija Novog Sada, 30, Novi Sad, 2009., S. Ga vri lo vić, Hr vat ski ban Jo si p Je l a č ić i S r p s k a Voj vo d i n a /49, Zbor nik Ma ti ce srp ske za isto ri ju, 63-64, No vi Sad, D. De man i M. Ba ra J E L A Š I Ć, S t i p a n (A l j m a š, madž. Bácsalmás, 13. I ), od vjet nik, vr hun ski s p or t a š. Si n K a ć ma r ca L a ze i K a ć ma r k i nje Do mi ni ke (Do ke), rođ. Ma mu žić. Osnovnu je ško lu po ha đao u Kać ma ru, a u Ba ji Eko nom ski teh ni kum, na ko jem je i m a t u r i r a o. U s r e d njoj s e š ko l i p o č e o b a v i- t i ko š a r ko m i b r z o je p o s t a o r e g i s t r i r a n i m čl a n o m p r vo l i g a š ke ko š a r k a š ke m o m č a d i baj ske Bácske t e d r ž a v n i m o m l a d i n s k i m p r v a k o m I s t e g o d i n e s u d j e l u j e n a k v a l i fi k a c i j a m a z a E u r o p s k u l i g u u S a n S e b a s t i a nu. Na ko n o d slu ž e nja voj n o g a r o - ka stu di ra na Pe ču ško me prav nom sve u či lišt u. U t om r a z do blju ig r a u d r u go l i ga ško me ko š a r k a š ko m t i m u PE AC. D i plo m i r a o je i dok to ri rao Do ra di i igra koš a r k u u s t ol n o b i o g r a d s ko m p r vo l i g a š ko m Vi d e o t o n u, a za tim do u ta mo šnjem GEO-u. God po lo žio je is pit za por e z no g a s a v je t n i k a i st r u kov no ga p r av n i k a z a r a t a r s t vo. U o d v je t n ič ko m z v a nju b a v i se obi telj skim, na sljed nim, zemljišnim i socijalnim pra vom. God kao te ni sač osvo jio je n a slov d r ž av no ga pr va k a u svo joj dob noj ka te go ri ji. Od u Stol nom Bio g r a d u (madž. Székes fehérvár) s u dje lu je u ut e m e lje nju h r va t s ke s a m o u p r a ve, ko joj je vo de ći član do Ž. M a n d i ć JELEN (lat. C e r v i d a e), d i vlja ž i vo t i nja i z po ro di ce dvo pap ka ra. Vit ka je ti je la, sme - đ i h d l a k a, p r e ž i va č. R a s p r o s t r a nje n i s u u Euro pi, Afri ci i Ame ri ci, a da nas ih ima i u Austra li ji, No vom Ze lan du, Gvi ne ji i na K a r ip sk i m ot o ci m a. Po ro d i ca ob u hva ća 45 vr sta, me đu osta li ma je le ne, sr ne, so bo ve i lo so ve. Naj u o č lji v i je i m je obi ljež je ro go vlje, ko je uglav nom i m a ju mu ž ja ci, a u r a z l i či t i h v r s t a i m a r a z l i č i t e ob l i ke. Ve l i č i n a je le n a vr lo je raz li či ta du lji na se kre će od 0,7 do 2,9 m, vi si na u ra me ni ma od 0,3 do 1,9 m, a te ži na od 7 do 800 kg. Na sta nju ju mno gobroj na raz li či ta sta ni šta i mo gu se na ći u pusti nja ma, ste pa ma, tun dra ma, ali i mo čva rama i šu ma ma, kao što je slu čaj u Po du na vlju. I m a ju va ž nu u lo g u u m i t o lo g i ji i k u l t u r i m no g i h n a r o d a. Jo š u r a z d o blju p a le o l i t i k a n a s t a l i s u š pi lj s k i c r t e ž i lju d i i ž i vo t i nja s je le njim ro go vi ma. Sve sta re kul tu re po - zna ju ne ki ob lik nji ho va što va nja te se susre ću u kelt skoj, u sta ro grč koj i nor dij skoj m i t o lo g i ji, a p o z n a t i s u i u i z va ne u r o p sk i m kul tu ra ma. U kr šćan stvu po bu đu ju di vlje - nje zbog lje po te i ele gan ci je (2 Sam 22,34; P s 18, 3 4), a J e r e m i j a n a vo d i k o š u t u k a o si m b ol m aj č i n s ke lju b a v i (Jr 14, 5 ). Ko š u t a si m b o l i z i r a i p r a ve d n i k a ž e d n a i z vor-vo d e, tj. Bož je ri je či (Ps 42,2). 59

60 JE LEN K a o je d a n o d n aj a t r a k t iv n i ji h p r e d s t avn i k a e u r o p s k e f a u n e, s t o lj e ć i m a o p s t a j e i u šu ma ma i ri to vi ma u Po du na vlja, uz na - se lja u ko ji ma ži ve Šok ci. Spo mi nje se i u e k s p e d i c i ji p o d u n a v s k i m r i t o v i m a š t o j u je p o t k r aj X I X. s t. o r g a n i z i r a o a u s t r ij s k i p r i j e s t o l o n a s l j e d n i k F r a n z Fe r d i n a n d. U n j o j j e s u d j e l o v a o i z n a m e n i t i n j e m a č k i zo o log i pi sac Al fred Brehm. Go to vo je n e m o g u ć e z a m i s l i t i p r o s t r a n e r i t o v e b e z m n o g o b r o j n i h j e l e n ji h k r d a, a p o z n a t a j e p r o d o r n a r i k a je le n a u r uj n u, k a d o d r a sl i je le n i ok u plja ju h a r e me ko š u t a r a d i pa r e nja. Z a s t u plje n o s t je le n a u oko l i š u u z r o ko va lo je ula zak nje go va me sa u pre hra nu me đu Š o k c i m a t e j e p r i d o n i j e l o r a z vo j u l o v a i lov no ga tu ri zma u ne kim na se lji ma ( Plavn a, Mo no š t or). U jed noj svo joj knji zi spo mi nje ih i knji žev nik An tun Gu stav Ma toš:»od lučio sam se za Sr bi ju, i ka ko ni sam imao put nog tro ška, pri je đem iz Vu ko va ra pre - ko Du na va k mom dje du, vas ci je loj Bač koj p o z n a t o m m e š t r u (u č i t e lj u) G r g i, k o ji j e ta da lje to vao u uba vom se lu Plav ni, kraj d u n av s kog r i t a b o g a t og je le n i m a i pt i c a m a mo č va r i c a m a...«. Grb AP Vojvodine Č e s t o s e s u s r e ć e u h e r a l d i c i, k a o ž i v i sim bol, i to u raz li či tim po lo ža ji ma : u ho - du, u na pa du, u sko ku ili je pak pri ka za na j e l e nj a g l a v a i j e l e nji r o g o v i u r a z l i č i t i m ob li ci ma. U gr bo vi ma sim bo li zi ra po li ti - k u, m i r, ha r mo n i ju, na pre d a k. Upr a vo zbog t o g a n a l a z i s e u a m ble m i m a r a z n i h d r u š t a - va, o r g a n i z a c i ja i u d r u g a, t e s e t a ko n a š a o, p r i mje r i c e, i u a m ble mu H K U PD - a Ma toš iz Plav ne. Na la zi se i u gr bu Auto nom ne Po kra ji ne Voj vo di ne iz 2002., na šti tu slož e n o m o d d v a j u u s p r a v n i h p o lj a ( g r b o v i Ba č ke i Ba n a t a) i je d no g a p o lo ž e no g a (g r b Sri je ma). U gr bu Sri je ma u mo drom, kraljev ski pla vom po lju s tri sre br ne vrp ce, koje si m b o l i z i r a ju Bo s ut, Sa v u i D u n av, is p o d dru ge vrp ce, na ze le nu po lju, od ma ra se je len sa zlat nom ogr li com oko vra ta, a iza nje g a r a s t e č e m p r e s. U sl ič nu he r a l d ič kom ob l i k u n a la z i se i n a st a rom g r bu Sr i je m ske žu pa ni je te na da na šnje mu gr bu Vu ko vars ko - s r i je m s ke ž u p a n i je. Lit.: A. G. Ma toš, Mo ji za tvo ri, Pe č a l b a, k a p r i s i i f e l j t o n i, Za greb, 1939; Po p u l a r n a e n c i k l o p e d i j a, B e o g r a d, 19 76; R je č n i k b i b l i j s k e k u l t u r e, Z a g r e b, 1999; Sl u ž b e n i l i s t A P Vo j v o d i n e, 10/2002, 18 / , No v i S a d ; w w w.go r nje p o d u n a vlje.i n fo. Z. Pe l a ji ć JE LIĆ, Mi šo (San to vo, 17. XII Baja, 13. II ), od vjet nik, kul tur ni dje latnik, knji žev nik, ro do ljub. De ve to je i naj - m l a đ e d i je t e s vo ji h r o d i t e lja M i š e i M a r t e, r o đ. Fi l a ko v ić. P u č k u je š ko l u p o h a đ a o u r o d n o m e m j e s t u. P o p u t v e ć i n e o n d a š n j e san to vač ke dje ce, i on bi vje ro jat no ostao k o d k u ć e i n a s t a v i o p o l j o d j e l s k i p o s a o s v o ji h r o d i t e lj a d a u č i t e lj M i j o M a t k o v i ć nje go va oca ni je na go vo rio da ga da de na dalj nje ško lo va nje. Bu du ći da im se obi telj u b r a ja l a m e đ u i m u ć n i je, t o i m n i je č i n i lo ne p r e mo s t i ve t e š ko ć e p a je s r e d njo š kol sk u n a o b r a z b u s t e k a o u S o m b o r u. Z a s e lja č ko - ga je si na je di na mo guć nost da se uz dig ne b i l a s ve ć e n i č k a, u č i t elj s k a i l i o d v je t n i č k a k a r i j e r a. J e l i ć j e i z a b r a o o d v j e t n i č k u, a l i je po sli je če sto znao re ći:»šte ta što nisam ošo za sve će ni ka, on da bi istom mogo bu dit na še Hr va te«. Pra vo je svr šio u Kolozsváru (rum. Cluj-Na po ca) 1907., od ima svoj ured u Ba ji, a od vjet nič ki is pit po lo žio je u Marosvásárhelyu (rum. Târgu Mu res). Još pri je ko nač no ga do la ska u Ba ju su - dje lu je u ta mo šnjem pro svje ti telj skom ra - d u t e p o s t a je» d e s n o m r u ko m«s ve ć e n i k a L aj č e Bu d a n o v i ć a, n a p o s e p r i s a s t a vlja nju p r a v i l a i ut e me lje nja Bu nje va č ke č i t a o n i c e, ko ja ć e p o s t a t i r a s a d i š t e m n a r o d n e s v i je s t i i u p o r i š t e m p r o t iv a si m i l a c ij s k i h n a s r t a ja na po du nav ske Hr va te. Pra vi la ra da Mi - 60

61 J E L IĆ ni star stvo pro svje te i vje re du go ni je htjel o o d o b r i t i, t v r d e ć i d a s u p a n sl a v i s t i č k a, no na kra ju su odo bre na, ali pod ime nom B a j s k a k r š ć a n s k a č i t a o n i c a. Z a h v a lj u j u ć i Je l i ć e v u u s r d n o m z a u z i m a nju t e nje go voj o r g a n i z a t o r s koj i r e d a t elj s koj s p o s o b n o s t i, u Ba ji se i n t e z i v i r a o h r vat sk i k u l t u r n i ž i vot. Ute me ljio je ka za li šnu dru ži nu, ko ja je prigo d o m p r vo g a Ve l i ko g a p r e l a, o d r ž a n o g a u ho t e lu Z l a t n o ja n je 2. II , s ve li kim u s pje hom pr i k a z a la k a z a l i š n i ko m a d Iva n a Pe t r e š a D va bila gav ran a. Br z o n a p r e d u je i u p r o fe si o n a l noj k a r i je r i: p o s t a o je čl a nom s u d b e n o g a s t o l a, p o č a s n i m ž u p a n ij s k i m jav nim tu ži te ljem, a uz to i prav nim zast up n i kom i čla nom pre d sje d n i št va Ud r u ge Fe r e n c o va k a n a l a. N a p o č e t k u P r v o g a s v j e t s k o g a r a t a kao austro-ugar ski voj nik bio je na ru skoj f r o n t i u G a l i c i ji, a p o sl i je je p r e mje š t e n n a srp sko bo ji šte, gdje je pro mak nut u ča snik a. I m e n o v a n je voj n i m z a p o v je d n i ko m u Ž a blju, a z a t i m n a č el n i kom voj ne p o l i ci je u Be o gra du te pro čel ni kom ta mo šnje ga od je - l a z a go s p o d a r s t vo i t r go v i nu. R a z vo ja č e n je uje sen u či nu sat ni ka. Žar ko je že lio uje di nje nje svih Hr va - ta, a ostva ri vim ga je za mi šljao u okvi ru Austro -Ugar ske Mo nar hi je. Vi djev ši u Srbi ji i pr a vo sla vlju pro t iv n i ke ba č k i h H r va t a, na po vrat ku iz voj ske 4. XI , za jed no sa som bor skim prav ni kom Iva nom Pa štrovi ćem i s di je lom ta mo šnjih Hr va ta, u Somb o r u o s n i v a B u n j e v a č k o v i j e ć e s a ž e lj o m d a s p r i je č i o d c je plje nje Voj vo d i n e o d Mo - nar hi je, no to mu ni je po šlo za ru kom. Za t r a ja nja s r p s ke ok u p a c i je B a č ko g a t r o k u t a z b o g s p o m e n u t e d j e l a t n o s t i i r o d o lj u b lj a bio je pri si ljen na skri va nje. Već u pr voj po lo vi ni ih po kre tač - k a je s n a g a h r v a t s ko g a n a c i o n a l n o g a g i b a - nja u Ba ji i nje zi noj oko li ci te istin ski vo đa H r v a t a u m a d ž a r s ko m d i je l u B a č ke. G o d bu d i m p e š t a n s ke B u n je v a č k e i š o k a č - k e n o v i n e p r i o p ć u ju:»u Sa n t o v u je r o dje n d r. M i š o Je l ić, b aj s k i o d v it n i k, ve l i k i r o d o - lju b i š o k a č k i p o d p r id sid n i k B u nje va č kog i š o k a č kog n a r o d n og o d b o r a«, a je p o s t a o nje go v i m p r e d sje d n i kom. Uz Je l i ć e ve ko r i s n e s a v je t e i dje l a t n o su dje lo va nje, opet je ak ti vi ra na baj ska Či - ta o ni ca, ko joj je bio ne sa mo čel nik ne go i sl u ž b e n i p r av n i k. Naj v i š e s e z a u z i m a o z a k a z a l i š n i o d jel, s m a t r a ju ć i n aj va ž n i jom z a - da ćom upra vo ču va nje ma te rin sko ga je zi - k a. U Ba ji i obl i ž nji m se l i m a or ga n i z i r a o je ama ter ske ka za li šne dru ži ne, s ma džar sko - ga je p r e vo d io ono dob ne om i lje ne ig ro k a z e (po naj vi še ko ma de Edea Szi gli ge tia, Fe ren - ca Cse preghya, Edea Tótha), uvje žba vao ih i r e ž i r a o t e o r g a n i z i r a o nji h o vo p r i k a z i v a - nje na Fan ca gi, u Ba šku tu, Ča vo lju, Sen tiva nu, Bi k i ć u, K a ć m a r u i G a r i. O si m t o g a, g lav n i je or ga n i z a t or baj sk i h m a r i n d a n sk i h ve se lja, tzv. pre la (pr vi je pred lo žio da im n a z i v b u d e H r v a t s k o p r e l o), n a k o ji m a j e na sto jao oku pi ti Hr va te iz svih di je lo va sje - ve r ne Ba č ke. Bi o j e i š i r i t e lj h r v a t s k e p i s a n e r i j e č i. Osob no se pret pla tio na vi še su bo tič kih i za gre bač kih no vi na te na trav nič ki Glasnik, a na nje go vu su adre su re do vi to stiza li i sve sci Puč ke knji žni ce Dru štva sv. Je ro ni ma iz Za gre ba. Sve je to za tim išlo iz r u ke u r u k u t e bi v a lo i z vo r o m r a z o n o d e i zna nja. Kao od vjet nik na še mu je pu ku bio o d i z n i m n e p o m o ć i. Me đ u b a č k i m H r va t i- ma slo vio je kao»naš fi škal«, ko ji sva ko mu r a d o p o m a ž e. S bu ja njem ma džar sko ga na ci o na li z - ma nje go va je dje lat nost ote ža na te je i on,»ko ji m je n a š a m l a d e ž bi l a o d u š e vlje n a«, pot kraj 1930-ih po ti snut iz vod stva Či tao n i c e. Ko l i ko je z b og s vo je ne p o ko le blji ve hr vat ske svi je sti bio trn u oku on da šnjim vla sti ma po ka zu je i pi smo iz ure da baj - s k o g a g r a d o n a č e l n i k o v a u p u ć e n o s a n t o v a č k o m u ž u p n i k u, u k o j e m s e t r a ž e i n fo r m a c i je o p o d r i je t lu M i š e Je l i ć a»ko ji je ov dje n a č e l u B u nje v a c a i ko č i nji h o v u m a d ž a r i z a ci ju«.»u no voj, slo bod noj Ma džar skoj«po - sta je»ne po ćud nom oso bom«. Zbog»sumnji ve dje lat no sti«1948. naj pri je mu je zabra njen od vjet nič ki rad, sav mu je ime tak (me đu osta lim i zna tan dio nje go vih književ nih ra do va) za pli je njen, a za tim je pod l a ž n o m o p t u ž b o m z a t vo r e n, n e m i lo s r d n o mu č e n i o s u đe n n a d o ž i vot nu r o bi ju. K a d a 61

62 J E L IĆ je do bio oprost, iz za tvo ra je iz i šao k r aj nje n a r u š e n a z d r a vlja. Bu d u ći d a mu je ku ća u me đu vre me nu spa lje na, bio je pri - si ljen ži vje ti u pod sta nar stvu uz ni sku mir o v i nu. Naj ve ć i d io s vo je g a p r e o s t a lo g a ž i- vo ta pro veo je u bol ni ci, gdje je i pre mi nuo. Po ko pan je na baj skom gro blju sv. Ro ka. Mišo Jelić Kao lju bi telj na rod no ga pje sni štva otrgnuo je od za bo ra va ne ko li ko puč kih umot vo r i n a (P r o c v al a je t u r u m š e p t e l i j a, Zlotvoruša vila, Za spo Mar ko, Vran e t i c e...), a i sam se oku šao u pi s a nj u u mje t n i č ke b a - l a d e (S m r t A n ic e L uk in e). Od knji žev nih dje la pro na đe ne su 32 nje go ve pje sme i 25 pro znih na pi sa. Raz mjer no du go vre men - sko r a z d o blje o d p r vo g a dje l a, pi s a no g a jo š p o t k r aj X I X. s t., i p o slje d nje g a, p i s a n o g a p r e d s m r t, t e nji ho va t e m a t s k a r a z no l i ko s t da ju na slu ti ti da je tih dje la mo glo bi ti znatno vi še, ali su uni šte na ili iz gu blje na. Među pje sm a m a n a la z i mo dje č je (S a nt ova čk oj dit ci, Vi n č a n je), lju bav ne (Če k a m e, Zov iz n e b a, Cvit mi tu gu bla ži), pro tu rat ne (Zad uš n ic a, Mo li tva san to vač koj Go spi, Osvišć e n je), a n aj v i š e r o d o lj u b n i h (D o g r o b a Hr va ti, S m r t r o d a m o je g a, Sun ce u no ći). Je d n a je nje go v a b u d n i c a (Svi na Pre lo!) i u g l a z blje n a. U m a d ž a r s ko m d i je l u B a č ke ja m a č n o je bio pr vi ko ji je svoj je zik na zi vao hrv a t s k i m i m e n o m, a s v o j e s u n a r o d n j a k e Hr va ti ma te ih je dr žao neo dvo ji vim dije lo m h r v a t s ko g a n a r o d n og bi ć a (S lo b o d a s v i ć e). La ga nim sti lom, pri mje re nim ši ro - k u slo j u p u bl i ke, ž i v i m i je d n o s t av n i m je - zi kom te okom vje šta pro ma tra ča, ni žu ći sl i ke id i l ič n o g a k r a jo l i k a, i z r a ž a v a č e ž nju za rod nim se lom (Ku ći, ku ći!), lje p o t o m i dra že šću nje go ve oko li ce. Po no si se svo - ji m z a v i č a j n i m g o vo r o m,» m i l o z v u č n o m ba čvan skom ika vi com, ko ju sam s maj - či nim mli kom usi sao u se be, i ko ja mi je mi li ja od svih je zi ka ovo ga svi ta«(u čast i k av ic i ). I nje go v a p r o z n a dje l a, t e m a t s k i je d n a ko t a ko r a z no v r s n a, n a s t a l a s u p o n ajv i š e i z nu ž d e d a n o g a t r e nu t k a : d a o p s k r bi pu č k i m p r o s v je t n i m š t i vom s vo je s u n a r o d - nja ke i da na đe iz raz za svo ja nag nu ća i te žnje. Vo de ći se mi šlju»sve što bi še, ne vra ća se vi še«, na sto jao je sta vi ti na pa pir i t a ko p o k u š a t i ot rg nu t i z a b o r a v u ne ke svo je doj mo ve i uspo me ne iz dje tinj stva i mlad o s t i (ci k lu s S i ć a n ja), ko ji ni su sa mo pu ko b i lj e ž e n j e o n o d o b n i h d o g a đ a j a n e g o s u i bo ga ti vri jed nim po da ci ma te ima ju go le - mu v r i je d nost p o go t o v u z a lo k al nu p o v i je st, e t no lo g i ju i p r o u č a va nje mje s no g a go vo r a. Za hva lju ju ći nje mu, da nas ima mo cje lo - v i t i ju sl i k u i o ne k i m is t a k nu t i m k u l t u r n i m dje lat n i ci ma i gla so v i t i m ro do lju bi ma po put u č i t e lj a M i j e M a t k o v i ć a, s v e ć e n i k a G r g e Ja se no vi ća i Iva na Pe tre ša. Je zik je nje go - v i h dje l a u g l av n o m o no d ob n a s t a n d a r d n a b a č k a i k a v i c a, s č e s t i m p r i mje s a m a s a n t o - va č ko ga go vo r a, na vla st i t o u lek sič koj g r a đ i. P je s m a Na m aj č i n o m g ro b u pi s a n a je t a ko - re ći po sve na za vi čaj no me go vo ru, a Slomlje na na da go t o vo do slje d no ije k a v i c om. Lit.: S. Bo rovszky (ur.), Bács-Bo drog vármegye monographiája, 1, Bu da pest, 1909; J. Rapcsányi, Magyar városok monografiája : Ba ja és Bács-Bodrog vármegye községei, B u d a p e s t, 1934; S. Ve l i n, B u n je v a č k e i š o k a č k e n o v i n e (r u ko p i s), 19 69; M. B e lja n s k i, Som bor i bunjevački naci o nal ni pre po - rod ( ), Som bor, 1971; M. Mándics, A magyarországi bunyevác-horvátok történe te : Povi jest bu nje vač kih Hr va ta u Ma đar skoj, K e c s - kemét, 1989; A. Se ku lić, Bač ki Bu njev ci i Šok ci, Z a g r e b, 1989; A. Mu jić, B aj s k a B u nje v a č k a č i t a o - nica, Su bo tič ka Da ni ca : kalendar za god., Su bo ti ca, 1992; J. Žu žić, Mi šo Je lić, H r v a t s k i gl a - snik, 18/1994, Bu dim pe šta; Ž. Man dić, Gri jeh bi bio za bo ra vi ti ga, Hr vat ski ka len dar 1995, Bu dim - pe šta, 1995; M. Mándics, Pe tres János csávolyi espe resplébános, író és költő életútja, Csávoly, 1997; S. Bla že tin, K n j i ž e v n o s t H r v a t a u M a đ a r - 62

63 J E R E M IĆ skoj od do da nas, Osi jek, 1998; M. Man dić (prir.), H r v a t s k i k n j i ž e v n i c i u M a đ a rs k o j : I v a n Petreš, B u d i m p e š t a, ; Ž. M a n d i ć,»z a b o r a v i da si Šo kac bio«, Hr vat ski ka len dar 1999, Bu dim - pe šta, 1999; Ž. Man dić (prir.), H r v a t s k i k n ji ž e v n i - ci u Ma đar skoj : Mi šo Je lić, B u d i m p e š t a, ; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, Ž. M a n d i ć JENDEK (tur. hen dek: pro kop, ka nal, rov), ko p a n i u s je k u z e m lji, h i d r o m e l i o r a c ij s ko sre d st vo s u lo gom p o v r ši n sko ga o d vo đe nja vo d e. Po z n a je g a ve ć i n a s t a r i h c i v i l i z a c i ja. Na stao je ra di na ta pa nja po ljo pri vred no - g a z e m lji š t a i l i o d vo đe nja s u v i š ne vo d e, a l i osim u po ljo pri vre di svo ju ulo gu ima i u sta no grad nji jer omo gu ću je sma nje nje ne - g a t iv n i h u t je c a ja vo d e i p r a t e ć e vl a g e n a g r a đe v i n s ke obje k t e. Nje go va je upo ra ba če sta i u po ljo pri - v r e d i i u s t a n o g r a d nji b a č k i h B u nje v a c a i Šo ka ca, bu du ći da su na pod ruč ju ko je nas e lja va ju bi le r a ši r e ne n a d z e m ne vo d e t e i h je tre ba lo re gu li ra ti. Na taj su na čin po već a n e p o v r ši ne ob r a d i ve z e m lje, p o b olj š a n a je nje z i n a k va l i t e t a, a obje k t i m a o d n a b o ja p r o d u lje n je v i je k t r a ja nja. Ko pa li su se oštrim ala ti ma za ob ra du ze mlje, kao što su ašov, tj. šti ha ča, lo pa ta i plug s konj skom vu čom. U ovi sno sti o namje n i, bi l i s u r a z l i č i t i h d i m e n z i ja i p o p r e č - nih pro fi la, tj. ši ri ne, du bi ne i ob li ka. Na po ljo pri vred nom ze mlji štu vo da je od vo đe - na u do lo ve, a po sli je i u plan ski pro ko pa ne ka na le ko ji su se naj če šće na la zi li uz rje - či ce (npr. Čik, Kri va ja, Mo ston ga). Za Sub o t i c u je o s o bi t o v a ž a n Vo k, k a n a l p r o ko - p a n u z p o t ok r a d i o d vo d a vo d e i z n e ko l i ko okol nih ba ra, ali i obo rin skih vo da u Pa lić. U na se lje nim mje sti ma u plav nim pod ruč jima te u pod ruč ji ma gdje su pod zem ne vo de v i s o ke pl a n s k i s u ko p a n i u p r voj p o lo v i n i XX. st. is pred ku ća iz me đu ce ste i ploč nik a k a ko bi p r i k u plja l i i o d vo d i l i ob o r i n s ke vo d e p r e m a k a n a l i m a r a d i z a š t i t e obje k a t a. A. R u d i n s k i J E N DE K- M A J K E, dječ ja igra. Igra la se na otvo re no me, i to u jen de ku, tj. ka na lu. Sku pi na od 6-7 dje ce naj pri je me đu so bom bi ra tko će bi ti»jen dek-maj ka«, za tim se od re đu je te ri to rij za igru ta ko da dio jende ka u du lji ni od oko 4-5 m na oba kra ja ozna či gran či com ili odjev nim pred me - tom.»jen dek-maj ka«ta da si la zi u jen dek, a osta la se dje ca ras pr še do gra ni ca označe no ga te ri to ri ja za igru te tr če i pre ska ču ka nal. Cilj je igra ča pre sko či ti ka nal i ne d o p u s t i t i»j e n d e k- m a j c i«d a i h u h v a t i, a»jen dek-maj ke«da uhva ti jed no ga od igrač a, n a ko n č e g a o n p r e u z i m a nje z i nu u lo g u. Igra či ko ji ka nal pre ska ču ne smi ju to učin i t i i z va n ut v r đe n i h g r a n i c a. A ko s k u pi nu či ni vi še od dje ce, igra se mo že igra ti i s dvje ma»jen dek-maj ka ma«, ali se ta da i du lji na ka na la na ko joj je do pu šte no pre - s k a k a nje p o ve ć a va n a 9-10 m. P. S ke n d e r o v i ć J E R E M I Ć, R i s t o (Fo ča, 18. V Mo st a r, 16. I X ), l i je č n i k, p o v je s n i č a r z d r a v s t v e n e k u l t u r e, p u b l i c i s t. Š k o l o v a o se u rod no me mje stu, Sa ra je vu, Du brov - ni ku, Be ču i Gra zu, gdje je dok to ri rao I s p r v a je r a d io u Z e m a lj s koj b ol n i c i u Sa ra je vu. Po sli je je, kao pr vi bo san sko - h e r c e g o v a č k i k i r u r g, b i o š e f k i r u r g i j e u t u z l a n s koj b ol n i c i, a u P r vom b a l k a n s kom ra tu bio je do bro volj ni ki rurg u Kragu jev cu. Ka ko je bio član udru ga Srp ski s o kol i Po b r a t i m s t vo ko je s u s u r a đ i v a le s be o g r a d skom Na rod nom od br a nom, ko ja je p o sl i je au st ro -uga r ske a nek si je BI H (19 08.) sla la pa r a voj ne sn a ge i z Sr bi je u Bo snu r a d i bor be pro tiv Austro - Ugar ske i vr ši la na - c i o n a l i s t ič k u p r o p a g a n d u, p o sl i je a t e n t a t a na pri je sto lo na sljed ni ka Fra nju Fer di nan - d a, n a ve le i z d aj n ič ko m p r o c e s u u B a njoj Lu ci osu đen je na 3 go di ne ro bi je, ali je am ne sti ran i pu šten na slo bo du. Na ko n r a d io k a o u p r a v i t elj b ol n i c e u Sa r a je v u. U Su bo ti cu je do šao na mje sto še fa am bu lan te Di rek ci je dr žav nih že lje - z n i c a, a z a d o c e n t a i ho no r a r no g a p r o fe s o - ra sud ske me di ci ne na Prav nom fa kul te tu iza bran je Dr žao je pre da va nja iz toga pred me ta na tre ćoj go di ni, a otvo rio je i a m b u l a n t u u s k lo p u s t u d e nt s ko g a d o m a. Za ho no rar no ga pro fe so ra po nov no je iza - bran 1932., a u mi ro vi nu je oti šao Za 63

64 J E R E M IĆ p o č a s no ga dok t o r a Sve u či l i š t a u Be o g r a d u iza bran je A n g a ž i r a n u n a c i o n a l n o m r a d u, bio je m e đ u o s n i v a č i m a S r p s k o g a k u l t u r n o g a dru štva P r o s v jet a u Sa ra je vu i Srpsko ga kul tur no ga klu ba u Be o gra du Na nje go vu ka ri je ru ve lik je utje caj ima - l o p o z n a n s t vo s Jo v a n o m C v i ji ć e m Po d nj e g o v i m u t j e c a j e m p o č e o s e b a v i t i i d r u š t ve n i m z n a n o s t i m a, u p r vo m r e d u pro u ča va njem po vi je sti zdrav stve ne kul - tu re, za tim na ci o nal ne po vi je sti, et no lo gi - je, a n t r o p o lo g i je i d r u g i h d i s ci pl i n a. Me đ u osta lim, pi sao je i o po vi je sti zdrav stva u Du brov ni ku, Ze mu nu, Sri jem skim Kar lovci m a, Pe t r o va r a d i nu i B o k i Ko t or s koj. Autor je i dva ju ra do va u te mat skim bro je vi ma su bo tič ko ga ča so pi sa K n j iž e v - ni se ver k o j i s u b i l i p o s v e ć e n i b a č k i m Bu njev ci ma. Naj pri je je u br. 3-4/1927 u r u b r i c i P o d a c i i d o k u m e n t a autor član ka B e le š k e o B u n je v c i m a, ko ji je p o d i je lje n u tri po gla vlja: O b un je v a č k i m p r e z i m e n i m a, B un je v a č k e n a r o d n e p e s m e i O na zi vu Bun je v a c (str ). Slu žio se li te ra tu rom Jo va na Cvi ji ća, Alek se Ivi ća, Ra di vo ja Sim o n o v i ć a, M i j e M a n d i ć a, B l a š k a R a ji ć a i d r u g i h a u t o r a. U p r vo m d i je l u a n a l i z i r a 9 0 b u nje v a č k i h p r e z i m e n a i d a je p o d a t ke o to me kad se mo gu da ti ra ti, na ko jim su te ri to ri ji ma ras pro stra nje na i ko jim vje ro - i s p o v i je d i m a p r i p a d a ju nji ho v i n o si t e lji. U d r u gom, k r a ć e m d i je lu, z a s no va nom n a r a - d o v i m a Bl a š k a R a ji ć a, o c r t a va bu nje va č ke na rod ne pje sme i pro na la zi u nji ma du blje kon t u r e bu nje va č k i h m i g r a cij sk i h k r e t a nja. U t r e ć e m d i je lu r a d a i z l a ž e r a n e s a č u va n e s p o m e n e e t n o n i m a B u n j e v a c i o s p o r a v a da je ono iz ve de no od ime na ri je ke Bune. U član ku B u n je v a č k a p r e z i m e n a, u br. 7-10/1930 (str ), na te me lju vla sti tih bi lje ž a k a, ko je je d o pu nja va o p o d a c i m a i z Su botič ke Da ni ce i Iványije ve mo no gra fi - je Su bo ti ce, te uz po moć Mi je Man di ća i K a t e P r ć ić p o pi s a o je i z vo r n a b u nje v a č k a pr e z i me n a i mje st a u ko ji m a se on a s u sr e ć u. Autor je i član ka Bu kin (jed no šo kač ko nas e lje u B a č k o m Po d u n a v lj u), o b ja vlje n o g a u Gla sni k u G e o g raf sk og d r u št va ( Be o g r a d, 12/1926, str ). U tom su ne kad hr vatsko me mje stu ve ćin sko sta nov ni štvo ta da već bi li Ni jem ci, no na kon Dru go ga svjetsko ga ra ta i Ni jem ci i Hr va ti iz nje ga su iselje n i, a s e lo je p r e i me no va no u M l a d e no vo. Lit.: K. Kun tić, Prav ni fa kul tet u Su bo ti ci, d i plo m - s k i r a d (r u ko p i s), Fi lo z of s k i f a k u l t e t u B e o g r a d u, [1990]; E n c i k l o p e d i j a J u g o s l a v i j e, 6, Za greb, 1990; V. Mak si mo vić (prir.), O d a b r a n i r a d o v i : R i s t o Je r e m i ć, Sr bi nje, 1998; E. Lib man, Gra đa za m e d i c i ns k u b i b l i o g r a fi j u S u b o t i c e ( ), S u b o t i c a, ; S r p s k i b i o g r a f s k i r e č n i k, 4, No vi Sad, S. M a č ko v i ć J E S E N O V I Ć, Fe l i k s (Su bo ti ca, 20. VI Ba ći no, 1. IX ), sve će nik, prom i ca t elj bu nje va č ke k u l t u re i obi ča ja. Si n je Ni ko le i Ju li ja ne, rođ. Hor va to vić. Za sveć e n i k a je z a r e đ e n Slu ž b o v a o je k a o k a p e l a n u S a n t o v u (madž. Hercegszántó) , Čan ta vi ru i u žu pi sv. Ro ka u Su bo ti ci U Su bo ti ci je ka te he - ta u osnov nim ško la ma , a od žup nik je u Ba ći nu (madž. Bátya), gdje je ostao ži vje ti do kra ja ži vo ta i osta vio du bo - k i t r a g k a o n a ci o n a l no s v je s t a n Bu nje va c. E t n o m u z i k o l o g i n j a A n i k ó Fe h é r p i š e ka ko se za nje go va žup ni ko va nja pro mi - j e n i l a b a ć i n s k a ž e n s k a n a r o d n a n o š nj a i po sta la po put onih u Bač koj do nje go va d o l a s k a u ovo n a s e lje bi l a je sl ič n a ši r o koj n o š n ji i z J u ž n o g a A l f öl d a. D o d a j e i k a k o su mje šta ni vje ro jat no od ovo ga su bo tič - kog Bu njev ca n a u či l i ne ko l i ko bu nje va č k i h pje sa ma ka da su ga po zva li u sva to ve, a on im je ot pje vao ne ke od omi lje nih pje sa ma iz svo ga za vi ča ja. Ta da šnji je obi čaj bio da onaj tko že li ot pje va ti ko ju pje smu usta ne i za tra ži do pu šte nje od na zoč nih da za pje va. Nje gov b r a t Iv a n Je s e n o v i ć (S u b o t i c a, 12. II Su bo ti ca, 24. II ) tako đer je bio sve će nik, ko ji je slu žbo vao u B a j m o k u, G a r i, B a ć i n u, B a č k o j To p o l i, L e m e š u (madž. Ne m e s m i l i t ic s), Ad i, K a ć - m a r u, S u b o t i c i, D u š n o k u, S o n t i, L u d a š u i Subotici. Lit.: Z. Fehér, A. Fehér, Bátya népzenéje, K e c s - kemét, 1993; Z. Fehér, Bá t y a é l e t r a j z a, Bátya, 1996; A. La ka tos (ur.), A Ka loc sa-bácsi főe g y h á z m e g y e t ö r t é n e t i s e m a t i z m u s a , K a lo c s a, 2002; Z. Fehér,»Ki kell, hogy sor so mat 64

65 JE ZIK kiáltsam«, Bátya, 2005; A. Fehér, Bátya népzenéje (dostupno na : http: // kra dio.hu /fol ksze - mle/fe her_batya/). L. He k a JEZIK, slo ž e n z n a kov n i su st av n a m i je nje n z a ht je v n i joj ko m u n i k a c i ji o ši r e m s p e k t r u te ma. U osnov nom se zna če nju od no si na pri rod ne ljud ske je zi ke, tj. na ko mu ni ka cijske su sta ve ko ji su se u ljud skim za jed nic a m a r a z v i l i s p o n t a no t e s e r a b e p r i m a r no u go vo re nu, a se kun dar no i u pi sa nu spo - r a z u m i je v a nj u ; u š i r e m z n a č e nj u u je z i k e se, me đu tim, ubra ja ju i umjet ni ko do vi, npr. zna kov ni je zik glu hih, ali i oni ko ji ma ne ko mu n i ci r a ju lju d i, b e z ob z i r a n a t o je s u l i umjet ni ili pri rod ni, npr. ra ču nal ni i ži vot i nj s k i s u s t a v i s p o r a z u m i je va nja. U svi je tu se go vo ri iz me đu 3000 i p r i r o d n i h lj u d s k i h je z i k a, p r i č e m u je to čan broj te ško od re di ti, me đu osta lim i zbog to ga što je kat kad ne mo gu će sa sig u r no š ć u ut v r d i t i go vo r i l i ne k a z a je d n i c a s a mo s t a l n i m je z i kom i l i s a mo s p e ci fič n i m d i ja lek t om je z i k a ko ji je pro ši r e n n a z n at no ši ri krug broj go vor ni ka. Na i me, je zi ci se s p o n t a n o r a slo ja v a ju n a v i š e i l i m a nje r a z - l i č i t e va r i je t e t e u sk l a d u s a z e m ljo pi s nom i d r u št ve nom d i st r i bu ci jom svo ji h go vor n i k a, p r i č e mu i z č i s t o je z i ko slov n e p e r s p e k t i ve ni je mo gu će od re di ti toč ku u ko joj ne ki va - r i je t e t p r e st a je bi t i d i ja le k t om je z i k a m aj ke i po sta je sa mo stal nim je zi kom kće ri. Po čeci mo de r no ga shva ć a nja je z i k a s e ž u u X I X. st., k a d s u ši r e nje n a ci o n a l i z m a i d r u š t ve n a mo der ni za ci ja po sta vi li te me lje za na sta - nak na ci o nal nih kul tu ra u da na šnjem smi - s l u r i j e č i i s t a n d a r d n i h j e z i k a k a o n ji h o v a b i t n a seg men ta. U skla du s tim shva ć a nje m, l i n g v i s t ič k i se va ri je tet sma tra je zi - kom kad je stan dar di zir a n u o s nov n i m je z ič n i m pri ruč ni ci ma (tj. gra ma - t i k a, r je č n i k, p r a vo p i s) i kad se ra bi u dru štve no pre sti žnim ko mu ni ka - c ij s k i m d o m e n a m a, n p r. š k o l s t v u, s r e d s t v i m a j a v n o g a p r i o p ć i v a n j a, jav noj upra vi, sud stvu i dr. U post mo derno do ba uvi đa se, me đu tim, da je je zič na z bi lja z n at no slo ž e n i ja t e d a mo d e r n i s t ič k i mo del ne mo že ob u hva ti ti mno ge ne stan - d a r d i z i r a n e v a r i je t e t e ko ji s u b e z s u m nje sa mo st al n i je z i ci je r n i su ge net sk i po ve z a n i ni s jed nim dru gim va ri je te tom, ali ni va rije t e t e ko ji s u u ne koj mje r i s t a n d a r d i z i r a n i, a l i i h nji h o v i g o vo r n i c i i p a k n e s m a t r a j u sa mo stal nim je zi kom u uobi ča je nom smi - slu t e r i je č i (n p r. g r a d i š ć a n s ko h r va t s k i). U s k l a d u s t i m, i z a m o d e l i r a nje s o c i o l i n g v i - s t ič ke z bi lje t r a ž i s e p r i mje r e n i ji p oj mov n i i n s t r u me n t a r ij. K a d je r i je č o je z ič n i m va r i je t e t i m a v i- š e g a s o ci o l i n g v i s t ič ko g a s t a t u s a ko ji m a s e slu že bač ki Hr va ti i ko ji ma su se u pro šlosti slu ži li nji ho vi pre ci, nji hov je re per to - a r u ve l i koj mje r i uv je t o va n n a c i o n a l n i m i m o d e r n i z a c ij s k i m p r o c e s i m a ko ji m a je t a z a je d n i c a bi l a i z lo ž e n a t e s u v r e m e n i m je - z ič n i m i d r u š t ve n i m t e n d e n ci ja m a ko je s u z a nju k a r a k t e r i s t ič n e. U v r i je m e s vo je g a do s e lje nja u u g a r sko Po d u n a vlje t e s t o lje ć e i pol na kon nje ga bač ki su Hr va ti su dje lova l i u n a d r e g i o n a l n oj t r a d i c i ji pi s m e n o s t i či ji s u no si t e lji bi l i f r a njev ci, a bi la je p r o šire na od Dal ma ci je, pre ko Bo sne i Sla vo ni je, d o Ug a r s k e. D i ja l e k t a l n u o s n o v i c u je z i k a te pi sme no sti či ni la je no vo što kav ska ika - v i c a, a o d l i ko va l a g a je r a z mje r n a lek sič k a, s i n t a k t i č k a i s t i l s k a r a z v i j e n o s t t e v e l i k a ujed na če nost upo ra be. Nje go vi su ga ko - r i s n i c i d i lje m p o d r u č ja n a ko je m s e nji m e pi s a lo n a z i va l i i l i r sk i m i slo v i n sk i m (t a s u se dva ime na ra bi la i u Bač koj), po vre me- Subotički statut iz

66 JE ZIK no bo sa n sk i m i d al m a t i n sk i m, a u k a sn i ji m r a z do blji m a i sla von sk i m. R a bio se n aj pr i je u vjer skoj pi sme no sti, no u XVI II. st. ušao je i u vi so ku knji žev nost i uprav ne tek sto ve. Iako u ma njoj mje ri ne go u Sla vo ni ji, do gađa lo se to i u Ugar skoj, gdje je naj bo lji prim je r u p r a v n i h t e k s t o v a s u b o t i č k i g r a d s k i s t a t ut i z 1745., a a m bi ci o z n i je k nji ž ev no s t i Ut i š en je o ž al o šć e n i h G r g u r a Pe š t a l i ć a i z S vre me nom su se bač ki Hr va ti uključ i l i i u s p o r a z u m i je v a nje n a nje m a č ko m i ma džar skom, pri če mu su mno gi od njih, us po red no s čvr šćom in te gra ci jom u ugarsko dru štvo, upra vo ma džar ski je zik pri - hva ti li kao svoj. Taj je pro ces bio iz ra žen oso bi to u XIX. st., na kon što je u XVI II. st. o s l a b i o u t j e c a j f r a n j e v a č k e p i s m e n o s t i t e op će ni to po ve za nost bač kih Hr va ta s Hrva ti ma iz dru gih kra je va do ma ća no vo - š t o k av s k a i k a v i c a u v i ši m s e d r u š t ve n i m kru go vi ma ta da če sto na zi va la» ku hinj - skim je zi kom«, ko jim se ko mu ni ci ra lo još s a mo s a slu g a m a. Pot k r aj X I X. st. Iva n A n t u no v ić n a s t o ji ob no v i t i pr e k i nu t e ve z e s a s u n a ro d nja ci m a iz dru gih kra je va te se, me đu osta lim, u Neven, 15. III , Subotica. B u n je v a č k i m i š o k a č k i m n o v i m a z a u z i m a za to da se u bu nje vač ke i šo kač ke ško le u v e d e h r v a t s k i j e z i k o b j a š n j a v a p r i t o m ka ko je to»onaj je zik ko jeg smo do sad na zi va li ilir skim, ni ki dal ma tin skim, ni - k i p a k o sl a vo n s k i m «. N o A n t u n o v i ć e v j e utje caj na ši re slo je ve bio ogra ni čen, i to ne sa mo zbog ot po ra Ma dža ra i onih ko ji su Ma dža ri ma bi li sklo ni, ne go i zbog po jave a l t e r n a t iv ne id e o lo g i je ko ja je š t o k av sko n a r je č je i z je d n a č i l a s a s r p s k i m je z i kom t e iz to ga iz ve la za klju čak da su svi što kavc i Sr bi. Tu je id e o lo g i ju m e đ u Bu njev c i m a z a s t u p a o n p r. A m b r o z i je Ša r č e v ić, a nje z i n je utje caj do seg nuo vr hu nac na kon 1918., kad je bi la pro vo đe na u ško la ma i jav nom ž i vo t u u onom d i je lu Ba č ke ko ji je pr i pa d a o Kra lje vi ni SHS. S dru ge stra ne, u raz do blju i z m e đ u d v a j u s v je t s k i h r a t o v a K a t o l i č k a je c r k va p o s t a l a g l av n i m u p o r i š t e m u p o r a - be hr vat sko ga je zi ka u Bač koj, što je bi la go le m a p r o mje n a je r je d e s e t lje ć i m a p r i je to ga če sto bi la oru đe ma dža ri za ci je. Na - ko n D r u go g a s v je t s ko g a r a t a h r va t s k i je u Ba č koj p o nov no u jav noj u p o r a bi, u p r vom r e d u u Su b o t i c i, u ko joj s e i z d a ju n o v i n e i o d r ž a v a š kol s k a n a s t a v a n a h r v a t s ko m, a dje lu je i H r va t s ko n a r o d n o k a z a l i š t e. Bi lo je t o p o slje d i c a n a s t o ja nja Ko m u n i s t i č ke par ti je da se dis tan ci ra od pri je rat ne slu - žb e ne p o l i t i ke p r e m a ba č k i m H r va t i m a, no t r a ja lo je s ve g a d e s e t a k go d i n a. Na i m e, u s k lo pu t z v. No vo s a d s ko g a d o go vo r a , na ko jem su srp ski, hr vat ski, bo san sko -herce go vač ki i cr no gor ski je zi ko slov ci tre ba - l i p o s t a v i t i t e m e lje z a je d i n s t ve nu je z ič nu po li ti ku na pod ruč ju na ko jem se go vo ri - lo»srp sko-hr vat ski«, u Sr bi ji je za jav nu upo ra bu pro pi san is klju či vo» ekav ski iz - go vor«. Na kon to ga sve ve ći broj bač kih Hr va ta pri hva ća srp ski kao je zik jav ne, ali i pri vat ne ko mu ni ka ci je, slič no kao što su s t o lje ć e i p ol p r i je p r i hv a t i l i m a d ž a r s k i, a taj je pro ces k to mu pra ćen in ten ziv nim povl a č e nje m h r vat s k i h mje s n i h go vo r a. Ti je kom ih, na kon ras pa da Ju go - sl a v i je, a l i i je z ič n e p o l i t i ke ko ja s e z a u z i- ma la za je din stve ni, iako po li cen trič ni srpsko -h r vat sk i je z i k, ba č k i H r va t i po st a vlja ju z a ht je ve z a p o n ov n o u vo đ e nje h r v a t s ko g a 66

67 JE ZIK Božićni broj Hrvatske riječi 1945., Subotica. u ne ke do me ne jav ne upo ra be. U sli je du toga, h r vat sk i p o st up no u la z i u me d i je, jav nu upra vu i ško le. Na hr vat skom u Su bo ti ci t a ko i z l a z i t je d n i k Hrv a ts k a r ije č od (na kon što je u 1990-ima iz la zio Žig), k a t o - l ič k i mje s e č n i k Zvo nik od (na kon što je od iz la zi lo B a č k o k la sje) t e g la si lo D e mo k r at sko g a s a ve z a H r va t a u Voj vo d i n i G l a s r a v n i c e o d Su b o t ič k i og r a n a k M a t i c e h r va t s ke ob ja vlju je k t o mu č a s o pi s Kla sje na ših rav ni od 1996., a Za vod za k u l t u r u voj vo đ a n sk i h H r va t a G o di šnja k za z n a n s t v en a i st r až iv an ja od Na Ra diju Su bo ti ca od po sto ji ured ni štvo na h r vat skom je z i k u, ko je d a n a s sva ko d nev no emi ti ra tro sat ni pro gram, a tjed ne jed no satne emi si je na hr vat skom na sta le u vanj skoj pro du k ci ji e m i t i r a ju se i n a R a d i ju Ba č k a i z Ba ča (od dvo sat na) te na Ra di ju Sombor od Hr vat sko je zič ni pro gram emit i r a s e i n a k a t o l ič ko m R a d i ju M a r i ja. O d n a Te le v i z i ji Voj vo d i n e o d p o ne djeljka do su bo te emi ti ra ju se de se to mi nut ne vije sti na hr vat skom te dvi je tjed ne po lu sat ne emi si je iz kul tu re, a emi si je na hr vat skom n a s t a l e u v a n j s koj p r o d u k c i ji e m i t i r a j u s e p o v r e m e n o i n a l o k a l n i m s u b o t i č k i m i s o m b o r s k i m t e le v i z i ja m a. P r e d š kol s k i o d - goj n a h r vat skom or g a n i z i r a n je u Su b o t i ci, Ta va n k u t u i M a loj B o s n i; o s nov no š kol sk a n a s t a v a u c i je lo s t i s e i z vo d i n a h r v a t s ko m u ne ko li ko osnov nih ško la u Su bo ti ci (OŠ Ma t k o Vu k o v i ć, OŠ Iv a n Mi l u t in ov i ć i OŠ Sve ti Sa va) i oko li ci (OŠ Ma t i ja G u b e c u Ta v a n k u t u, OŠ V l a d i m i r Na z o r u Đur đin, i s t u r e n i o d jel O Š I v a n Mi l u t i n o v i ć u Maloj B o s n i), a s r e d njo š kol s k a u s u b o t ič koj G i m n a z i j i i Te h n i č k o j š k o l i. O s i m t o g a, k a o i z b o r n i p r e d m e t h r v a t s k i s e p r e d a j e u i osnov nim ško la ma u Žed ni ku, Mo no - što ru i Son ti. Od hr vat ski je u služ b e noj u p o r a bi n a c i je lo m p o d r u č ju g r a d a Su b o t i c e, o d u n a se lju Son t a u op ći n i Apa t i n, od u n a se lji m a Mo no št or (srp. Ba č k i Mo no š t or) i Be r eg (srp. Bač ki Breg) u o p ć i n i S o m b o r. Po slov n i ko m S k u p š t i n e AP Voj vo di ne od u nje zin rad uve den je u sl u ž b e n u u p o r a b u i h r v a t s k i je z i k, a St a t u t om A P Voj vo d i ne o d pro g la še n je jed nim od šest slu žbe nih je zi ka u po kraji n sk i m t i je l i m a i or g a n i z a ci ja m a. Sre di nom ih go di na pred stav ni - ci Bu nje va c a ko ji s e n a s m a t r a ju H r va t i m a slu ž b e n o s u o d s r p s k i h d r ž av n i h t i je l a z a - tra ži li da se i bu nje vač ki je zik pri zna kao sa mo sta lan i uve de u ne ka pod ruč ja jav noga spo ra zu mi je va nja. Po kre nu li su us po - red no s tim i ak tiv no sti na nje go voj stand a r d i z a ci ji, ko ja se pro vo d i pre m a n a č e l i m a svoj st ve n i m a st a n d a rd no mu s r p sko mu i u z p o t p o r u s r p s k i h j e z i k o sl o v a c a i u s t a n o v a kao što su Ma ti ca srp ska i Srp ska aka dem i ja z n a no st i i u mjet no st i. Ia ko s e va r i je t e t ko ji n a z i v a j u b u nje v a č k i m je z i ko m d a n a s ra bi u ne kim ti ska nim i elek tro nič kim med i ji m a, dok se»bu nje va č k i go vor«p o u č a va se u de se tak ško la u Su bo ti ci i Som bo ru, nje go v a je u p o r a b a s u o č e n a s m n o g i m i z a - z o v i m a. Naj ve ći je o d nji h fol k lo r i z a ci ja, t j. is klju či va ve za nost uz pe tri fi ci ra ne tra di - c i o n a l n e k u l t u r n e ob l i ke, ko ji nje go ve ( p o - t e n c i j a l n e) k o r i s n i k e č i n i o r i j e n t i r a n i m a n a p r o šlo s t, t e a r t i fi c i jel n o s t, t j. u d a lje n o s t va r i je t e t a ko ji se n a st o ji st a n d a r d i z i r a t i i o d su v re me ne i od ne k a d a šnje je z ič ne upo r a be b a č k i h Bu nje va c a. Z a o č u va nje i k av s ko g a go vo ra za in te re si ra ni su, me đu tim, i Bu - njev ci ko ji se sma tra ju Hr va ti ma, no oni u p o s t m o d e r n o m d u hu t r a g a ju z a m o d e l i m a jav no g a s p o r a z u m i je va nja ko ji bi u n e k i m do me na ma, us po red no s hr vat skim stan - d a r d n i m je z i ko m, o si g u r a l i i u p o r a bu mje - sne no vo što kav ske ika vi ce, npr. u di ja lekt a l n oj k nji ž e v n o s t i, n o v i n s koj felj t o n i s t i c i, p o pu l a r noj t a m bu r a š koj g l a z bi i sl. Lit.: H. Kloss, Ab stand lan gu a ges and Aus bau lang u a ge s, Anthro po logical Linguistics, 9, Blo o m i n g- ton, 1967; P. Trud gill, Glo ca li sa tion and the Ausb a u s o c i o l i n g u i s t i c s o f m o d e r n E u r o p e, u : A. Dus zak i U. Okul ska (ur.), Spe a king from the marg i n: gl ob a l E ngl i s h f r o m a E u r o p e a n p e rs p e ct iv e, 67

68 JE ZIK Frank furt, 2004; S. Gal, Con tra dic ti ons of standard lan gu a ge in Euro pe, S o c i a l A n t h r o p o lo g y, 14, Lon don, 2006 ; P. Vu ko vić,»bu nje vač ki je zik«k o r i j e n i, v a r i j e t e t i, p e r s p e k t i v e, G o d i š n j a k z a znan stvena istraživanja Za vo da za kul tu ru voj vo - đ a n s k i h H r v a t a, 1, Su bo ti ca, 2009; P. Vu ko vić, E ko l i n g v i s t ič k a n a s t o ja nja u b a č k i h B u nje v a c a, u : B. Kryżan-Sta no je vić (ur.), Lic e i n al i čje jez i čn e gl o b a li z ac ije, Za greb, 2009; P. Vu ko vić, Ka ko skrb i t i z a h r v a t s k i u Voj vo d i n i?, Go di šnjak za znanstve na is tra ži va nja Za vo da za kul tu ru voj vo đans k i h H r v a t a, 2, Su bo ti ca, 2010; P. Vu ko vić, J e d n o j e z i č n o s t i l i v i š e j e z i č n o s t s l u č a j b a č k i h Bu nje va ca, u : K. Če li ko vić (ur.), Da ni Balinta Vujko va : Zbor nik ra do va sa znan stve nih sku po va , Subotica, P. Vu ko v i ć JE ZIK, L a d i s l av (Je ž i k) (Ber kuš /madž. Ber kesd/ kraj Pe ču ha, 17. IX Osijek, 13. XI ), fra nje vac, fi lo zof ski i te o lo ški pi sac. Otac mu je bio Hr vat, ma ti Ma dža ri ca. Go vo rio je hr vat ski, ma džarski, nje mač ki i ta li jan ski. Na kon što je stu pio u fra nje vač ku pro vin ci ju Bo snu Sre - b r e nu, s t u d i r a o je n aj p r i je fi lo z o fi ju ( ) i za tim te o lo gi ju ( ) na Ge ner a l n o m u č i l i š t u p r vo g a r a z r e d a u O s i je k u. O d m a h n a kon z a v r šet k a st u d i ja pr i st u pio je n a t je č aj n o m u i s pi t u z a p r o fe s o r a fi lo z o fi je i uspje šno ga po lo žio. Pre da vao je na fi lozof skom uči li štu u Vu ko va ru Pro - vin ci jal Jo sip Bla go je uzeo ga je za t aj n i k a P ro v i n ci je sv. Iva na K a pi st r a n sko ga, ali je tu slu žbu već pre pu stio Bla žu Ta d i ja no v i ć u, je r je p o č et kom p o lo ž io is pit za pro fe so ra te o lo gi je i po stao pro fe so - rom bo go slov ne ško le na Ge ne ral nom uči lišt u u O si je k u. Na kon de se tlje ća pro fe sor ske slu žbe po sti gao je na slov le c t o r ju b i l a t u s i p r e u z e o d u ž no s t s a mo s t a n sko g a s t a r je ši ne u osječ kom sa mo sta nu ( ); istu službu on dje je oba vljao i po sli je ( ). P r o v i n c i ja lu Bl a ž u Ta d i ja n o v i ć u bio je z a - mje nik, ku stod U me đu vre me nu je bo ra vio u Mo ha ču ( , ). Umro je oba vlja ju ći od slu žbu pro vinc i ja l a u v r e m e n u r a d i k a l n o g a jo z e fi n i z m a za ca ra Le o pol da II. ( ). Osta vio je uspo me nu re dov ni ka»je din stve ne po bo - ž no s t i, i z va n r e d ne u č e no s t i, s ve o bu hvat ne lju ba vi, na po se pre ma bo le sni ci ma, i pra - ve d nog u p r av n i k a«( L. Sp a ić). Kao re zul tat svo je ga škol sko ga dje lo - v a nja t i s k a o je p o pi s e p o s t a v a k a z a jav nu ras pra vu iz bo go slo vlja u Osi je ku, a u ruko pi s u je o s t a v io o s a m fi lo z of s k i h i t e o lo - š k i h p r i r u č n i k a : Ph y si c a ge n e r a li s (1763.), P s y c h o l o g i a (1764.; oba spi sa u istom sve sku, ru ko pis u Fra nje vač kom sa mo sta - nu u Ba ču), De sac ra men tis in ge ne re et spe cie; De in dul gen ti is (E s s e k i n i, ; r u ko pi s u f r a nje v a č ko m s a m o s t a nu u Na ši ca ma), Com pen di um tri um trac ta - t u u m s c ilic e t d e a c t i b u s h u m an i s, l eg ib u s e t v i r t u t i b u s t h e o l o g i c i s (Mur sae, 1769), De Ec cle sia, Ro ma no Po ni ti fic e et con ci - li i s; Tr a c t a t u s d e r e li q u i s lo c i s t h e o lo g i c i s ( ; ru ko pis u fra nje vač kom sa mo - s t a nu u Na ši c a m a); Trac ta tus de ju re et jus t i t i a; Tr a c t a t u s d e c o n t r a c t i b u s ( E s s e k i n i, ; r u ko pi s u f r a nje va č kom s a mo - sta nu u Ilo ku); Tr a c t a t u s d e D e o C r e a t o r e; Trac ta tus de sta tu mor tu o rum et re sur gen - ti um ( E s s e k i n i, ; r u ko pi s u f r a - nje v a č ko m s a m o s t a n u u I lo k u); Tr a c t a t u s d e d i v i n a g r a t i a ; D e A n g e l i s ( E s s e k i n i, ; ru ko pis u fra nje vač kom sa mosta nu u Ilo ku) te Tr a c t a t u s d e d i v i n i Ve r b i i nc a r n a t i o n i s ( E s s e k i n i, 1774.; r u ko pi s u f r a nje va č kom s a mo s t a nu u I lo k u). D je l a : Dum con clu si o nes ex trac ta tu de sac ra men - tis in genere, E s s e k i n i, 176 8; Con clusiones theo - l o g i c a e, Es se ki ni, 1769; D u m t h es e s t h e o l o g i c a s, E s s e k i n i, Lit.: [E. Fermendžin], Sche ma ti smus al mae Prov i n c i a e S. J o a n n i s a C a p i s t r a n o, Te m e s v a r i n i, 1887; F. E. Ho ško, Dvi je osječ ke vi so ke ško le u 18. s t o lj e ć u, Ka čić, 10, Split, 1978; F. E. Hoško, Dopri nos fra nje vač kih vi so kih ško la sko ti stič koj fi - lo z o fi ji i t e o lo g i ji, F r a n je v c i H r v a t s k e p r o v i n c i je s v. Ć i r i l a i M e t o d a, Za greb, 1992; H r v a t s k i b i o - graf ski lek si kon, 6, Za greb, 2005; Hr vat ski fra nje - v a č k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, Za greb, F. E. Ho ško J E Ž A L O, DR A GA L O, puč ka dječ ja igra u bač kih Bu nje va ca. Igra se ta ko da dje ca sta nu u krug li cem okre nu ta pre ma sre dištu, dok jed no di je te le ži u sre di štu kru ga i p r e v r ć e se z de s n a n a l i je vo. D je ca ko ja st o je oko nje ga pje va ju: 68

69 JORGOVAN Šta se va ljaš po ora nju, je ž a lo, d r a ga lo, dra gi bra te moj! Us t a n i go r i s o r a n ja! Ta da di je te ko je se va lja lo usta ne, a o s t a l i pje va ju: Je ž a lo, d r a ga lo, dra gi bra te moj, otre si se od ora nja! D i je t e s e č i s t i o d p r a š i n e, n a ko n č e g a se vra ća u krug, a na nje go vo mje sto do la zi d r u go d i je t e. Lit.: A. Se ku lić, B a č k i H r v a t i, Za greb, P. S ke n d e r o v i ć J E Ž O NJA, puč ka dječ ja igra u bač kih Hrva ta. Igra či od re de tko će bi ti»je žo nja«, a za tim se uhva te u ko lo, dok se»je žo nja«šću ću ri u sre di ni kao jež i če ka. Igra či u ko lu ko je s e u B u nje v a c a k r e ć e n a l i je vo, a u Šo ka ca na de sno pje va ju pje smu: Je ž o n ja, d r a go n ja, sl a t k i b r a t a c m oj! S i đ i, je ž e, u o r a n je! Je ž o n ja, d r a go n ja, sl a t k i b r a t a c m oj! L e z i, je ž e, u o r a n je! Je ž o n ja, d r a go n ja, sl a t k i b r a t a c m oj! Diž se, je že, iz ora nja! Je ž o n ja, d r a go n ja, sl a t k i b r a t a c m oj! Što se va ljaš po toj tra vi! Je ž o n ja, d r a go n ja, sl a t k i b r a t a c m oj! Već ti iđi u šu mi cu! Je ž o n ja, d r a go n ja, sl a t k i b r a t a c m oj L a t i s e k u z a n o ž i c u! Či m pje v a nje z a v r ši,»je ž o nja«s k a č e i hva ta ne ko ga iz ko la, tko na kon to ga za u zima nje go vo mje sto te se igra po na vlja. Lit.: I. Pr ćić, st., Bu nje vač ke puč ke si gre : II. dio mla de nač ke si gre, Su bo tič ka Da ni ca (no va) ka len - dar 1998., Su bo ti ca, P. S ke n d e r o v i ć JOG (njem. Jo c h : j u t r o), mje r n a je d i n i c a z a o b r a d i vo z e m lji š t e. R a bi l i s u je H r v a t i i M a d ž a r i u oko l i ci Baj mo k a i Pa č i r a, gdje je i z no si l a ¾ k a t a s t a r s ko g a ju t r a, o d no s no 1200 če tvor nih hva ti (0,4316 ha). Ono se u li te ra tu ri na zi va i ugar skim ju trom, na - s u p r ot a u s t r ij s kom i l i k a t a s t a r s k i m ju t r om. Bu njev ci su ga ko ri sti li pod utje ca jem njem a č k o g a i m a d ž a r s k o g a s t a n o v n i š t v a u Baj mo ku, te u su sjed no me Pa či ru, ko ji mu je gra vi ti rao. Po sto jao je i ma li jog, ko ji je i z n o sio č e t vo r n i h hv a t i. D a n a s v i š e n i je u u p o t r e bi, ia ko je u b a č k i h Bu nje va c a ne kad bio ra ši ren kao puč ka mje ra. Lit.: M. Vla ji nac, Re č n i k n a š i h s t a r i h m e r a u t o k u ve ko va, 2, Be o grad, P. S ke n d e r o v i ć JOPKA (njem. Jo p p e: h a lje t a k, k a p u t ić), b u nje v a č k a ž e n s k a z i m s k a o d je ć a, k r a t a k ka put s kr znom. No si le su je imuć ni je Bunjev ke zi mi u vri je me blag da na i u sve čanim pri go da ma. Kra ća je od ćur di je. Iz ra - đi va la se od ku ma še (tj. sam ta). Rav na je k r o ja, ob r u blje n a i p o s t a vlje n a k u n i n i m k r- znom. Na jop ki je bi lo ma nje gaj tan skih šara, is pod gr la kop ča la se sre br nom kop čom. K. S u k n o v i ć JORGAN (tur. yor gan: de blji po stelj ni pokri vač), na pu njen i pro ši ven zim ski p o k r i- vač za spa va nje. Jor gan dži je su ih iz ra đi va - l i o d r a z l i č i t i h m a t e r i ja l a. Z a s va ko d nev nu u p o r a bu i u si r o m a š n i ji m obi t e lji m a i z r a đ i- va ni su od tka ni ne zva ne»klot«i s gor nje i s do nje stra ne, a pu nje ni su»ku či nom«, tj. krat kom ot pad nom ko no plji nom ili la ne - nim vlak ni ma. Bo ga ti ji su s gor nje stra ne ima li svi lu, vr lo če sto jar ke bo je, ka ko bi d o i z r a ž a ja d o šl a bi je l a šl i n go va n a n a vla k a. Svi le ni su jor ga ni naj če šće pu nje ni gušč - jim ili pač jim per jem, ali kat kad i vu ne nim vl a k n i m a. S o s t a l i m p o s t elj n i m r u blje m i po kri va či ma bi li su od la ga ni u» či stu so - bu«n a d r ve n i c e k a ko bi k r a si l i k u ć a n s t vo i o d a va l i nje go vo b o gat st vo. Pe r n a t i jor ga n i naj ma nje su se jed nom na go di nu, obič no u lje t n o v r i je m e, i z n o š e n i va n n a z r a č e nje s o s t a lom p o s t e lji nom pu nje nom p e r je m. K. S u k n o v i ć JORGOVAN (lat. S y r i n g a v u l g a r i s L.), c v j e t n i g r m. P r i p a d a p o r o d i c i O l e a c e a e (ma sli ne), ro du Syrin ga ( jor go va ni ). Po - t je č e i z j u go i s t o č n e E u r o p e i M a le A z i je. O bič n i je jo r go v a n ja č i g r m, r je đ e s t a blo, do 7 m vi si ne. Pu po vi su mu ja jo li ki i zele n i. Li š ć e m u je n a s p r a m n o p o s t a vlje n o, jed no stav no je i oko 8 cm du go, na du gačkoj pe telj ci. Ši ro ka je ja jo li ka ob li ka, na ba - 69

70 JORGOVAN z i je z a o blje n o, u ši lje n o, go lo, c i je l a r u b a. C v je t o v i mu r a s t u n a l a nj s k i m i z b oj c i m a, dvo spol ni su, mi ri sni i ra zno boj ni, naj če - š ć e lju bi č a s t i (a l i i bi je l i, r u ž i č a s t i, k r e m a - sti, pur pur ni, žu ti). Či ne gu stu me tli cu, pri če mu je sva ki cvi jet pro mje ra 5-10 mm. Č a š k a i v j e n č i ć s u č e t ve r o d i j e l n i. C v a t e pot kraj trav nja i po čet kom svib nja. Plod je ši ljast, do 2 cm dug to bo lac, ko ji pu ca na d v a d i je l a, s d va k r i l a t a sje m e n a. E n t o m o - fil na je vr sta, tj. pri vla či kuk ce, s mi ri snim m e t l i č a s t i m c v a t o v i m a p u n i m a n e k t a r a. Č e s t o s e u z g a j a u p a r ko v i m a i v r t o v i m a. Vo li pro pu sno tlo s ne što vap na, osun čano i l i p o lu sje no v i t o mje s t o. O r e z u je s e lje t i n a k o n c v a t n j e u k l a n j a n j e m s v i h t a n k i h i z a k r ž lja l i h i z b o ja. D o b ro je u k lo n i t i o cva le c va t o ve p r i je s t va r a nja sje me n a k a ko bi s e s v a e n e r g i j a u s m j e r i l a n a c v j e t n e p u p o v e z a slje de ć e p ro lje ć e. D r vo i m a u ske go do ve, d i f u z n o je, p o r o z n o i e k s t r e m n o t e š ko, t e se ra bi za gra vi ra nje, gla zbe ne in stru mente, dr ške no že va i dr. Od li sta se spra vlja t i n k t u r a ko ja l i je č i m a l a r i j u, g r o z n i c u, ko - s t o b o lju i r e u m a t i z a m. Ta ko đe r s e r a bi k a o h r a n a l i č i n a k a n e k i h l e p t i r a. S i m b o l i z i r a lju b av lju bi č a s t i p r v u lju b av, a bi je l i m l a - d e n a č k u ne v i no s t. U Bač koj je sva ka ku ća s dvo ri štem u gra du, a još vi še na se lu i sa la ši ma nek a d i m a la v r t s ne ko l i ko g r mo va jor go va n a, naj če šće lju bi ča sta, ali i bi je la cva ta. Slu - žio je za ukra ša va nje u ra znim blag dans k i m i s v e č a n i m p r i g o d a m a. K a d a Us krs pa da ka sni - j e,» p o l i v a č i «s u z n a l i b i t i z a k i ć e n i i tim cvi je tom. Kao sa stav ni dio kra jo - li ka, čest je mo tiv u bu nje vač kim na - r o d n i m p j e s m a m a, ali i u su vre me nom knji žev nom stva ra - la štvu (A. Eve to vić Mi ro ljub, A. Kok ić, J. K o p i lo v i ć, V. Se kelj, T. Žig ma nov Cvijet jorgovana i dr.). Lit.: Š u m a r s k i p r i r u č n i k, 1, Za greb, 1946; Šu marska en ci klo pe di ja, Za greb, ; Velika ilustrova na en ci klo pe di ja»bašta«, Be o grad, 2006; www. w i k i p e d i a.o r g V. Bor kov JO SEP HI NUM ( S ve ć e n i č k i d o m Jo zefi n u m), dom za sta re i bo le sne sve će ni ke Su b o t ič ke bi sk u pi je t e d r u ge sve ć e n i ke ko ji s u n a r a z l i č i t i m d u ž n o s t i m a u Bi s k u pi ji, a ne ma ju gdje sta no va ti. Na sjed ni ci Sve će - n i č k o g a v i j e ć a S u b o t i č k e b i s k u p i j e 18. I ta da šnji su bo tič ki bi skup Ma ti ja Zve - ka no vić pred lo žio je da se u dvo ri štu Žu pe sv. Te re zi je Avil ske u su bo tič koj Ha ramba ši će voj uli ci br. 7 po dig ne dom u ko jem ć e ž i v je t i s ve ć e n i c i ko ji n e m o g u ob a vlja t i s vo je d u ž no s t i t e on i s ve ć e n i ci ko ji ne m a ju dru go ga sta na. Zgra da do ma J o s e p h i n u m p o d i g n u t a j e p r e m a p r o j e k t i m a Bol te Du li ća iz da ro va sve će ni ka, cr kve - n i h o p ć i n a i n j e m a č k o g a C a r i t a s a, a građ e v i n s ke r a d o ve i z ve lo je p o d u z e ć e Prvi maj i z Ba č ke To p o le. Bi s k u p M a t i ja Zve k a - no vić bla go slo vio je dom 13. X Ime je do bio po sv. Jo si pu, ko je mu je u do mu po sve će na po lu jav na k a pe l i ca. U sve ča nom p r e d vor ju d o m a n a l a z i s e d r ve n i k ip z a š t itni ka do ma sv. Jo si pa te mra mor na spo men plo ča s nat pi som na la tin skom je zi ku, ko ji u h r vat skom pr i je vo du gla si:»jo si p e, u re su n e b a i s i g u r n a n a d o n a š e g a ž i v o t a, s t u p e svi je ta, bu di uz svo je po bo žne slu ge, ko - ji s u s e u m o r i l i u G o s p o d nje m v i n o g r a d u. Jo z e fi nu m p o d ig nut go d i ne«. U zgra di su da nas sta no vi za 14 sve ćeni ka (is pr va ih je bi lo 15) te pro sto ri je za oso blje. Is po čet ka su svu skrb za sve će nike u do mu vo di le re dov ni ce Dru žbe se stara Na še Go spe sa sje di štem u Za gre bu. S vre me nom su im u po moć sve vi še pri skak a l i l a i c i i z g r a d a k a o m e d i c i n s ke s e s t r e, ku ha ri ce i spre ma či ce, a 20. VI oni su u do mu je di no oso blje. Do sa da je ondje ž i v je lo p e d e s e t a k s ve ć e n i k a Su b o t ič ke b i s k u p i j e t e u m i r o vlj e n i s u b o t i č k i b i s k u p Ma t i ja Zve k a no v ić, al i i ne ko l i ko sve će n i k a Zre nja nin ske bi sku pi je te po je dan sve će - nik Đa ko vač ke i Vrh bo san ske nad bi sku pi je. 70

71 JO S IĆ kri la i iz me đu njih ru ka sa šti ta. Pla šte vi su pl a vo -z l at ne i c r ve no - s r e b r ne b o je. Lit.: Gy. Dudás, A bácskai ne mes családok, Bács- Bo drogh Megyei Történel mi Társulat Évkönyve, 4/1893, Zom bor; A. Se ku lić, B a č k i Hr v a t i, Z a g r e b, 1991; M. Szlu ha, Bács-bo drog vármegye ne mes családjai, Bu da pest, 2002; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, M. G r l i c a Spo men plo ča i kip sv. Jo si pa u Jo sep hi nu mu I z vo r i: A r h i v a Žu p n og u r e d a s v. Te r e z i je Av i l s ke: Ime nik Do ma Jo sep hi num ; Kro ni ka do ma Jo sep - hi num od Lit.: S c h e m a t i s m u s D i o e c e s i s S u b o t i c a n a e : 25 : e d i t i o i u b i l a r i s, S u b o t i c a e, ; S c h e m a t i s m u s Di o e ce sis Su bo ti ca nae, S u b o t i c a e, ; S. B e r e - tić, Sve će nič ki dom Jo sep hi num u Su bo ti ci, Zvonik, 2 /2010, Su bo ti ca ; S. Be re tić, 40 go di na sve će - n i č k o g d o m a u S u b o t i c i, S u b o t i č k a d a n i c a : Ka len dar za go di nu, Subotica, S. B e r e t i ć JO SIĆ, ple m ić k a p o r o d i c a. Fr a njo I. d a o je ple mić ki list i gr bov ni cu Bal taz a r u Jo si ć u, b oj n i k u (m a jo r u) 53. u g a r s ke l i n ij s ke pje š a č ke pu kov n i je ge ne r a l a Iva n a (Ja n k a) Je l a č i ć a. U voj n oj slu ž bi p r o ve o je 27 go d i n a i je d i n i je o d t r o ji c e si no va Pe t r a ( ), se na to ra slo bod no ga kra ljevsko ga gra da Su bo ti ce, do bio plem stvo. Pro - gla še no je na za sje da nju žu pa nij ske skup - šti ne u Som bo ru. Na gr bu iz štit je po di je ljen na če ti ri po lja: na pr vom i če tvr tom, ko je je pl a ve b o je, z l a t n i l av p r e d nji m n o g a m a d r- ž i z l a t nu š e s t o k r a k u z v i je z d u ; o s n o va d r u - go ga i tre će ga po lja sre br na je sa ze le nim bre žulj kom, gdje je na zlat noj kru ni la kat ru ke u cr ve nom ru hu, ko ja dr ži mač. Na s v e č a n o j s u k a c i g i d v a r a š i r e n a o r l o v s k a J O S IĆ, B a l t a z a r (Su bo ti ca 5. I Su bo ti ca, 1. II ), vi so ki du žno snik su - b o t ič ke g r a d ske u p r a ve u p r e d g r a đ a n skom raz do blju. Sin je Kar la i Eve, rođ. Su čić. Na mje s t o g r a d s ko g a p o d bi lje ž n i k a i z a b r a n je 23. VI i tu je du žnost obna šao do po čet ka Za se na to ra je iza bran Ka da je 14. I glav ni su dac Jo sip Ant u n o v i ć p o d n i o o s t a v k u, n j e g o v o m j e s t o z a u z e o j e d o t a d a š n ji g r a d o n a č e l n i k Jo s i p S a r ić, d o k je n a f u n k c i j u g r a d o n a č el n i k a pri seg nuo Bal ta zar Jo sić. Na idu ćim iz bo - ri ma 30. X iza bran za ve li kog ka peta na (čel nik grad sko ga re dar stva), kao i na iz bo ri ma 23. V , ali je 13. XII p o d n io o s t av k u. Iz vo ri: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F: i 169. Lit.: I. Iványi, S z a b a d k a s z a b a d k i r á l y i v á r o s történe te, 1-2, Sza bad ka, M. G r l i c a JO SIĆ, Pe tar (Jo zić, Jo sics, Jos zity) (Budim, 15. V Su bo ti ca, 16. VI ), vi so ki su bo tič ki grad ski du žno snik, se na - tor. Gim na zi ju i stu dij pra va za vr šio je u Pe šti. U Su bo ti cu je do šao Tu je od bio p o mo ć n i k bi lje ž n i k, z a t i m g l av n i grad ski bi lje žnik te grad ski su dac Bio je je dan od ključ nih ak te ra u d v a m a n a j v a ž n i ji m t r e n u c i m a u p o v i j e s t i Su b o t i c e u X V I I I. s t.: p r i i z u z e ć u Su b o t i c e i z Po t i ske voj ne g r a n i ce i nje z i nu u z d i z a nju u p o v l a š t e n o k o m o r s k o t r g o v i š t e t e pri stje ca nju sta tu sa slo bod no ga kra ljev - s ko g a g r a d a U vri je me uki da nja Po ti ske voj ne gra nic e i z a sla n st vo ko je je p r e d vo d io uv je r i lo je M a r i ju Te r e z i ju d a Su b o t i c a d o d i je l i s t a t u s p o vl a š t e n o g a ko m o r s ko g a t r go v i š t a 71

72 JO S IĆ po no vim ime nom Szent Mária te ve lik grad ski te ri to rij s 12 pu sta ra. Po sli je je svo - ji m z n a nje m p r i d o n io o r g a n i z i r a nju g r a d - ske upr a ve i u r ba n i st ič ko mu u re đe nju g r a d a. Na kon nje go va v i š e go d i š nje g a z a u z i m a nja na beč kom dvo ru Su bo ti ca je do bi la s t a t u s slo b o d n o g a k r a lje v s ko g a g r a d a, u z no vo i m e M a r ia T he r e si o p o l i s. G r a d sk i h i- sto ri čar István Iványi na vo di da je ključ nu ulo gu u to me imao upra vo Pe tar Jo sić, ko ji je, una toč ve li ku pro ti vlje nju Bač ko -bo dro - š ke ž u p a n i je, n a a u d i je n c i ji ko d M a r i je Te - re z i je u p o vo du g r a d ske mol b e u s pio ca r i cu za in te re si ra ti za grad te je ona na nje gov opis gra da na vod no re kla: Das ist schön, dass Szent-Mária als in einem Pa ra di es liegt. Ob auch da schöne Häuser sind? (Lije po je to što Szent Mária kao da le ži u ra ju. Ima li ta mo i li je pih ku ća?). Lit.: I. Iványi, S z a b a d k a s z a b a d k i r á l y i v á r o s történe te, 1-2, Sza bad ka, ; B. H[aj duk]. Voj nić, Moj grаd u dav ni ni, Su b o t i c a, 19 71; Hrvats k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, J. Iv a n č i ć JOSIP (he br. ne ka Bog pri do da), te sar iz Na za re ta (I. st. pr. Kri sta I. st.), za ručn i k Bla že ne Dje v i ce Ma r i je, po o či m Isu sov, sve t a c, z a št it n i k H r vat ske i H r va t a. Nje gov se blag dan od u Ka to lič koj cr kvi sla vi 19. ožuj ka. God Hr vat sko na ci o nal no vi je će taj je dan pro gla si lo i jed nim od praz n i k a h r vat s ke z a je d n i c e u Sr bi ji. Isu sov je otac po za ko nu, a ne po na ra vi, bu du ći da je Isus, pre ma vje ro va nju, za čet p o D u hu Sve t o mu. P r e m a eva n đe lju, Jo sip je pri znao očin stvo na kon što mu je an đeo u snu re kao da je ono dio Bož je ga pla na. Pre ma No vo mu za vje tu, po to mak je izra - el sko ga kra lja Da vi da pa je po nje mu Isus n a z v a n si n o m D a v i d o v i m. U e v a n đ e lji m a s e s p o m i n j e m a l o, u g l a v n o m z a v r i j e m e I s u s o va dje t i nj s t va. Po z n at je p o d n a z i vom šu tlji vi sve tac jer evan đe lja ne pre no se ni je d nu r i je č ko ju je i z go vo r io. Na ko n I s u s o - va ro đe nja s Ma ri jom je po bje gao u Egi pat, či me je spri je čen He ro dov plan da se Isus u b i j e. N a ko n He r o d o ve s m r t i v r a t io s e s obi te lji u Na za ret, gdje je ži vio kao pra vednik, tj. kao kre po stan i vje ran muž i otac do bra sr ca. Bio je po sve ćen obi te lji, ko ju je i z d r ž a v a o r a d e ć i k a o t e s a r. U k r š ć a n s t v u s e s m a t r a u z o r o m ot vo r e n o s t i B o g u, v je r e u B o g a i p o slu š no s t i B o g u. Na k r š ć a n s kom Z a p a d u o s o bi t o s e š t u - je od XV. st. za slu gom sv. Ber nar da Si ensko g a ( ). Z a š t it n i k je K a t o l ič ke c r k ve o p ć e n i t o, Va t i k a n a, g r a d a R i m a, ne - ko li ko dr ža va (Če ške, Austri je, Ki ne). Kao s ve t a c š t i t i t e s a r e, s t o l a r e, k r o vo p o k r i va č e, ko l a r e i o b r t n i ke o p ć e n i t o. Št u je s e i k a o z a š t i t n i k b e s k u ć n i k a, k r š ć a n s k i h o b i t e lji, s u p r u ž n i k a, m l a d e ž i, m o m a č k i h d r u š t a v a, dje c e i si r o č a d i t e put n i k a i p r og n a n i k a, a od za štit nik je i rad ni ka pa se 1. V. u K a t o l ič koj c r k v i sla v i k a o bla g d a n s v. Jo sipa rad ni ka. Za štit nik je i»do bre smr ti«. Na k i p o v i m a i sl i k a m a p r i k a z u je s e u g lav nom kao čo vjek u zre lim go di na ma, s bra dom, sa šta pom na či jem su kra ju lji lja ni u ru ci i s Isu som u na ruč ju. Pri ka zan je kat kad i u rad i o n i ci, s a st o la r sk i m i l i t e s a r sk i m a la t om. Na t e m e lju o d lu k a H r v a t s ko g a s a b o r a od 9. i 10. VI po stao je za štit ni kom K r a lje v i n e H r v a t s ke. Z a š i r e nje š t o v a nja s v. J o s i p a u s j e v e r n o j H r v a t s k o j z a s l u ž n i su bi li po naj pri je isu sov ci, no s vre me nom ono je i on dje sla bje lo. O d lu kom Bi sk up ske ko n fe r e n c i je Ju go sl a v i je i z i t u m a č e - njem da Hr vat ski sa bor ni je imao u v i d u a p s t r a k t no h r vat sko k r a ljev s t vo, ne go h r vat sk i n a ro d, n a no vo se pro ši r i lo nje go vo š t o va nje k a o z a š t it n i k a h r vat s ko g a n a r o d a. Na ci o n a l no s ve t i š t e s v. Jo si p a u H r va t a n a - l a z i s e n a D u b ov c u (d io K a r lov c a). Cr kva sv. Jo si pa rad ni ka u Đur đi nu 72

73 JO VAN NE NAD I B u nje v c i i Š o k c i u Po d u n a vlj u š t u j u s v. Jo si p a. U ve ć i n i mo l i t ve n i k a ov d a š nji h auto ra iz XIX. i XX. st. (F. Vuj ko vić Lam ić, I. A n t u n o v ić, L. Bu d a n o v ić, B. R a jić, S. B e r e t ić) z a s t u plje n je ci je l i n i z mo l i t a va (li ta ni je, uz da si u sva koj nu ždi i dr.) u čast sv. Jo si pu. Me đu pu kom je oso bi t o r a ši r e no mo li tve no utje ca nje za»srit nu smrt«. Crk va u Đ u r đ i nu, i z g r a đe n a 1935., p o sve će n a je Jo si pu rad ni ku pa je 1. V. on dje»pro štenje«. God Su bo tič ki bi skup Ma ti ša Zve k a n o v ić d a o je s a g r a d i t i J o s e p h i n u m, dom za sta re i ne moć ne sve će ni ke, i po svetio ga sv. Jo si pu. Od 1930-ih za u zi ma njem sve će ni ka Bla ška Ra ji ća u žu pi sv. Ro ka u Su bo ti ci od 10. do 18. ožuj ka odr ža va se d e ve t n i c a s p r o p o v i je d i m a u nje go v u č a s t, ko ja z a v r š a va 19. ož uj k a s ve č a nom s ve t om mi som, uz su dje lo va nje ve će ga bro ja hr vats k i h s ve ć e n i k a Su b o t ič ke bi s k u pi je. Z a š t itnik je HKUD-a V l a d i m i r Na z o r iz Som bora, te se nje gov iz vezen lik na la zi na jed noj s t r a n i s ve č a ne z a s t a ve d r u š t va. Sv. Josip na svečanoj zastavi HKUD-a Vladimir Nazor iz Sombora O d lu ko m H r va t s ko g a n a c i o n a l n o g a v i- je ća iz blag dan sv. Jo si pa je dan je od če ti ri ju pra zni ka hr vat ske ma njin ske za jed - ni ce u Sr bi ji. S vre me nom se usta lio i prog r a m p r o sl a ve: vo d s t vo h r vat ske z a je d n i c e i pred stav ni ci hr vat skih in sti tu ci ja i or ga - n i z a c i ja u S r bi ji t e v je r n i c i n a z o č e m i si u c r k v i s v. Ro k a u Su b o t i ci, n a ko n ko je sl i je - di pri jam po pra ćen krat kim kul tur nim pro - gra mom i obra ća njem čel nih lju di HNV-a t e d o mje n kom u v je r o n a u č noj d vo r a n i. U p o d u n av s k i h Bu nje va c a i Šo k a c a Jo - sip je če sto ime, a po sto je i u mno go brojn i m m u š k i m i ž e n s k i m i n a č i c a m a : J o s i p, Jo s o, Jo s a, Jo si c a, Jo š ko, Jo š k i c a, Jo z a, Jo - z o, Jo ž i k a, Jo ž a, t e Jo si p a, Jo z e f a, Jo c a, Jo - z e fi n a i Pe pi k a. O d p r e z i me n a ko je mu je t o i me u ko r i je nu z a bi lje ž e n i s u Jo sić i Jo z ić. Lit.: Z. K., Što va nje sve tog Jo si pa u Bač koj, S u b o - t i č k a D a n i c a : k a l e n d a r z a , S u b o t i c a, 1987; B i b li ja : s t a r i i n o v i z a v je t, Za greb, 1990; P r a k t i č - n i b ib l i js k i l e k s i k o n, Za greb, 1997; R je čn i k b ib l i j - ske kul tu re, Za greb, 1999; S. Be re tić, Bo ž ji p r i ja - te lji s na ma na pu tu, Su bo ti ca, 2002; O p ć i r e l i g i j s k i l e k s i k o n, Za greb, 2002; S uv r em en a k a - t o l i č k a e n c i k l o p e d i j a, 2, Split, 2005; A. Se ku lić, Osobna ime na, prezimena i nadimci bačkih Hrva - ta, S u b o t i c a, ; w w w.t o l i s a.i n fo. T. Ž ig m a n ov JOVAN NENAD (? Tor njoš, 26. VI ), c a r s a m o z v a n a c, v o đ a p u č k o g a, p r e t e ž i t o s r p s k o g a p o k r e t a n a p o d r u č j u B a n a t a, B a č ke i S r i je m a n a ko n Mo h a č ke b it ke. R a s u lo n a s t a lo u j u ž n i m k r a je v i m a M a d ž a r s k e n a ko n p o r a z a n a Mo h a č ko m p o lju i z b a ci lo je uje s e n n a p o v i je s nu po zor ni cu Jo va na Ne na da, zva no ga i Crni Čo vjek (madž. Fe k e t e e m b e r). Z a v r l o krat ko vri je me taj je ne zna nac oku pio vojsku ko ja ima la iz me đu 10 i 25 ti su ća lju di. Iako je za svoj osnov ni cilj pro gla sio bor bu pro tiv Tu ra ka, vr lo se br zo uklju čio u bitku za ma džar sko pri je sto lje iz me đu Fer di - n a n d a H a b s b u r š k o g a i Iv a n a Z a p o lj e, p o č e m u v r lo sl i č i o n o d o b n i m ko n d o t je r i m a (vo đ a m a n a ja m n i k a). Vr lo s e b r z o ok r u ž io»i z a b r a n i m lju d s t vom«, u ko je s u p r i p a d a l i nje gov pa la tin i ri zni čar Su bo ta Vr lić, ka - pe tan Ra do slav Čel nik, za po vjed nik tvrđa ve Bač Ivan Do lić, hr vat ski fra nje vac iz I lo k a Fa bi ja n Li t e r a t a... O d m a d ž a r s ko g a fe u dal ca Bálinta Töröka na krat ko je pre - u z e o t v r đ a v u Z a b a t k u, n a t e m e lju č e g a je p o s l i j e n e k r i t i č k i s t v o r e n m i t o S u b o t i c i k a o p r i j e s t o l n i c i J o v a n a N e n a d a i S u b o t i Vr li ću kao osni va ču gra da. Po čet kom ve lja - če otvo re no se sta vio na stra nu Fer dinan da Hab sbur ško ga te se do lje ta te go dine u n i z u ok r š a ja s u ko blja va o s fe u d a l ci m a o d a n i m a Z a p o lji. U p o k u š a ju d a se nje go ve t r u p e ko d Bu d i m a s p o je s Fe r d i n a n do v i m a, 73

74 JO VAN NE NAD Jo va n Ne n a d r a nje n je i z va t r e no g a o r u ž ja u Se ge d i nu. Na pu š t e n a o d ve ć i ne nje go v i h lju di, u se lu Tor njoš pro na šao ga je Bálint Török te mu je od ru bio gla vu. K a ko s e u s r p s koj t r a d i ci ji nje go vo dje - lo va nje shva ća lo kao po tvr da srp ske, pa tako i sla ve n ske pr i sut no st i u ju ž noj Uga r skoj, me đu rat ne su mu su bo tič ke vla sti na 400. ob ljet ni cu po gi bi je po di gle spo me nik. Ci je - l a a k c i ja bi l a je i z r a z i t o p r o r e ž i m sk a t e p o - l i t ič k i i d r u št ve no t e me lji t o pr i pre m a n a. Nа ko n fe r e n c i ji 12. I I o s no va n je A k c ijs k i o d b o r z a p r o sl a v u ob lje t n i c e c a r a Jo va n a Ne n a d a (n a z i va o s e jo š i O d b o r o m z a p ro sla v u c a r a Jo va n a Ne n a d a), ko ji je n a s je d n i c i u p r o fe s o r s k o j d vo r a n i P r a v n o g a fa k u l t e t a u Su b o t i ci 23. I I. z a p r e d sje d n i k a je d no g la s no i z a b r a o M i ju M a n d i ć a, dok s u t aj n i ci bi l i u či t e lji Ž ej ko Vi d a ko v ić i V la d a M i lo va n ov. Me đ u o s t a l i m, z a čl a n a O d b o - ra ime no van je i Ma tej Jan kač, ali je od bio s u d je lo v a t i u nje g o v u r a d u. N a i n i c i ja t i v u A lek s e Iv i ć a, p r o fe s o r a P r av no g a fa k u l t e t a u Su b o t i ci, osno va n je i O d b or z a p o d i z a nje spo me ni ka, za či je ga je pred sjed ni ka iza - b r a n M i o d r a g Ać i m o v ić, d e k a n P r av n o g a fa k u l t e t a. P r vot no je p o d i z a nje s p o me n i k a bi lo pred vi đe no za 4. IX Ra di pri bavlja nja sred sta va za spo me nik Od bor je tiskao S p o m e n i c u o ž iv ot u i r ad u Jov an a Ne - na da u pri mje ra ka, od če ga ć i r i l i c om i l a t i n i c om, ko ja s e p o sl i je p r o d a va l a p o c i je loj z e m lji i d i je l i l a u č e n i- c i m a, s t u d e n t i m a, voj s c i, m i n i s t a r s t v i m a i dr. Iz ra da spo me ni ka po vje re na je pro fe - s o r u U m j e t n i č k e š k o l e u B e o g r a d u Pe t r u Pa l l a v i ci n i ju ( Kor č u l a, D u b r ov n i k, 1958.). Nа sjed ni ci Od bo ra 30. VII. od Petrа Pekićа, ko ji je Od bo ru upu tio mol bu dа mu se odo bri ti ska nje epo pe je o cаru Jo va nu Ne na du, za tra že no je da je zаvrši te preprаvi su klad no tek stu u Spo me ni ci, a us to je O d b o r o d bio p r e u z e t i bi lo k a k v u fi n a cijsku ob ve zu pre ma nje mu. Grad ski je se nat od re dio da se spo me nik po dig ne na Tr gu s l o b o d e, i z m e đ u i s t o č n o g a u g l a g r a d s k e k u ć e i g r a d s ko g a k a z a l i š t a. K a d a je M i jo Man dić vi dio da će nat pis na po sta men tu b i t i i s k lj u č i v o ć i r i l i č n i, 19. X I. z a p r i j e t i o je ostav kom ako ne bu de odr žan do go vor 74 d a p r e d v i đ e n i n a t p i s Car Jo van Ivan N e n a d b u d e l a t i n i č n i. S p o r j e r a z r i j e š e n no vim do go vo rom da će u vr hu postoljа lаtinicom pi sa ti Jo van Ne nad, ni ger ho mo, , а is pod to ga ći ri li com Tvojа je misаo pobedilа. Na kon što je s Tr ga slob o d e t r a j n o u k l o n j e n s p o m e n i k b i t k i k o d K a p o nje i z Re vo l u c i je /49., t e m elj n i ka men po lo žen je 5. X. uz bla go slov dvoji c e s ve ć e n i k a k a t o l ič ko g a Bl a š k a R a ji ć a i pra vo slav no ga Mar ka Pro ti ća, a u po sta - ment bu du će ga ki pa po sta vljen je i umjetn ič k i me mo r a n d u m s d a t u m i m a i i me n i m a a n g a ž i r a n i h n a p o d i z a nju s p o me n i k a. P. Pekić, Car Jovan : epska pesma u deset pevanja, Subotica, Sve ča nost otkrivаnjа spomenikа počelа je na ve čer 26. XI , kad je svečаnа povorkа, s ve li kim župаnom Dušаnom Mаnojlovićem, grаdonаčelnikom Drаgut i n o m S t i p i ć e m i k o m а n d а n t o m d i v i z i j e g e n e r а lo m M i l i vo je m D i m i t r i je v i ć e m n a če lu, obišlа grаd u prаtnji voj ne mu zi ke i bаkljаde, nаkon čegа je u grаdskom ka zali štu izvedenа svečаnа predstаvа. Sutrаdаn je, n a ko n b o go slu ž ja u k a t o l ič koj c r k v i s v. Te r e z i je Av i l s ke t e p o sl i je u p r a vo sl av n oj c r k v i Va z n e s e n j a G o s p o d n j e g a, s v e č a n u sje d n i c u u g r a d s koj v i je ć n i c i ot vo r io M i jo M а nd ić, u n a z o č no s t i v i š e čl a no va k r a lje v- ske vla de te grad skih i voj nih vla sti. Među vi so kim uzva ni ci ma bio je i izаslаnik krаljа Aleksаndrа princ Pаvle Kаrаđor-

75 JO VA N Č IĆ -V I DA KO V IĆ đ e v ić, ko je mu je d a r o v a n a n a r u č e n a sl i k а B éle Fa r k a s a Jovаn Nenаd Cr ni. Princ ju je odmаh dаrovаo Bаčkomu mu ze ju dr. Jovаnа Milekićа. O Jo va nu Ne na du go vor io je M i o d r a g Ać i m o v ić, ko ji je p o t v r d io ka ko se po sta vlja njem spo me ni ka ma ni fe - sti ra po vi je sna pri sut nost Sla ve na u ovim kra je vi ma. Po sli je je na sa mom Tr gu slob o d e M i jo M a n d ić n a ko n o d r ž a n o g a go vo - ra sve ča no ot krio nov spo me nik s ja snim p o l i t ič k i m i n a ci o n a l n i m ( ju go sla ve n sk i m) obi ljež ji ma, što su ilu stri ra li ći ri lič ni i la - t i n ič n i n a t p i s i i s p o d s k u l p t u r a. Sve č a n o s t je za vr še na ve li kim ban ke tom u kon certnoj dvo r a n i g r a d s ko g a k a z a l i š t a. Naj o š t r i ji p r o t iv n i k ci je lo g a p r o je k t a bi l a je k u l t u r n a i p o l i t ič k a el i t a b u nje v a č k i h H r v a t a, ko ja g a je s m a t r a l a i z r a z i t o r e ž i m s k i m i p r o s r p - skim, zbog če ga je Od bor če sto bio iz lož e n o š t r i m n a p a d i m a i p o r u g a m a. Na ko n u la sk a ma d ž a r sk i h p o st roj ba u Su bo t i cu 12. IV skulp tu re su de ka pi ti ra ne, a spome nik je uklo njen s tr ga. U n a t o č p r o t i v lj e n ji m a g r a d s k i h v l a s t i, na kri li ma na ci o na li stič ke eufo ri je Srp - ski kul tur ni cen tar Sve ti Sa va i z Su b o t i c e uspio je, uz pot po ru re pu blič kih i po kraji n s k i h vl a s t i, u t i j e k u r a t n e d o b i t i odo bre nje Po kra jin sko ga za vo da za za šti - t u s p o m e n i k a k u l t u r e d a s e r e s t a u r i r a n e s k u lp t u r e v r a t e n a Tr g slo b o d e u bl i z i n i p r- vot n o g a mje s t a, bu d u ć i d a je n a i z vo r n o m mje s t u u m e đ u v r e m e n u p o d ig n u t a Z e le n a fo n t a n a. Sve č a no ot k r i va nje ob n o vlje no g a spo me ni ka oba vlje no je 9. XI , pri čemu su ovaj put na po sta men te po sta vlje ni i s k lj u č i vo ć i r i l i č n i n a t p i s i. Uz o r i g i n a l n i tekst nа po le đi nu spomenikа uklesаni su i podаci o go di ni podizаnjа i rušenjа pr vo ga s p o me n i k a t e p o nov no g a p o s t a vlja nja. I z vo r : H i s t o r ij s k i a r h i v S u b o t i c a, F: I I 23/1927. Lit.: S p o m e n i c a n a p r o s l a v u č e t i r i s t o g o d i š n ji c e s m r t i C a r a J o v a n a N en ad a k oj a ć e s e o d rž at i 4. s e p t e m b r a u S u b o t i c i, S u b o t i c a, ; M. Ać i m o v i ć, C a r Jo v a n Ne n a d : p o v o d o m p r o s l a v e č e t i r i s t o g o d i š n j i c e n j e g o v e s m r t i, No vi Sad, [1927]; P. Pe kić, Car Jo van : ep ska pe sma u de set p e v a n ja, Su bo ti ca, 1927; Po la ga nje te me lja spo me - n i k u C a r a Jo v a n a Ne n a d a, Z e m ljo d i l s k i k a l e n d a r z a p r e s t u p n u g o d in u 1928, Su bo ti ca, 1927; P. Pekić, P o v i j e s t H r v a t a u Vo j v o d i n i o d n a j s t a r i j i h v r e m e n a d o g o d i n e, Za greb, 1930; S. Ćir kov i ć, Po sle d nji d e s p o t i, I s t o r i ja s r p s k o g n ar od a, 2, Be o grad, 1982; D. Di nić -Kne že vić, Pri log pro u ča - va nju po kre ta Jo va na Ne na da, Go di šnjak Fi lo zof - s k o g f ak u lt et a u N ov o m S ad u, 7, No vi Sad, ; D. Po po vić, Voj vo di na u tur sko do ba, u: Vo j v o d i n a, 1, No vi Sad, 1939; M. S. V[učinić]., K a ko s u s p o m e n i c i s m e nji v a l i s p o m e n i ke, Pro me mo ria, 8, Su bo ti ca, 1990; M. Gr li ca, Za rad već d o s t ig n u t og, Ru ko vet, 7-8/1991, Subotica; B. Duran ci, V. Ga brić Po ču ča, J a v n i s p o m e n i c i o p š t i n e S u b o t i c a, Subotica, M. Gr li ca i S. Mač ko vić JO VA N Č IĆ-V I DA KO V IĆ, Ja sm i na, (Sub o t i c a, 3. V I I I ), a k a d e m s k a g r a fi č a r- k a. K ć i je A loj z i ja Vi d a ko v i ć a i Jo v a n ke, rođ. Vu ko vić. Osnov nu i srednju kulturološku ško lu za vr ši la je u Su bo ti ci. Di plo - m i r a l a je n aj p r i je n a Vi š oj š ko l i l i kov n i h i p r i m i je nje n i h u mje t n o s t i u B e o g r a d u, a i na Aka de mi ji umjet no sti u No vom Sa d u, n a O d sje k u z a u mje t n ič k u g r a fi k u u k l a si p r of. M i la n a St a no je va. R a d i l a je k a o p r o fe s o r i c a l i kov n e k u l t u r e u E ko nom s koj š ko l i u S u b o t i c i, o d k u s t o s i c a j e u Mo d e r n oj g a l e r i ji Li k o v n i s u s r e t u Su bot i ci. Čl a n i c a je Ud r u ge l i kov n i h u mje t n i k a pri mi je nje nih umjet no sti i di zaj ne ra Voj - vo di ne od Na r a n i m g r a fi k a m a, ja s n i h i s k l a d n i h ob li ka, pro vo di po stu pak re duk ci je i spe - c i fič n e o s o b n e r e ko n s t r u k c i je v i z u a l n o g a sa dr ža ja. U je din stve nom, op se žnom ci - k l u s u l i n o g r a v u r a S in ag og a s l o b o d n i m r u ko pi s o m u s p o s t a vlja k r e a t i v a n d i ja log s na sli je đem, ostva ru ju ći ras ko šne kom po - z i c i j e r e lj e f n e f a k t u r e. E k s p r e s i v n i o t i s c i iz ci klu sa P u t o v a n je na te mu pru ga i vlak o v a, p r e p u n i s i m b o l i k e, o d a j u s i g u r n o s t i umjet nič ku zre lost. Sli ke u ulju i akri lu o s t va r u je u i n t i m i s t ič kom i ve d r o m u go đ a - ju p u n i m i z v u č n i m b o ja m a. No v i ja dje l a ve će ga for ma ta u kom bi ni ra noj teh ni ci sa - ži ma ju ka rak te ri sti ke auto ri či na spe ci fič no - g a slo b o d no g a s u v r e me no g a i z r i č a ja s n a - ž a n p o t ez, de fi n i r a nu for mu, r a z ve de nu, a l i č v r s t u ko n s t r u k c i ju sl i ke, u ko ju u g r a đ u je vla stit lik i por tret. Sa mo stal ne iz lo žbe ostva ri la je u Su - b o t i c i, O s i je k u, Z r e nja n i n u, N o vo m S a d u 75

76 JO VA N Č IĆ -V I DA KO V IĆ i B e o g r a d u. S u d j e l o v a l a j e n a v a ž n i j i m s k u p n i m i z l o ž b a m a i m a n i f e s t a c i j a m a u Sr bi ji, H r vat skoj, M a d ž a r s koj i Cr noj G o r i. D je l a s u joj bi l a uv r š t e n a u ve l i ke p r o je k t e: S u v r e m e n a u m je tn o s t Hrv at a u Vo jv od in i, Um je tn o s t u Vo jv o d in i da nas, Um je tn i čk a g r a fi k a i s u v r e m e n i m e d i ji, S r p s k a g r a fi k a J. Jovančić-Vidaković, Rozeta, linogravura u boji, da nas. Su dje lo va l a je u r a d u v i š e u mje t n ič - k i h ko lo n i ja i g r a fič k i h r a d i o n i c a u Voj vo - d i n i i M a d ž a r s koj. I z r a d i l a je i lu s t r a ci je z a n e ko l i ko p u bl i k a c i ja, b aj k i i p r i p o v je d a k a (me đu osta lim, i za knji gu baj ki B. Vuj ko va Raz lin ka vi zec, Su bo ti ca, 2006.), a iz ra dila je i li kov nu na gra du za ži vot no dje lo u pod ruč ju knji žev no sti, ko je je na VII. dan i ma Ba l i n t a Vuj ko va (20 08.) pr i m io La z a r Me r ko v ić. K a o k u s t o si c a o s t va r i l a je v i š e aut or sk i h p r o je k a t a. D o bit n i c a je p r i z n a nja O p ć i ne Su b o t i c e Pro ur be (2007.). Lit.: O. Šram, J a s m i n a J o v a n č i ć Vi d ak ov i ć, k a t a - log, Osi jek, 2001; B. Du ran ci, J as m in a J o v a n č i ć Vi d a k o v i ć : S i n a g o g a, ka ta log, Su bo ti ca, 2002; O. Š r a m, O s o b n a r e ko n s t r u k c i j a v i z u a l n o g s v i j e t a, K l a s je n a š i h r a v n i, 1-2/2005, Su bo ti ca; I. Lo vaš, J a s m i n a Jo v a n č i ć Vi d a k o v i ć : P u t o v a n je : Ut a z á s, k a t a l o g, S u b o t i c a, ; D o d e l a z v a n ja p o č a s n i g r ađ a n i n O p š t i n e S u b o t i c a i p i r z n a n ja P r o u r b e S u b o t i c a, : S z a b a d k a K ö z s é g d í s z p o l g á r i címének és Pro ur be díjának adományozása Szab a d k a, : D o d je l a z v a n ja p o č a s n i g r a đ a n i n op ći ne Su bo ti ca i pri zna nja Pro ur be Su bo ti ca, 2007., bro šu ra [Su bo ti ca, 2007]. O. Šram JO VA NO VIĆ, Jo van Zmaj ( No v i S a d, 24. XI Sri jem ska Ka me ni ca, 3. VI ), k nji ž e v n i k, p r e vo d i t elj, k u l t u r n i i p o l i t ič k i d je l a t n i k. G i m n a z i j u je p o h a đ a o u H a l a š u (madž. K i s k u n h a l a s) i P o ž u n u (slo vač. B r a t i sl a v a), a p r av n e je z n a n o s t i stu di rao u Pra gu, Be ču i Pe šti, gdje je i d i plo m i r a o K a d je Sve t o z a r M i le t ić p o s t a o g r a d o n a č el n i k N o vo g a S a d a , k a o je d a n o d nje go v i h n aj bl i ž i h s u r a d n i k a, i m e no va n je z a p o d bi lje ž n i k a u g r a d s ko m po gla var stvu (ma gi stra tu). God po - stao je upra vi telj srp ske za kla de Te k e l i j a - num u Pe šti, gdje je us po red no stu di rao i m e d i c i n u, ko j u je d i plo m i r a o R a d io je kao li ječ nik op će prak se u No vom Sa du, Pan če vu, Sri jem skim Kar lov ci ma, Fu to - g u, Sr i je m s koj K a me n i ci, B e o g r a d u, B e č u i Za gre bu, a bio je i dra ma turg Na rod no ga k a z a l i š t e u B e o g r a d u Po k r e n u o je i u r e đ i v a o s r p s ke k nji ž e v n e, s a t i r ič ke i dje č je č a s o pi s e Ja vor, Zmaj (po nje mu je i d o bio n a d i m a k), Ne v e n i dr. te al ma na he i k a le n d a r e. Us t r aj n o s e b a v io k nji ž e v n i m r a d o m i s u dje lo v a o u p o l i t i č k i m b o r b a m a. Po d u t j e c a j e m B r a n k a R a d i č e v i ć a p i s a o je pje sme lju bav ne te ma ti ke, a bu du ći da mu se pje sni štvo če sto pro ži ma s po li tič - kim an ga žma nom, za čet nik je sa ti rič ko - g a i d r u š t ve n o a n g a ž i r a n o g a pje s n i š t v a u s r p s koj k nji ž e v n o s t i. Po s e b n o s e i s t a k nu o kao dječ ji pje snik. Pre vo dio je s ma džars ko g a, nje m a č ko g a, r u s ko g a i e n g le s ko g a (János Arany, Sándor Pe tő fi, Jo h a n n Wol - fg a ng G o e t he, M i h a i l Ju r je v ič Lje r mo n t ov, Alek san dar Pu škin, Al fred Tennyson i dr.). Kao pri pad nik Srp ske na rod ne slo bo do um - n e s t r a n k e S ve t o z a r a M i l e t i ć a, a k t iv n o je su dje lo vao u bor bi srp sko ga gra đan stva u Ug a r s koj z a o č u v a nje n a c i o n a l n e s a m o bitn o s t i i p r a v a, s u p r o t s t a vlja ju ć i s e m a d ž a r i- z a c i ji. Bio je i z r a z it l i b e r a l i r e pu bl i k a n a c. S r o m a n t i č a r s k i m o d u š e vlje nje m u z d i z a o je pro šlost srp sko ga na ro da, ali je ujed no bio i za go vor nik su rad nje Hr va ta i Sr ba u bor bi pro tiv ma dža ri za ci je, ismi ja vao sla - bi ć e r a s t o č e n e t u đ i n s k i m o d go je m, m l a ke opor tu ni ste, de spo te i ti ra ne. Bio je naj pop u l a r n i ji s r p s k i p j e s n i k s vo j e g a v r e m e n a. Nje mu u č a s t Sr i je m s k a s e K a me n i c a ne ko vri je me slu žbe no zva la Zma je va Ka me nica, a ve li ki fe sti val za dje cu u No vom Sa du, ko ji je po kre nut pod ime nom Fe sti val dje č je p o e z i je, d r a m e i lu t k a r s ko g a k a z a l i- šte, od no si ime Zma je ve dječ je igre. 76

77 JO VA NO V IĆ Zma jev su knji žev ni i jav ni rad pra ti li i ju ž no u g a r s k i H r va t i. Nje gov p r i je vo d e p a Vi tez Ivan od Sánodra Pe tő fi ja, bio je osnova Fra nji Bo dol sko me za pre pjev epa na»bu nje va č ko n a r ič je«p o č e t kom p r e p o r o d - no ga r a z do blja ju ž no u ga r sk i h H r va t a 1873., u če mu ga je Zmaj i pod u pi rao. Nje gov je p r i j e v o d p j e s m e m a d ž a r s k o g a p j e s n i k a Emi la Ábrányija ml. ( ) Mate r i nji je z i k pre u zet iz li sta Javor te ti skan na naslov n i ci Ne ve n a br. 4/1889. te još dva pu ta u S u b o t ičk oj d ani c i (za i 1908.), ko ja mu je ob ja vlji va l a i pje s m e. Su b o t ič k i s r p - sk i k nji žev n i k A n to n i je Ha d ž ić za bi lje ž io je p r i go d n i m čla n kom nje go v i h 4 0 go d i n a r a - da u S u b o t ič k oj d a ni c i za 1890., a Ne ve n je ob ja vlji va o i r a z l i či t e k r a ć e pr i go d ne v i je st i o nje mu: o do dje l i o d l i ko va nja c r no gor sko - ga knja za Ni ko le iz i srp ske vla de iz , z a bi lje ž e n je nje gov 70. r o đe n d a n, a z n a ko v i t a je i v i je s t u p o vo d u p r o sl a ve 50. ob lje t n i c e Z m a je va r a d a u Z a g r e bu 25. V I pod na slo vom Hr vac ki Srbi pritirava - ju p o so: una toč to mu što se Zmaj»za lju bio u hr vat sku pri stol ni cu, na sta nio se u Za gre - bu i sa svo jim dok tor skim zva njem slu žio je h r va c k u d o mo v i nu Ne k i p r e t i r a n i Srbi ovu zgo du upo tri bi še da u sr cu hr vatcke A. Petőfi, Vitez Ivan, prepjev na bunjevačkome narječju Zmajeva srpskoga prijevoda, Subotica, do mo v i ne n i je k a ju h r vat st vo i h r va c k u, d a go vo r e o s r p sk i m pl i t i v ič k i m je z e r i m a, o Z a g r e bu k a o s r e d i š t u s r p s t va.«ne k r o lo ge s u u p o vo d u nje go ve s m r t i ob ja v i l i Nev e n i S u b o t i č k a d a n i c a. U onom ob ja vlje nom u Ne ve n u Šan dor Raj čić na pi sao je da zbog Zma je ve sm r t i»t u g u je sla ve n sk a v i la«, a d a je, iako je on»pi snik srp ski«, nje go va smrt»gu bi tak i za nas. I mi smo do no si li nje govih pi sa ma, i mi smo mo gli uči ti se od nje ga l i pi h r i či i i z r a z a je z i k a z a je d n ič ko ga«. Lit.: Ne v e n, 9/1887, 4/1889, 8/1890, 7/1899, 1/1904, 7/19 0 4, 2 2 /1914, S u b o t i c a ; S. Pa r m a č e v i ć, Zmaj i Hr va ti, No vi Sad, 1934; V. Kre stić, Z m a j i H r v a t i, No vi Sad, 1987; En ci klo pe di ja Ju go sla vi je, 6, Zagreb, 1990; J. Bu ljov čić, Su bo tič ko iz da nje»vi te - za Iva na«: O jed noj bu nje vač koj adap ta ci ji Zma - j e vo g p r e vo d a»v i t e z a Iv a n a «, u : i s t i, Fi lo lo ški o gl e d i, S u b o t i c a, ; H r v a t s k a e n c i k l o p e d i ja, 5, Za greb, 2003; M. Cin do ri Šin ko vić, E. Ba žant, N. Ba šić Pal ko vić, B u n je v a č k o - š o k a č k i k a l e n d a r i: : B i b li o g r a fi ja, Subotica, S. B a č i ć JO VA NO V IĆ, M i l a n ( Vu ko v a r,?, Vu ko var, 8. ili 9. XI ), od vjet nik, d r u š t ve n i dje l a t n i k, s u r a d n i k bu nje va č k i h pre po rod nih gla si la. Sin je ugled no ga vu - ko var sko ga od vjet ni ka, knji žev ni ka i po - l i t i č a r a Pa vl a. P r a vo je z a v r šio u E p e r je s u (slo vač. P r e š ov). Vu ko va r s ke g a Sriemske n o v in e, ve za no uz ra zna dru štve na do gađ a nja, s p o m i nj u k a o»v i t e z a - a k a d e m i k a«bio je čl a n p r av n i h a k a d e m i ja i i n s t i t u t a u Br u xel le s u, R i mu i Pa r i z u, a ne ko l i ko je struč nih ra do va ob ja vio u ra znim europs k i m p r av n i m č a s o pi si m a. D a r i va o je k njige v u ko va r skoj G i m n a z i ji, o d ko ji h s u ne ke do d a n a s, s nje go v i m p o s ve t a m a, s a č u va ne u knji žni ci Grad sko ga mu ze ja u Vu ko va ru. Po put oca, ko ji se se za u zi mao za po lit ič k u i k u l t u r nu s u r a d nj u H r v a t a i S r b a, i on je još kao stu dent bio je dan od ne ko li ko Sr ba su di o ni ka pre po rod nih gi ba nja ju žno - u g a r s k i h H r va t a t i je kom i h: r e d o v i t o je su ra đi vao s An tu no vi će vim B u n je v a č - k i m i š ok a čk i m n ov in am a te B u n je v a č k o m i š o k a č k o m v i l o m, a po sli je i s Ka lo rom Mi lo da no vi ćem, za či ji je Su ba tič ki (posl i je: S ub ot i čk i ) gla snik p i s a o k nji ž e v n e i go s p o d a r s ke p r i lo ge. L i t.: B u nj e v a č k a i š o k a č k a v i l a, u : B un jev a čk e i š o k a č k e n o v i n e, 2/1871, Ka la ča; N e v e n, 18/1913, Su b o t i c a ; S r ie ms k e n o v i n e, 10. XI. 1915, Vu ko var; S r p s k a b i b l i o g r a fi ja, 7, Be o grad, 1991; S r p s k i b i - o g r a f s k i r e č n i k, 4, No vi Sad, S. B a č i ć 77

78 JO Z E F I N I Z A M J O Z E F I N I Z A M, na ziv za pro svje ti telj - s k o - a p s o l u t i s t i č k u v l a d a v i n u J o s i p a I I. H a b s b u r g o v c a, r i m s k o - n j e m a č k o g a c a r a ( ) t e h r vat sko g a i u g a r sko g a k r a lja ( ), naj sta ri je ga si na Ma ri je Te re - zi je. Od do bio su vla dar Mar i je Te r e z i je, ko ja n i je č v r s t o v je r o v a l a u pro svje ti telj ske ide je. Na kon nje zi ne smrti po stao je sa mo vla da rom s de spot skim z n a č aj k a m a, ko ji je ht io»s vo ji m n a r o d i m a či ni ti do bro i pro tiv nji ho ve vo lje«. Bio je uvje ren da na o bra zba mo že po pra vi ti svi - jet, zbog če ga je uveo pro gram po ve ća nja pi s me no s t i u H a b sbu r š koj Mo n a r h i ji, t e d a on kao»pro svi je će ni«vla dar ili pro svi je - će ni ap so lu tist mo že pro ve sti u dje lo na - č e l a f r a n c u s k i h p r o s v je t i t elj s k i h fi lo z o f a. No po vi jest ga je oci je ni la kao vla da ra bez o s o bi t i h vl a d a l a č k i h v r l i n a. Jo ze fi ni zmom se u ši rem smi slu na zi - va s u s t av n o p r o vo đe n a r e fo r m s k a p o l i t i k a Be č ko ga dvo r a u d r u goj p o lo v i n i X V I I I. st., ko ja je o b r i s e d o bi l a z a vl a d a v i n e M a r i je Te r e z i je, a o d lu č no ju je p r o vo d io Jo sip I I., o s o bi t o n a t e r i t o r i ju Ug a r s ke. Po je d i n a r je - še nja, pr a k se i l i p o slje d i ce t e p o l i t i ke t r a ja l i sve do kra ja XIX. st. Pret po sta vlja la je refor mu dr žav ne or ga ni za ci je i upra ve te nje - z i nu c e n t r a l i z a ci ju, s p o l i cij sk i m i s u d sk i m t i je l i ma p od re đe n i ma sre d i šnjoj vla st i t e u z u k i d a nje ž u pa n ij sko ga s u st a va u H r vat skoj i Ugar skoj; pre u stroj Voj ne gra ni ce, što je u v je t o v a lo m i g r a c i j u h r v a t s k i h ple m ić k i h o b i t e lji i z Po k u plja i o ko l i c e Tu r o p o lja u Ba nat ; dje lo mič no uki da nje ve za no sti se - lja ka za ze mlju ; pri bli ža va nje Ru si ji u vanjskoj po li ti ci, a sna žnu ger ma ni za ci ju u unu - t a r njoj nje m a č k i je z i k t r e b a o je p o s t a t i slu žbe ni umje sto la tin sko ga, što je po bu - d i lo m a d ž a r s ko n e z a d o volj s t vo. P r e d k r aj ž i vo t a, z b og n e u s pje h a u Au s t r o - t u r s ko m ra tu te zbog ot po ra ugar sko ga i h r va t s ko g a ple m s t va, Jo sip I I. p o v u k a o je g l av n i n u u p r av n i h r e fo r m a u u g a r s ko m i h r vat s kom d i je lu z e m lje. U u ž e m s m i slu, jo z e fi n i z a m ob u hva ć a p o l i t i k u Jo s i p a I I. p r e m a K a t o l ič koj c r k v i r a d i nje z i n a p o d v r g a v a nja d r ž av n oj vl a s t i (c e z a r o p a pi z a m). Cr k ve ne r e for me, k a o bî t j o z e fi n s k o g a z a k o n o d a v s t v a, t e m e lji l e s u se na po ku ša ju po mi re nja vje ro va nja Ka - t o l i č k e c r k v e s i d e j a m a p r o s v j e t i t e lj s t v a, pre ma ko ji ma je cr kva tre ba la bi ti mo ral - no - o d goj n a u st a no va pu k a p o d kon t ro lom i u slu ž bi kon s o l i d a ci je d r ž a ve. Ta ko je Josip II. u v e d e n a k o n t r o l a n a d p a p i n s k i m b u l a m a te ih je pri je nji ho ve pro ved be u Mo nar hi ji mo r a o o d o b r i t i vl a d a r (re g i u m pl a c e t). Iste je go d i ne u s t a no vlje n a v je r sk a t o le r a n ci ja i uki nut sta tus dr žav ne re li gi je (re li gio do - m i n a n s) K a t o l ič koj c r k v i; d o k i nu t i s u ko n - t e m p l a t i v n i c r k v e n i r e d o v i j e r n i s u slu ži li na o bra zbi mla dih, nje go va nju bo - le s n i h i d u š o b r i ž n i š t v u, a o d u z e t a s u i m i ima nja za Jo si pa II. za tvo re no je oko 700 sa mo sta na, pri je sve ga, pa vlin skih, be ne - d i k t i n sk i h, is u so va č k i h i f r a nje va č k i h; p od id e jo m i z je d n a č a v a nja c r k ve n i h s t e r i t o r i - ja l n i m g r a n i c a m a u k i nu t a je p o d r e đ e n o s t p o je d i n i h p o d r u č ja s t r a n i m bi sk u pi ja m a t e c r k ve n i h r e d o va s r e d i š nji m u p r a va m a ko je s u s e n a l a z i l e i z v a n M o n a r h i j e; p r o ve d e n je p r e u s t r oj ž u p a i i z g r a đe ne s u no ve c r k ve na kon što su ve li ke žu pe po di je lje ne na ma - nje zbog no vo ga pro pi sa da ni tko ne smi je p j e š a č i t i d o c r k ve d u lj e o d j e d n o g a s a t a ; re for mi ra ne su dr žav ne ško le za sve će ni - ke i uve den je dr žav ni nad zor nad Cr kvom p r e k o s v e ć e n s t v a p o d l o ž n o g a b i s k u p s k o j vla st i, bu d u ći d a s e o d s ve ć e n i k a o č e k i va lo da na vjer ni ke ne utje ču sa mo vjer ski ne go i da ih vo de u smje ru po u zda no ga dr žav no - g r a đ a n s ko g a s t a ja l i š t a. U p r o v e d b i t a k v e p o l i t i k e d v o r u s u g l av n i s a ve z n i c i bi l i d i je c e z a n s k i bi s k u pi, ko ji s u, z b og ja č a nja vl a s t i t i h p o z i c i ja, bi l i 78

79 JO Z E F I N I Z A M za in te re si ra ni za pre u stroj bi sku pi ja i po - ve ć a nje nji ho v i h c r k ve n i h ovl a s t i, o s o bi t o u Ugar skoj na pod ruč ji ma što su pri je bila pod osman skom vla šću u ru ka ma bisk u p a kon c e n t r i r a ju s u ovla s t i ko je s u p r i je ima li raz li či ti cr kve ni du žno sni ci jer su po - st a l i i pre d st av n i ci sre d i šnji h ci v i l n i h vla st i. S dru ge stra ne, cr kve ni re do vi, zbog svo je s a mo s t a l no s t i i u p r a vlja č ke n a ve z a no s t i n a s r e d i š t a i z va n Ha b sbu r š ke Mo n a r h i je, n i s u s e u k l a p a l i u s u s t av c e n t r a l i z a c i je i p r o t u - t u r ske k a t o l ič ke r e st a u r a ci je u Mo n a r h i ji t e su bi li iz lo že ni raz li či tim ne ga tiv nim mje - r a m a, k a o š t o s u o d u z i m a nje s a m o s t a n a i ž u p a (n a r e d b o m M a r i j e Te r e z i j e i z f r a nje va č ke ž u p e pre d a ne s u d i je ce z a n sk i m s ve ć e n i c i m a), z a b r a nji v a nje p o ve z a n o s t i s upr a va ma re do va i st a vlja nje nji ho va ž i vo t a i dje lo va nja p o d n a d z o r mje s n i h bi s k u p a i dr žav nih vla sti (ne xus pas si vus), od re đi - va nje uv je t a z a p r i m a nje n o v i h čl a n o va, t j. z a b r a n ji v a n j e p o r a s t a i l i p o v e ć a n j a b r o j a r e d o v n i k a (n um e r u s c l a u s u s) i odo bra vanje pro g r a ma obr a zo va nja od st r a ne d r ž a ve. Dru gim ri je či ma, s re dov ni štvom se ra ču - n a l o» s a m o k a o s r e z e r v n i m r a d n i c i m a u iz vr ša va nju pa sto ral nih i so ci jal nih za da - ta ka«(f. E. Ho ško). U du hu tih na če la, a z b o g n e d o s t a t k a d i je c e z a n s k i h s ve ć e n i k a, M a r i ja Te r e z i ja d o n i je l a je n a r e d b u o u k lj u č i v a n j u f r a n j e v a c a k a o s v j e t ov n i h s ve ć e n i k a u ž u p n i p a s t o r a l, š t o j e u b r z o pro ve de no na te ri to ri ju Pro vin ci je sv. Iva - na Ka pi stra na, ko ja je ob u hva ća la sa mo sta - n e u Sl a vo n i ji, Sr i je mu i B a č koj, u oko l i c i B u d i m p e š t e, B a n a t u i S e d m o g r a d s koj, t j. Tr a n si l v a n i ji, a s a m o s v je t ov n i m je s ve ć e n i ci m a p o s t a lo 150 f r a nje va c a. Sve su te su mje re, osim na sma nje nje b r o ja f r a nje va c a u Mo n a r h i ji, u t je c a le i n a osi ro ma še nje nji ho va pa sto ral no ga dje lo va - nja te na na pu šta nje re dov nič ke ste ge, što je r e z u l t i r a lo o t k lo n o m o d ž i vo t a u d u h u sv. Fr a nje A si ško ga. Naj p o z n a t i ji je pr i mje r z a t o f r a nje va c Ig njat D o m i n i k M a r t i no v ić ( ), ko ji je na kon iz la ska iz Re da po st a o naj pr i je sve će n i kom, z a t i m at e i st om i vo đ o m h r v a t s k i h i u g a r s k i h ja ko bi n a c a, a na kra ju je po gu bljen kao urot nik. Za 30 go di na jo ze fi ni stič kih re for ma broj re dovn i k a P ro v i n ci je sv. Iva n a K a pi st r a n a v i še je ne go pre po lo vljen bi lo 455 fra nje - va ca, a sa mo 191, od ko jih su mno gi bi li sta ri je do bi. Ne ga tiv na po slje di ca jo - z e fi n i s t i č k i h r e fo r m a b i l o j e i z a t v a r a nje n e k i h s a m o s t a n a u r a z d o blju o d d e s e t a k go d i n a u k i nu t o je d e s e t a k f r a nje va č k i h s a - mo sta na u Ka pi stran skoj pro vin ci ji: u Čun - t i ć u 1779., Pe t r o v a r a d i n u , S o m b o r u 1786., Pak šu 1787., Ru mi 1787., (Sla vonskom) Bro du 1787., (Sta roj) Gra di ški 1787., Tol n i 1787., Po ž e g i 1789., Te m i š va r u i Ve li koj 1795., a Pro vin ci ja je osta la i bez d v a s vo ja n aj ve ć a i n aj v a ž n i ja s a m o s t a n a u Osi je ku i Bu di mu, ko je su fra njev ci mor a l i n a pu s t i t i i z a m i je n i t i z a m a nje. God za tvo ren je i je dan broj fran j e v a č k i h v i s o k i h fi l o z o f s k i h i t e o l o š k i h u či l i š t a: u Bu d i mu, Mo h a č u, (Sla von skom) Bro du, Osi je ku, Po že gi... Ona na sa mo što su ima la ve li ku va žnost za iz o bra zbu no - v i h n a r a š t a ja r e d ov n i k a u P r o v i n c i ji n e go s u p r e s u d n o u t je c a l a i n a o s t a le s eg m e n t e k u l t u re po du nav sk i h H r va t a t i je kom X V I I I. i u pr voj po lo vi ni XIX. st., pri je sve ga u je z i ko slo vlju t e n a b o ž n oj i v je r s ko s a pi je n - ci jal noj knji žev no sti. Za bra nje na je k to - m u i ve ć i n a b r a t ov š t i n a ko je s u dje lo v a le u z p o mo ć f r a nje va ca p r i s a mo st a n i m a (np r. Br a t ov š t i n a p o ja s a s v. Fr a nje, Br a t ov š t i n a B e z g r e š n o g a z a č e ć a Bl a ž e n e D je v i c e M a - ri je, Bra tov šti na Pre sve to ga ol tar sko ga sa - k r a m e n t a) t e S v je t ov n i f r a n j e v a č k i r e d, a z a b r a nje n i s u i m no g i bl a g d a n i i p r o c e si je te su ogra ni če na ho do ča šća, či me je uve - li ke na ru šen i za u sta vljen pro gram po sli - je t r i d e nt s ke ob n o ve u K a t o l ič koj c r k v i n a ov i m p o d r u č ji m a. P a i p a k, š t o v a n j e t z v. fra nje vač kih sve ta ca, pri je sve ga sv. An - tu na i Bla že ne Dje vi ce Ma ri je, me đu pod u n av s k i m je H r va t i m a d o d a n a s r a ši r e no. S d r u g e s t r a n e, s m a n ji v a n j e p a s t o r a l n i h ak tiv no sti fra nje va ca me đu hr vat skim pu - kom iz rav no je po ve za no s nji ho vom mad ž a r i z a ci jom, n a p o s e u p o d r u č ji m a gdje s u Hr va ti či ni li znat nu ma nji nu ( Bu dim i oko - l i ca, Te m i šva r i d r.) t e u no vo u st a no vlje n i m m a nji m ž u pa m a, bu du ći d a s u f r a njev ci bi l i je d i n i no si t e lji o č u va nja n a ci o n a l ne s v i je s t i me đ u e t n ič k i h r vat s k i m s t a nov n i š t vom. 79

80 JO Z E F I N I Z A M Naj ja č i ot p o r s p r a m m i je š a nja d r ž av ne vla sti u cr kve ne po slo ve pru ža li su upra vo fra njev ci. U Pro vin ci ji sv. Iva na Ka pi stra - n a nje go v i s u p r e d vo d n i c i bi l i p r o v i n c i ja l i Jo sip Pa vi še vić ( ) i Gr gur Če vap o v ić ( ). N ji h o v a s u n a s t o ja nja s p r i je č i l a r a s a p f r a nje va č ko g a ž i vo t a i d a ljnje uni šta va nje te me lja nji ho va re dov nič - ko g a p o sl a nja. Po sje d o va l i s u m o r a l n i i i n - t e le k t u a l n i i n t e g r i t e t, a s vo je s u n aj va ž n i je a k t iv no st i u smje r i l i n a ob no v u re dov n i št va t e r e a fi r m a c i ju a u t e n t ič n o g a id e j n o g a i p o - vi je sno ga fra nje vač ko ga iden ti te ta. Če va - po vi ćev spis S t a t u t a m u ni c i p a li a, ko ji je od po stao i za ko nik Pro vin ci je sv. Iva na Ka pi stra na, omo gu ćio je re sta u ra ci ju fra - nje vač ko ga za ko no dav stva iz pred jo ze fin - sko ga r a z do blja t e je o d i g r a o k lju č nu u lo g u u ob n o v i f r a nje va č ko g a r e d a u P r o v i n c i ji i vra ća nju na fra nje vač ki na čin ži vo ta u duhu n a č e l a nje go v a u t e m e lji t e lja s v. Fr a nje. Dje lo va nje pre ma to mu pro gram sko mu do - k u m e n t u sl i j e d i l i s u i b u d u ć i p r o v i n c i j a l i, oso bi to Ka jo Agjić ( ) i Ma ri jan Ja ić ( ). Iako je car krat ko pri je svo je smr ti bio pri si ljen po vu ći ne ke od svo jih cr kve no - p o l i t ič k i h r e fo r m a, p r o m je n e u c r k ve n o m su sta vu bi le su skrom ne, pa npr. sa mo stani vi še ni su uki da ni, ali ni su ni ob na vljani. Bu du ći da je su stav dr žav ne vla sti nad c r k vo m o d r ž a n s ve d o , jo z e fi n i z a m je s t vo r io c r k ve n e m e h a n i z m e z a k a s n i j u ma dža ri za ci ju pa je s ob zi rom na na ci o - n a l n o -i n t e g r a c ij s k e p r o c e s e p o d u n a v s k i h H r va t a o s t a v io t r aj ne ne g a t iv ne p o slje d i c e. JO Z IĆ, Đ u k a (Ne na dić kraj Som bo ra, 23. IV ?, 1915.), ve le po sjed nik, sombor ski vi ri list član grad ske skup šti ne u ko ju je u š a o t e m e lje m p o r e z n o g a c e n z u s a. Si n je M a t e, n aj i mu ć n i je g a Ne n a d i ć a n i n a iz dru ge po lo vi ne XIX. st., ko ji je imao oko 400 ju ta ra ze mlje i ve li ka sta da ova ca, i maj ke Kla re, rođ. Fra trić. Sa su pru gom Ro zom, rođ. Đi nić, imao je dva si na Šimu i Pe ru. Jo zi ći su se na pro sto re u oko li ci Sombo ra na se li li Pr vi je do šao David s 11 si no va, ži vje li su u»bu nji«i imali svo ju»su va ju«, a oda tle su se po sli je i r a s e lj a v a l i. I z r a v n a l o z a o d p r v i h J o z i ć a p r e s a h nu l a je je r p o sl i je n i s u i m a l i mu š k i h p o t o m a k a. Da n a s u Ne n a d i ć u i m a 8 obi t e lji ko je no se pre zi me Jo zić i ima ju ukup no trid e s e t a k čl a n o v a. Ne ke s u u d a le ko m s r o d - s t v u s p r v i m d o s e lj e n i c i m a. D a n a s m e đ u n a j i m u ć n i j e o b i t e l j i u N e n a d i ć u s p a d a j u obi t e lji Đ e ne (C a k a no v i) i Jo si p a Jo z i ć a. Lit.: M. Be ljan ski Som bor ski sa la ši, Som bor, A. Fi r a nj JO ZIĆ, Jo sip (Józich, József) (Som bor, 10. VI II Val po vo, 21. VI ), sve će nik, pi sac. Po tje če iz ze mljo rad nič - ke obi te lji Iva na i Ma ri je, rođ. Kal čanj. U pe ču ško sje me ni šte stu pio je 1882., a p o s t a o j e s v e ć e n i k o m P e č u š k e b i s k u p i j e, ko ja je sve do ob u hva ća la i 13 žu pa u sje ver noj Sla vo ni ji i hr vat skom di je lu Ba - ra nje. Na kon de set go di na slu žbe kao kape lan bio je žup nik u Val po vu On dje mu je An te Eve to vić Mi ro ljub bio Lit.: F. E. Ho š ko, Jo z e fi n i s t ič ko z a ko n o d av s t vo u Č e v a p o v i ć e v i m»st a t u t a mu n i c i pi a l i a«, C r o a t i c a C h r i s t i a n a p e r i o d i c a, 28, Za greb, 1991; E. Zöllner, Th. Schüssel, Po v i je s t Au s t r i je, Za greb, 1997; F. E. H o š k o, U v o đ e n j e j o z e f i n i s t i č k o g p a s t o r a l n o g ustroj stva i sla von sko -po du nav ski fra njev ci, B o go - slov ska smo tra, 1/2001, Za greb; N. Bu dak, M. Strec ha, Ž. Kru šelj, H a b z b u r z i i H r v a t i, Za greb, ; F. E. Ho š ko, Fr a nje v c i u Sl a vo n i ji i Po d u n a - vlju u vre me nu ka snog jo ze fi ni zma, Croatica Chri - s t i a n a p e r i o d i c a, 55, Za greb, 2005; T. Ž ig m a n ov J. Jo zich, Uboj stvo Fra nje Fer di nan da, Subotica,

81 JO Z IĆ ka pe lan , a po sli je ga je i na sli jedio kao žup nik. Umi ro vljen je Dok je krat ko bio na slu žbi u Som boru (2. V IV ), na pi sao je 22. III spjev U b oj s t v o Fr a n je Fe r d i - nan da i u vla sti toj ga na kla di dao ti ska ti na 13 stra ni ca ma lo ga for ma ta (18 x 11,25 cm) u Ti ska ri sv. An tu na u Su bo ti ci. Pri - hod od pro da je po ci je ni od 20 fi li ra bio je n a m i je nje n z a p o t p o r u sl i je pi m voj n i c i m a. U s vo je m dje lu pje va o u b oj s t v u p r i je s t o lo - n a slje d n i k a Fr a nje Fe r d i n a n d a u S a r a je v u kao o sil nom zlo či nu. Pred sta vio ga je kao ve l i ko g a j u n a k a t e je i z n io s vo je v i đ e nje raz lo ga aten ta ta i okruž je u ko jem se zbio. Dje lo: Uboj stvo Franje Ferdinanda, Subotica, M. Št ef ko v i ć JO ZIĆ, Stje pan (Mo no štor, 24. V Za greb, 21. VII ), aka dem ski sli kar. Sin je Stje pa na i Man de, rođ. Ku stu rin. U go d i n i r o đe nja r o d i t e lji s u mu s e d o s e l i l i u Vin kov ce, grad u ko jem je za vr šio osnovnu i sred nju ško lu. Upi sao se na stu dij slik a r s t v a n a A k a d e m i ji l i kov n i h u mje t n o s t i u Za gre bu 1979., a di plo mi rao je u k la si p r o fe s o r a Va si l i ja Jo si p a Jor d a n a. Na - kon z a v r š e t k a st u d i ja v r a t io s e u Vi n kov c e, gdje s e i s p r v a z a p o sl io u go s p o d a r s t v u, a on da je ne ko vri je me ra dio kao sred njo škols k i p r o fe s o r l i kov n e u mje t no s t i. Ne p o s r e d - no pri je Do mo vin sko ga ra ta za po slio se u G r a d sko me mu ze ju u Vi n kov ci m a, u ko je m je iza bran za rav na te lja usta no ve i vod i te lja k u sto sa Ga le r ij sko ga od je la. D u ž nost r av n a t e lja ob n a š a o je d o Z a nje go va man da ta Mu zej je po stup no pro ši ren, a dje - lat no st i st r u č no st z n at no s u ob o g a ć e ne. Već na sa mom po čet ku svo je ga sli karsko ga pu ta u osob ni iz ri čaj otrg nuo se od utje ca ja pro fe so ra Jor da na. Bio je neo bič - no vješt i pri znat kao akva re list u ra nim g o d i n a m a, n e p o s r e d n o n a k o n z a v r š e n e a k a d e m i je. K r i t i k a g a je oz n a č i l a k a o nje - ž nu i s u p t i l n u sl i k a r s k u d u š u, sl i k a r a»z a Sl a vo n i ju n e s va k i d a š njeg ko lo r i s t ič kog b o - gat stva«. Pr vi va žni ji ci klus Čo vjek i sport de fi ni rao je Iako je bio ve zan za fi gura tiv ni iz ri čaj ve ćim di je lom svo je ga stva - r a l a š t va, z a Jo z i ć a je u v i je k bi l a k a r a k t e r i- st ič n a r e d u k ci ja i s a ž i m a nje p ro st o r a u sl i ci t e r a z d v a ja nje sl i k a r s k i b i t n o g a o d o n o g a š t o n i je. Či st i p o s eb no s e n z i bi l i z i r a n g le d e bo je, ko ja je od po čet ka bi la nje gov li kovni oda bir, uz pre vo đe nje mo ti va i pre po - z n a t lji v d u k t u s, o s t v a r i o j e m n o g o b r o j n e k a r a k t e r i s t ič n e a m bi je n t a l n o s t i z a v i č a ja u š u m s k i m k r a jo l i c i m a i ve d u t a m a g r a d o va. Bi l i s u t o s u v r e me n i z v u ci ko b a l t a, r u bi n a, s a fi r a i s m a r a g d a, b e z p r i mje s a lo k a l n o g a to na. Od do po stup no je grad io n e fi g u r a t iv n i o p u s. Z a t e sl i ke ve z a n a je d r u k č i ja,»t v r đ a«p a le t a i o š t r i ko n t r a s t i b o ja t e p o s e b n i r i t m o v i o d c e n t r a p r e m a r u b n i m d i je lo v i m a n a sl i c i u s v i m s mje r o - vi ma. Ru ko pis je ostao isti, dok se na čin k o n s t r u k c i j e p r o m i j e n i o. To s u d j e l a v r l o č v r s t e a r h i t e k t o n i ke i n i s u p o e t i z i r a n a k a o fi g u r a t iv n i u r a d ci u p r o t e k lom r a z d o blju. S. Jozić, Slavonski krajolik, Uz sli kar stvo, ba vio se ra ču nal nom grafi ko m, g r a fič k i m d i z aj n o m, i lu s t r i r a nje m knji ga i or ga ni za ci jom iz lo ža ba. Kao dra - go vo lja c bio je a k t iv n i s u d i o n i k D o mo v i n - sko g a r a t a. O d s a mo st a l no je i z la ga o u H r vat skoj i i no z e m st v u v i š e o d č e t r de set p u t a (O h r i d, K u m a n o v o, Z a g r e b, O s i j e k, Vu ko va r, Sla von sk i Br o d, Spl it, Ma k a r sk a, Trilj, Ši ro ki Bri jeg, Ber lin, Fre i burg, Re - gen sberg, Bonn, Stut tgart i dr.) i vi še od s t o pu t a s k u p no n a r e v i ja l n i m i ž i r i r a n i m iz lo žba ma. Uz re do vi te ob ve ze i kon ti nu - i r a no ba vlje nje sl i k a r s t vom, bio je vo d i t elj Li kov ne r a d i o n i ce Dje č je ga do m a sv. A n a u Vi n kov ci ma t e u mjet n ič k i h ko lo n i ja u Sel cu i L o v r a nu. Bio je ne z a o bi la z a n i p o z n at k a o 81

82 JO Z IĆ ve lik hu ma nist. Da ro vao je vi še od 120 svojih dje la za po moć dje ci, udru ga ma, bra ni te - lji ma i in va li di ma. Za svoj rad vi še je pu ta na gra đi van i od li ko van, me đu osta lim i Re - dom Da ni ce hr vat ske s li kom Mar ka Mar u l i ć a z a oso bi t e z a slu ge u k u l t u r i (1996.). Po ko p a n je u z v i s o ke voj n e p o č a s t i n a v i n ko va č ko me G r a d s kom g r o blju. Lit.: En c i k l o p e d i j a h r v a t s k e u m je t n o s t i, Za greb, 1995; T. Ša lić, V i n k o v a č k i l e k s i k o n, V i n k o v c i, 2007; I. Be la ma rić, S t je p a n Jo z i ć, k a t a log, Z a g r e b, 2009; M. Be šlić, S t jep a n Jo z i ć, k a t a log, Vi n kov c i, 2009; Z. Dvoj ko vić, S t je p a n Jo z i ć, k a t a log, Vu ko - var, I. B e l a m a r i ć J O Z I Ć - P R O DA N, A n i c a (J a k o š e v i ć ) (San to vo, 31. X San to vo, 27. IV ), k a z i v a č i c a u s m e n e k n j i ž e v n o s t i. Kći je p o ljo djel c a Jo z e Jo z i ć a i M a r i c e, r o đ. Ari ja nov. Koristila se i očuhovim prezimenom Jakošević. Bu du ći da je bi la iz nim no da ro vi ta uče ni ca, uči te lji su že lje li da na - st a v i ško lo va nje, al i zb og si ro m a št va t o n i je bi lo m o g u ć e. Z a v r šiv ši š e s t r a z r e d a pu č ke ško le, slu ži la je kod imuć ni jih obi te lji. Kao dje voj k a i s t i c a l a s e u o n d a š njoj g l a s o v i t oj san to vač koj»da lar di«, cr kve nom pje vačkom zbo ru. Bu du ći da je bi la uzor na vjer nic a, m no go je go d i n a bi la»p o či m a lja«, ko ja u c r k v i p o č i nje pje va t i i l i mo l i t i, t e g l av n a o r g a n i z a t o r i c a j u d s k i h h o d o č a š ć a. Rad ni je vi jek pro ve la kao obič na se ljan ka ob ra - Anica Jozić-Prodan đ u j u ć i n e ko l i ko j u t a r a z e m lje, a p o sl i je je bi la čla ni ca mje sne po ljo pri vred ne za dru ge. Me đu mno go broj nim san to vač kim ka - zi va či ma usme ne knji žev no sti za u zi ma po - seb no mje sto jer pri pa da u red onih ko ji su spo zna li va žnost spa ša va nja hr vat ske kul - tur ne ba šti ne. U svo jem je pam će nju uš čuva l a n a r o d n e p r i p o v i je t ke, b a l a d e, š a lji ve, sva tov ske pje sme, be ćar ce, bro ji li ce, dječ je pje sme i igre, uspa van ke, na ri calj ke, za gonet ke, po slo v i ce, puč ke pr i spo do be, i z re ke... Pre ma nje zi nim ri je či ma, za to mo že za hval i t i svo ji m pr e ci m a: ba k i Ma n d i Lu k a č ev (r ), ko ja je u Be re gu bi la»ja u ka ča«te su je mno gi zva li da pred vo di opla ki va nje pokoj ni ka ; dje du Sti pi Jo zi ću, gla so vi tu gaj dašu ko ji je»sva ku pi smu zno«; ma mi Ma r i ci A r i ja n ov ( ), ko ja je u m l a d o s t i m n o g o»r i s a r i l a u Šl a vo n i je «(s u d je lo v a l a n a s e z o n s k i m r a t a r s k i m p o slo v i m a), g d j e je t a ko đe r n a u č i l a v i š e n a r o d n i h pje s a m a ; t e k r s noj k u m i M a r i ji R i ci n Va ko š ev, ko ja je z n a la»si ja s e t p r i p o v i ć a k a«. Sve te ostva ra je uma i du ha na ših pu čan a, p r i p r o s t i h s e lja n a, sl u š a j u ć i i h m n o g o pu ta, snaš Ani ca je upi la u se be, a u star o s t i k a z i va l a m l a đ i m a je r, k a ko je i s t i c a l a,»šte ta bi bi la da se za bo ra vi to šta su na ši sta ri ta ko vo lji li i čim su ulip ša va li di va ne, mo b e i p r e l a«. Lit.: Ž. Man dić, Tra gom jed ne ba la de, Hrvatski k a l e n d a r , Bu dim pe šta, 2004; Ž. Man dić, Sa n t o va č k a s ve z n a d a r i c a, Hrv a ts k i k a le n d a r , Bu dim pe šta, 2009; Ž. Man dić, Šo ki ca sam i bit ću d o v i k a, Bu dim pe šta, 2009; Ž. Man dić, Pi smu pi va p r il ip a d i v o j k a (ru ko pis); Ž. Man dić, Bi ser po bis e r o g r l i c a (ru ko pis); Ž. Man dić, N a i z v o r u b i - strom (r u ko pi s); Ž. M a n d ić, P u č k e p r ip ov ije tk e p o ka zi va nju A. Jo zić Pro dan (r u ko pi s). Ž. M a n d i ć JO Ž I NO SE L O, za se lak oko 4,5 km sjeve r o i s t o č n o o d Đ u r đ i n a. Na l a z i s e n a 14,7 k m Pa č i r s ko g a p u t a u s mje r u o d Su b o t i c e, n a k r i ž a nju s Mo r a v ič k i m pu t om, ko ji vo d i p r e m a Đ u r đ i nu. Ni je p o z n a t o k a d je n a s e - lje n a s t a lo, a l i je, p r e m a k a z i va nju s t a r i ji h lju di, po sto ja lo i u XIX. st. kao»joz si falu«(hrv. Jo ži no se lo). Ime je do bi lo pre ma Jo si pu P i ju ko v i ć u, z va no mu bać Jo ža, ko ji je na ras križ ju pu to va imao ku ću, u sklo pu 82

83 JUD L i t.: O. Pe n a v i n, L. M a t i j e v i c s, Sza bad ka és környéke földrajzi ne ve i nek adattára, Újvidék, 1976; D. Csúszó, Könyörgésünk színhelyei, 2, Sza badka, P. S ke n d e r o v i ć Jožino selo nje krč mu, tj. m ijan u, a po sli je i pro da vao n i c u, t j. du ćan. Bio je ča snik u Austrou g a r s koj voj s c i. Na s e lje s e p o s t u p n o ši r i lo i n a k r a ju je i m a lo p e t n a e s t a k k u ć a. Na s t a - nji va li su ga obrt ni ci te su lju di s obli žnjih sa la ša, iz okol nih šo ro va te iz Pa vlov ca i Đ u r đ i n a bi l i upu ć e n i n a nje ga. O si m k r č me i p r o d a v a o n i c e, u s e l u s u s e n a l a z i l i jo š i či zmar i šu ster (Sti pan Ba jić), za tim krup a r i s t r u g a r ( Ni ko l a Po lja ko v ić P u va lo), b r i ja č ( Ro ko G r šić), k r o vo p o k r i va č i t r š č a r (Be la Or čić Ga rin), bog nar i sto lar (Ivan Po lja ko v ić P u va lo) t e k ro ja či c a ( K a ro l i n a Or čić, rođ. Voj nić Haj duk Lu ga ro vi). Na Mo r a v ič kom pu t u n a Ku ju n d ž i ć e v u s a l a š u (G a r a š e v i) n a l a z i s e k r i ž k r aj pu t a š, ko ji s u p o d i g l i Jo s o K u j u n d ž ić i nje go v a s u p r u g a Mar ga Vu ko vić U Jo ži nu Se lu održa va lo se pro šte nje na Spa so vo, ka da su se p o s t a vlja le š a t r e s a»š e ć e r o ši m a«u c e n t r u, tj. na ras križ ju pu to va. Elek trič na ener gi ja u se lo je do ve de na 1970-ih, ali ka ko as falt i r a n o m c e s t o m n i je p o ve z a n o s n aj bl i ž i m Đur đi nom, sta nov ni štvo se po stup no poče lo ra se lja va ti. Na kra ju XX. st. on dje više ni je sta no vao ni tko, a ku će su jed na po je d n a s r u š e ne. Iz vor : ka zi va nje Al be Sken de ro vi ća iz Ma le Bo - s n e ( K u j u n d ž i ć e v š o r) i M a r i je S ke n d e r o v i ć, r o đ. Čo vić ( ), iz Jo ži nog se la. JUD (madž. M á r ia g y ű d), n a s e lje i n aj s t a r i- je ma ri jan sko sve ti šte u Ba ranj skoj žu pa niji, Ma džar ska. God na se lje je ima lo oko st a nov n i k a. Ba č k i ga H r va t i z o v u Jud, a ba ranj ski Đud. Do slu žbe no mu je ime bi lo Gyűd, a ta da je pro mi jenje no u Máriagyűd. God pri po jen je gra du Ši klo šu. Da nas je po sve ma džarsko re for mat sko mje sto nje go vi su stan ov n i c i k a t o l i č k u v j e r u n a p u s t i l i U n e p o s r e d n oj o ko l i c i ž i ve M a d ž a r i k a t o l i c i (Nagyharsány, Siklós, Harkány, Csar nota, Nagytótfalu, Egyházasharaszti, Ipac sfa, Drávaszabolcs), ali po da lje se na la zi i ve lik broj na se lja u ko ji ma već sto lje ći ma obit a v a j u i H r v a t i : n a j u g u K a š a d ( K á s á d ), Bre me (Be re mend), Sta rin (Drávasztára), od ne dav na i Ši kloš (Siklós), na sje ve ru Ata (Ata), Sa lan ta (Szalánta), Ni je met (Németi), Su kit (Szőkéd), Po gan (Pogány), Su ka (Sző ke), Ku kinj (Kökény), Udvar (Pécsudvard) i Se melj (Sze mely). I z vo r vo d e u p o d n o ž j u j u d s ko g a b r d a već je u rim sko do ba ka da je tu da vo di la ce sta iz me đu So pi a ne (da na šnje ga Pe čuh a) i Mu r s e (d a n a š nje g a O si je k a) slu ž io kao pri rod no od mo ri šte. Po sli je su tu ži - vje li Hu ni, Lon go bar di, Ava ri, a za tim is - t o č n o sl a ve n s ko ple m e A n t i. P r e t p o s t a vlja se da su kr šća ni Sla ve ni još pri je do la ska M a d ž a r a 896. t u p o s t a v i l i k ip D je v i c e M a - r i je. P r e m a p r e d a ji, n a s e lje je n a z v a n o p o m a d ž a r s ko m vo đ i G yő d u, si nu k u m a n s ko - ga voj vo de Etua, ko ji je ova mo do šao u vrije m e m a d ž a r s ko g a o s va ja nja Pa no n i je. Taj je pre dio kralj sv. Stje pan oko pred a o be ne d i k t i n ci ma i z Pe čva r a ( Pé csvá r a d), ko ji s u i z n a d M a r i ji n a k i p a p o d i g l i ka pe li cu. God kralj Ge za II. ov dje je z a t r a ž io p o mo ć o d B o go r o d i c e z a voj nu p r o t iv Bi z a n t a i k a p e l i c u je d a o p r o š i r i t i. Nju su u XV. st. ob no vi li u go tič kom sti lu. Na kon Mo hač ke bit ke Tur ci ka pe - lu ni su sru ši li, ne go su je pre tvo ri li u džam i ju. To je ho do ča sn ič ko mje st o pre bro d i lo 83

84 JUD tur ska vre me na, ali je Go spin kip ne stao. P r e m a p r e d a ji, Bl a ž e n a s e D je v i c a u k a z a la ši k lo š k i m ž u p a n i m a M a t i ji i Iva nu Ko pi ć u, ko ji su se s po sla vra ća li do ma, te je od nji h z a t r a ž i l a d a c r k va o p e t bu d e k a t o l ič k a. God kr šćan ska je voj ska ne da le ko o d a t le u H a r š a nj s koj bi c i i z vo je va l a ve l i k u p o bje d u n a d Tu r c i m a. Cr k v u s u, m e đ u t i m, n aj p r i je z a u z e l i p r a vo sl av c i, a z a t i m k a l v i - n i st i. Fr a nje va č k i g va r d i ja n To mo K r a lje v ić o s o b n o s e o b r a t io go s p o d a r u si ge t s ke t v r- đa ve ge ne ra lu gro fu Vec chi ju, ko ji je na - lo žio da se cr kva vra ti ka to li ci ma. Jud ska c r k va i z Ko p r iv n i c e d o bi va no v i k ip, do no si ga s p o me nu t i g va r d i ja n, št o v je r n i ci s ve l i k i m p o š t o va nje m p r i m a ju o d t a d a je»ja to mi ce gr nio svit u Jud«(I. Pe treš). Jud (Máriagyűd) Za Rákóczijeva ustan ka Gospin kip naj pri je od no se Ši kloš, a za tim u Osi jek, gdje je ostao do da nas u fra njevač koj cr kvi sv. Kri ža. Na kon Sat mar sko ga m i r a s t a n ov n i c i i z o ko l i c e Ju d a z a h - ti je va ju da im se Go spin kip vra ti, ali ga ni su do bi li iako su se obra ti li i Sve toj stoli ci. Pe ču ški bi skup Franz Nes sel rod sve ti štu da ru je no vi kip, ko ji se u cr kvi i sa da na la zi na glav nom ol ta ru. God fra njev ci on dje gra de sa mo stan. Uz po moć v j e r n i k a i z a h v a lj u j u ć i d a r u h r v a t s k o g a b a n a K a z i m i r a Batthyánya, i z m e đ u i c r k v u ob n a vlja ju u b a r ok n o m s t i lu te je pro ši ru ju i po sve ću ju Go spi od Sr pa. Iako je Jo sip II sve ti šte za tvo rio, i d a lje s e ši r e v i je s t i o oz d r a vlje nji m a, ko ji h je u go d i š nja c i m a s a m o s t a n a z a - bi lje že no 302. Zbog to ga je pa pa Pio VII. Ju d p r o g l a sio s ve t i š t e m Od omi lje no je mje sto hodočasnikâ kip Bol ne Go spe. Od nje ga put vo di uz br do do kri ža, što ga je dao po stavi ti pe ču ški bi skup Sámuel Hettyei u po vod u ob lje t n i c e k a t o l ič ke M a d ž a r s ke. U lje t no d o b a c r k va p o s t a je p r e t i je s nom z b og m n o š t v a h o d o č a s n i k a t e j e z a t o p o k r aj c r k ve, p o d ve d r i m ne b om, sa g r a đe n ol tar. Do ova mo su ho do ča sti li i Hrva t i i z ud a lje n i ji h n a se lja (Su b o t i ca i okol n a na se lja, za tim Pe tro va ra din, Žu pa nja, Sla - von ski Brod, Bje lo var i dr.), i to naj vi še na Du ho ve, Pre sve to Troj stvo 10. VI. te Veli ku Go spu 15. VI II. i Ma lu Go spu 8. IX. San tov ci su na ho do ča šće Jud skoj Gospi uvi jek išli na Du ho ve, a po la zi li su u čet v r t a k na kon ju t a r nje pje va ne m i se. P r a će n i z vo n j a vo m i m n o š t vo m s u s e lj a n a,»j u c i«(tj. ho do ča sni ci na Jud) u po vor ci su od lazi li do kra ja se la. Hra nu su im do Du na va no si la za pre žna ko la. Do Du nav se pre la zio kod Ba ti ne, a ota da kod Mo ha ča. Išlo se pje ši ce, spri je da je bio kri žo no ša, a za njim dva bar jak ta ra. Kad bi se na put u s u s r e l e d v i j e p o v o r k e, p o z d r a v lj a l e s e kla nja njem cr kve nih bar ja ka. Išlo se pre - k o N a r o d a ( N a g y n y á r á d ), Ti t o š a ( Tö t t ö s) i Vi lja na (Villány), a no ći lo se u Har ša nju (Nagyharsány) u pri vat nim ku ća ma ili u go sti o ni ci. U pe tak ne da le ko od jud ske crkve umi va li su se, či sti li odje ću, a mla đe že ne odi je va le su šljo ka ne opleć ke. Pje vaju ći su obi la zi li cr kvu. Oni ko ji su se zav je t o v a l i č i n i l i s u t o»n a go l i m ko l i n i m a«. O st a v iv ši n a ko n a či št u pr tlja g u, h i t a l i s u n a mi su. U su bo tu su kre ta li na trag, pre spa va - li su u Mo ha ču, a u ne dje lju su sti za li do ma. 84

85 JUD Za Hr va te u voj vo đan skom di je lu Bač - ke do t o je bi lo n aj va ž n i je m a r i ja n sko sve ti šte, a na kon to ga to je po stao Bi li Aljmaš (Alj maš u Hr vat skoj). Za Bu njev ce iz Su b o t i c e i oko l i c e n e k a d a je bio obi č aj d a n aj m a nje je d nom u ž i vo t u ho d o č a s t e u Ju d, oso bi to pri je stu pa nja u brak. Išlo se potkraj svib nja i po čet kom lip nja, ka da je bi lo n aj m a nje p o slo va n a nji va m a. U obi t e lji m a se ba rem go di nu da na una pri jed zna lo tko ć e h o d o č a s t it slje d e ć e go d i n e, a p r i p r e m e za put, ko ji je tra jao oko dva tjed na, bi le su t e me lji t e. Ž e ne s u s p r e m a le o d i je lo i obu ć u ( pje š a č i lo s e u p a pu č a m a), a s ve č a no r u ho, ci pe le i či zme bi li su u tor ba ma njih su o d i je v a l i i obu va l i t e k n a o d r e d i š t u. I mu ć - ni ji su išli uz prat nju ko nja s ko li ma. Na put se kre ta lo po sli je mi se, na če lu pro cesi je no še ni su križ i cr kve ne za sta ve, putem se mo li la kru ni ca i pje va le su se sve te p j e s m e, n a u s p u t n i m k r i ž e v i m a s ve ć e n i k je pred vo dio mo li tvu i odr žao krat ku prop o v i je d. No ć i lo s e p o k u ć a m a u u s pu t n i m s e l i m a. H o d o č a s n i c i i z S u b o t i c e i o ko l i c e išli su pu tem pre ko Som bo ra i Be re ga do Vo di ca kod Ba je, gdje su ima li stan ku, a ko d Mo h a č a s u n a s pl a v i p r e l a z i l i D u n av. U sa mom pro šte ni štu ho do ča sni ci su se za - dr ža va li dva do tri da na, a smje šte ni su bi li kod mje šta na, uz skrom ne na kna de. Po vratak je bio istim pu tem, a po sljed nja po staja pred Su bo ti com bi la je»kod zvon ce ta«, s m je š t e n o g a n a l e d i n i J a ko b č i ć e v a s a l a š a kod Ma le Bo sne, kraj ko je ga se na la zi Jak o b č i ć e v z a v j e t n i k r i ž s t e s t a m e n t o m i z Na kon ob ve zat no ga go šće nja pa prik a š e m, o d a t le s u s e h o d o č a s n i c i r a z i l a z i l i s vo ji m d o mo v i m a. God u Ma džar skoj se na ci o na li - z i r a ju š ko le t e r a s p u š t a ju r e d ov n i c i, p a s u ta ko i fra njev ci mo ra li na pu sti Jud. Ota da se za cr kvu bri nu svje tov nja ci. God ob n o vlje n a je i z nu t r a, a i z v a n a. O b - no va ol ta ra po če la je God crkva je do bi la no vi krov, obo je na je iz va na, iz nu tra, a ob no vljen je p o d. Z a ž u p n i ko v a nja Fr a nje Pa vle ko v i ć a ob no vlje n i s u s v i u mje t n ič k i s p o - me ni ci. Ta da su ra đe ne i unu tar nje fre ske, Crkva Gospe Judske dje la br a ć e A nd r á s a i D o mo ko s a Sz i lág y ija, č i me je c r k va z a d o bi l a s a d a š nji i z g le d. Pa pa Be ne dikt XVI. na blag dan sv. Ivana Kr sti te lja 24. VI do nio je od lu ku o u z d i z a nj u j u d s ke c r k ve u r a z i n u m a nje ba zi li ke. Na sve toj mi si u Ju du 14. IX., na blag dan Ma le Go spe, pa pin ski nun cij Ju - li us Ja nus pro či tao je pa pin de kret pred m n o š t vo m v je r n i k a i h o d o č a s n i k a. Sv a ko - g a M a r i ji n a d a n a i z a ve ći h bl a g d a n a ov dje se odr ža va pro šte nje, na go di nu 25 do 27 pu ta. Sva ke go di ne Jud obi đe oko ho do ča sni ka. Is toč no od jud ske cr kve na - la zi se Sve ti zde nac, a vo du s nje ga ho doč a s n i ci no s e d o m a. Iz vor: Žup na spo me ni ca, Máriagyűd. Lit.: Ne v e n, 6/1902, Su bo ti ca; I. Pe treš, Sve to misto: Jud (Gyűd), D a n i c a ili k a le n d a r z a u Uga r s k oj ž i v e ć e B u n je v c e, Š o k c e, H r v a t e, B o š n ja k e, R a c e i D a lm a t i nc e : p r o s t a g o d , B u d a p e s t, ; B. Unyi, A m o h á c s i f e r e n c e s e k t ö r t é n e t e, Gyöngyös, 1943; A. Se ku lić, M a r i j a n s k e p o b o ž n o s t i p od u n a v s k i h H r v a t a, Za greb, 1985; Ž. Man dić, N a j r a d o s n i j e p u t o v a nj e r o d a m o g a, Hr vat ski kalen dar 1991: Go di šnjak za Hr vat sku na rod nost u M a đ a r s k o j, Bu dim pe šta, 1991; S. Ba la ti nac, Juds k a c r k v a p o s t a l a b a z i l i k a, H r v a t s k i k a l e n d a r 1999, Bu dim pe šta, 1998; A. Stan tić, Kre po sti naših pre da ka: Ho do ča šće, Zv o n i k, 6/2000, Su bo ti ca. Ž. M a n d i ć 85

86 JUGOSLAVENI JUGOSLAVENI, 1. s i n o n i m z a j u ž n e Sl a ve n e; 2. d r ž a vlja n i n e ko l i ko d r ž av n i h z a j e d n i c a k o j e s u s e u X X. s t. n a z i v a l e J u g o sl a v i j o m ; 3. o z n a k a z a n a d n a c i o n a l - ni iden ti tet ju žnih Sla ve na u sklo pu dvi ju ju žno sla ven skih dr žav nih za jed ni ca ( kra - lj e v i n e t e s o c i j a l i s t i č k e J u g o s l a v i j e). Ta j se iden ti tet te me ljio pri mar no na dr ža - vlja n s t v u, a n e n a e t n ič k i m o d r e d n i c a m a. S raz li či tom su ga uspje šno šću po ti ca la i i z g r a đ i va l a d va ju go sl a ve n s k a r e ž i m a, k r a - ljev ski i so ci ja li stič ki, a po slje di ca je ide - o lo gi ja što su se za u zi ma le za ( ju žno) sla - ve n s k u u z a ja m no s t. Z a v r i je me K r a lje v i ne Ju go sl a v i je bio je r e z u l t a t ju go sl a ve n s kog in te gra li zma i uni ta ri zma što ga je pro vo - d io d vor k r a lja A le k s a n d r a K a r a đor đe v i ć a r a d i s u zbi ja nja me đu n a ci o n a l n i h n a p e t o s t i, n a s t a l i h k a o p o slje d i c a s r p s ke he ge mo n i je i cen tra li stič ko ga dr žav no ga ustro ja. Pro - g l a š a v a j u ć i K r a lje v i n u J u go sl a v i j u , kralj Alek san dar pr vi je slu žbe no ozna čio Ju go sla ve ne jed nom na ci jom s tri ma ple - me n i ma sr p sk i m, h r vat sk i m i slo ve n sk i m. M e đ u t i m, u n a t o č f a v o r i z i r a n j u, o s o b i t o po čet kom ih, ta je iden ti tet ska po li - t i k a o s t a l a b e z z n a t n i ji h r e z u l t a t a. N a ko n D r u go g a s v je t s ko g a r a t a ju go sl a ve n s k a je iden ti fi ka ci ja raz vi ja na i po dr ža va na po - l i t i ko m j u go sl a ve n s ko g a s o c i ja l i z m a k a o je d a n o d p o ž elj n i h i s h o d a slu ž b e n e m e đ u - n a c i o n a l n e p o l i t i k e n a z v a n e» b r a t s t vo m i je d i n s t vo m «j u go sl a ve n s k i h n a r o d a. O v aj put uspjeh je bio ve ći osim u di je lu vla daju će ko mu ni stič ke no men kla tu re, ju go sla - ven stvo je pri hva tio i dio li be ral ne ur ba ne e l i t e m l a đ i h n a r a š t a j a. J u g o s l a v e n i m a s u se sma tra la u oso bi to ve li ku bro ju dje ca iz n a c i o n a l n o m i je š a n i h b r a ko va, č i je s e b r oj znat no po ve ćao ti je kom 1970-ih i ih; 4. p o pi s n a k a t e go r i ja s t a n ov n i š t v a. P r- v i s e p u t p o ja v i l a n a p o pi s u s t a n ov n i š t v a Kra lje vi ne Ju go sla vi je iz 1931., kad je uz pi ta nje o ma te rin skom je zi ku i vje ro i spo - v i je d i p o s t a vlje n o i pi t a nje o n a r o d n o s n oj pri pad no sti. Na po pi su iz pi ta nje o na rod no st i n i je bi lo po st a vlje no, ne go sa mo o ma te rin skim je zi ku za ko je je Sr bi ma i Hr va ti ma po nu đen je dan za jed nič ki odgo vor t e o v je r o i s p o v i je d i. U u pu t a m a z a p o pi s bi lo je p r e d v i đe no d a s e Sr bi, H r va t i i Slo ve n c i (t z v. t r o i m e n i n a r o d ) p o p i s u j u k a o Ju go sl a ve n i p o n a r o d n o s t i, š t o je bi lo u s k l a d u s t a d a š njom d r ž av nom p o l i t i kom, bu du ći da je i Kra lje vi na SHS pro mije n i l a n a z iv u K r a lje v i n a Ju go sl a v i ja t e s u i sve tri pri zna te ju go sla ven ske na rod no sti u p o pi s n i m r e z u l t a t i m a g r u pi r a ne z a je d no. Dr žav na sta ti sti ka i slu žbe ne vla sti u to vrije me n i s u p r i z n a va le d r u ge ju ž no sla ve n ske n a r o d e, u z i z n i m k u B u g a r a, ko ji s u i m a l i vl a s t i t u n a c i o n a l n u d r ž a v u M a ke d o n c i, Cr no gor ci i Bo šnja ci u to do ba zbog mnogo b roj n i h p o v i je s n i h, p o l i t ič k i h i k u l t u r n i h okol no s t i n i s u z a v r ši l i for m i r a nje u n a c i ju. U so ci ja li stič koj Ju go sla vi ji po pi sna ka - te go ri ja»ju go sla ve ni«po nov no je uve de - na na po pi su sta nov ni štva iz Oso ba j u go sl a ve n s ko g a p o d r i j e t l a ko ja n i je b i l a bl i ž e n a c i o n a l n o o p r e d i je lje n a u p o pi s u je bi lje že na kao»ju go sla ven neo pre di je - ljen«. Ta po pi sna ka te go ri ja bi la je naj za - s t u plje n i ja u B o s n i i He r c e go v i n i d o , k a d je b r oj Ju go sl a ve n a p a o z b og p r e l a s k a Mu sl i m a n a i z k a t e go r i je Ju go sla ven neop re d i je lje n u k a t e go r i ju Mu sli man u smi slu n a c i o n a l n o s t i. U dru gim di je lo vi ma SFRJ b r oj n e o p r e d i je lje n i h Ju go sl a ve n a d o bio je ma len. Pro mje na de kla ri ra nja gra - đ a n a o d p o pi s a d o p o pi s a bi l a je m o g u ć a jer je Ustav SFRJ iz jam čio slo bo du i z ja š nja va nja, a n a r o d no s t k t o mu n i je bi l a u pi si va n a u s ve o s ob ne d o k u me n t e. Na po pi su sta nov ni štva uz termin na rod nost pr vi se put se put po ja vljuje ter min e t n i č k a p r i p a d n o s t, a na po pi su s t a n ov n i š t va i z u p o pi s n i m u pu t a m a t e r m i n i na rod nost i e tn i čk a p r i p a d n o s t p r o ši r e n i s u t e r m i n i m a p r i p a d n o st n a r o d u, na rod no sti ili e t nič k oj g r u pi. Po pi som st a nov n i št vo je p o d i je lje no u dv i je sk u pi ne: oni ko ji su se na ci o nal no iz ja sni li i oni koji n i s u. K a t e go r i ja J u g o s l a v e n i na šla se u d r u goj s k u pi n i t e je g r a đ a n i m a o s t a vlje n a mo guć nost da se de kla ri ra ju n e o p r e d i j e - lje n i m J u g o s l a v e n i m a, iako se ta kva iz java n i je s m a t r a l a i z ja š nja va nje m u p o g le d u n a r o d no s t i i l i e t n ič ke p r i p a d no s t i. Ve ć je u m e đ u p o p i s n o m r a z d o blj u u o č e n pad bro ja Hr va ta u Voj vo di ni za oko 7000 o s o b a, ko je je n aj ve ć i m d i je lo m a p s o r bi r a - 86

87 JUGOSLAVENI l a n o va p o pi s n a k a t e go r i ja n e o p r e d i je lje n i J u g o s l a v e n i. Taj je o b l i k i z ja š nja v a nja n a po pi si ma sta nov ni štva di je lom bio mo ti vi - r a n p r i la go d b om p ro mo v i r a n i m p o l i t ič k i m i so ci jal nim vri jed no sti ma ju go sla ven sko - ga dru štva. Po rast bro ja de kla ri ra nih Ju - go sl a ve n a u Voj vo d i n i (i o s t a t k u d r ž a ve) v r e me n sk i s e p o d u d a r a s p o č e t kom k r i t i ke, za tim ra znih pri ti sa ka i na kra ju sa slo mom Hr vat sko ga pro lje ća i li be ral nih na sto ja - n j a u d r u g i m d i j e l o v i m a t a d a š n j e d r ž a v e. Sk r i va nje m h r vat sko ga p o d r i je t la u jav nom ž i vo t u p o je d i n ci s u p o k u š a va l i o si g u r a t i sig u r n o s t z a p o sle nja i p o lo ž aj u d r u š t v u. S d r u ge st r a ne, t a k vo je i z ja š nja va nje z a ne ke p r e d st a vlja lo i z l a z u dvoj bi oko n a ci o n a l ne p r i p a d n o s t i t e s u s voj id e n t i t e t p o i s t o v je ć i- va li s pro kla mi ra nim dr žav nim i na ci o naln i m je d i n s t vo m i d r ž a v n i m i n s t i t u c i ja m a, n a p o s e s Ju go sl a ve n s ko m n a r o d n o m a r m i- jom (ob l i k p a t r i o t i z m a, so ci ja l ne p ro mo ci je i sl.). Naj ve ćim se di je lom to ti ca lo mla đih n a r a š t a ja i u r b a n o g a s t a n ov n i š t v a. P r e m a r e z u l t a t i m a p o p i s a s t a n o v n i š t v a i z udio Ju go sla ve na u ukup noj po pu la ci ji Vojvo di ne bio je 8,2%, što je, na kon Hr vat ske, bi lo n aj v i š e u Ju go sl a v i ji u H r v a t s koj i h je bi lo 8,2%, a u BiH 7,9% Kre ta nje bro ja Ju go sla ve na u Voj vo di ni St a t i s t ič k a a n a l i z a p o pi s a s t a nov n i š t va iz i upu ću je na to da su od nac i o n a l n o g a i z ja š nja v a nja u n aj ve ć oj m je r i o d u s t a ja l i H r v a t i, a n e š t o m a nje o d nji h i Sr bi (A. Ra ič). God u Voj vo di ni je me đu oni ma ko ji su se iz ja sni li kao Ju gosla ve n i oko 9 0% n a ve lo d a i m je m a t e r i n sk i je z i k s r p s ko - h r vat s k i, d ok i h je m a d ž a r s k i n a v e l o 7, 3%. O d v o j v o đ a n s k i h j e H r v a t a 6 0,78% bi lo ko n c e n t r i r a n o u n a s e lji m a u ko ji ma je za bi lje žen ve ći po sto tak iz ja - š nje n i h Ju go sl a ve n a u o d n o s u n a d r ž av n i i p o k r a ji n s k i p r o sje k. R i je č je o n a s e lji m a i o p ć i n a m a u sje ve r n oj i z a p a d n oj B a č koj t e d i je lo v i m a Sr i je m a. St a t i s t ič ke p r o cje ne o č e k i v a n a b r o ja H r v a t a (t j. b r oj H r v a t a s po pi sa uve ćan za pri rod ni pri rast i m i g r a c ij s k i s a l d o h r va t s ko g a s t a nov n i š t va s d r u g i m r e p u bl i k a m a i i n o z e m s t vo m) z a raz do blje iz no sio je osoba. Bu du ći da je po pis evi den ti rao H r va t a u Voj vo d i n i, p r e t p o s t a vlja se da ih se oko iz ja sni lo druk či je. U tom su raz do blju ne ka na se lja u Bač koj s t r a d i c i o n a l n o b r oj n i m h r va t s k i m s t a n ov n i- š t vo m i z g u bi l a h r va t s k u ve ć i nu. O b ja š nje - nje d a je n a g lo p o ve ć a nje n e o p r e d i je lje n i h Ju go sla ve na bi lo re zul tat na ci o nal no mi je - š a n i h b r a ko v a n i je z a d o vo lja v a j u ć e je r s e b r oj Ju go sl a ve n a p o ve ć a v a o b r ž e o d b r o ja m i je š a n i h b r a ko v a. To s e ob ja š nje nje k t o - mu ne mo že od no si ti na raz mjer no brz rast bro ja Ju go sla ve na u na ci o nal no ho mo ge - n i m n a s e lji m a. S p o l i t ič ko g a s t a ja l i š t a, ko r i š t e nje u s t a - v nim pra vom na iz ja šnja va nje kao na ci o - n a l n o n e o p r e d i j e l j e n i J u g o s l a v e n b i l o j e p o t i c a n o k a k o b i s e m a r g i n a l i z i r a n i m i l i n a c i o n a l no p r i k r a ć e n i m e t n ič k i m s k u pi n a - ma dao iz laz pred ra stu ćim na ci o na li zmi - m a k o n s t i t u t i v n i h n a r o d a. To o b j a š n j e n j e n u d i s a m o d je lo m i č a n o d g o vo r n a z n a t n o po ve ća nje bro ja neo pre di je lje nih Ju go sla - ve n a u o p ć i n a m a i n a s e lji m a u ko ji m a s u bač ki Bu njev ci i Šok ci tra di ci o nal no ži - vje li. Slič no po ve ća nje bro ja neo pre di je - lje n i h Ju go sl a ve n a bi lo je k a r a k t e r i s t ič n o z a s r i j e m s k e o p ć i n e s a z n a t n i m u d j e l o m Hr va ta, ali i u Hr vat skoj i BiH, gdje nac i o n a l n a id e n t i fi k a c i ja h r v a t s k i h e t n i č k i h gru pa (Bu njev ci u Hr vat skom pri mor ju i Li ci, Šok ci u Sla vo ni ji, Sri je mu i di je lo vi - m a B o s n e) u p r o šl i m r a z d o blji m a n i je bi l a u pit n a. Ti je ko m p o pi s a s t a nov n i š t va 1981., u v r i je m e n a z n a k a ja č a nja a n t i h r v a t s ko g a oz r a č ja u Voj vo d i n i, d io H r va t a p ro m i je n io je svoj iden ti tet opre dje lje njem za pri padno st e t n ič koj g r u pi: Bu nje va c a je bi lo 9755, a Šo ka ca 199. U oz r a č ju e t n o p o l i t ič ke m o bi l i z a c i je u Sr bi ji ih i ne gi ra nja kul tur no ga, po vije s no g a i n a ci o n a l no g a id e n t i t e t a H r va t a u 87

88 JUGOSLAVENI Voj vo di ni, u po je di nim se po li tič kim kru - go vi ma po ti če ide ja o tom da su Bu njev ci i Š o k c i p o s e b n i n a r o d i. To s e o d r a z i lo n a m e t o d o lo g i j u p o p i s a s t a n ov n i š t v a i z u Sr bi ji, u ko jem je tim dvje ma et nič kim s k u p i n a m a d o d i j e l j e n s t a t u s n a r o d a. U n e p o volj n i m p r i l i k a m a p r e d s a m r a t z n a t a n s e b r oj H r v a t a i z ja š nja v a d r u k č i je, tj. kao Ju go sla ve ni, kao Bu njev ci (21.552), kao Šok ci (1865 ), re gi o nal no ili neo pre di - je lje n o. I lu s t r a t i v a n je p r i mje r Mo n o š t o r a (srp. Bač ki Mo no štor), u ko jem re lat iv nu ve ć i nu č i n e Ju go sl a ve n i, i a ko s u p r e - ma pr i ja šnji m p o pi si ma H r va t i uv i jek či n i l i ve ćin sko sta nov ni štvo, a ta ko je bi lo i S dru ge stra ne, u Voj vo di ni u istom raz do blju ra ste broj Ju go sla ve na i Sr ba, ali se sma nju je broj dru gih na rod a : H r v a t a, M a d ž a r a, Slo v a k a i Ru mu nja. Broj Ju go sla ve na u ne kim se na selji ma udvo stru čio ili utro stru čio u od no - su na Udio Ju go sla ve na u ukup nom s t a n ov n i š t v u s u b o t ič ke o p ć i n e p o ve ć a o s e na 15,11%, u som bor skoj op ći ni na 15,95%, dok se isto dob no naj vi še sma njio broj Mad ž a r a i H r v a t a. U H r v a t a je t o s m a nje nje n a r a z i n i p o k r a j i n e u r a z d o b lj u iz no si lo , a dalj njih Na s m a nje nje b r o ja i u dje l a H r v a t a s a m o su ma njim di je lom utje ca li ne ga tiv ni de - m o g r a f s k i t r e n d o v i i z p r i ja š nji h r a z d o blja, t j. n i s k i p r i r o d n i p r i r a s t s t a n o v n i š t v a, a mje sti mi ce i pri rod ni pad. Iako na pod ručju Voj vo d i n e i Sr bi je n i je bi lo r a t n i h s u ko - ba, rat no okru že nje i ra zni pri ti sci 1990-ih uvje to va li su dalj nje sma nje nje bro ja Hrv a t a, d i je lo m z b og i s e lja v a nja u H r v a t s k u i d r u ge z e m lje, d i je lom z b og i z ja š nja va nja p o d d r u g i m p o p i s n i m k a t e g o r i j a m a. D i o Hr va ta ko ji su se 1990-ih ise li li iz Voj vodi ne u po pi su iz ja snio se kao Ju gosl a ve n i, Bu nje v c i, Š ok c i i l i s e n i s u e t n ič k i i n a ci o n a l no i z ja s n i l i. Po pi s s t a n ov n i š t v a u s t a n o v io je dalj nji de mo graf ski pad hr vat sko ga sta novni štva, ali i iz ja šnje nih Ju go sla ve na i dru - go g a ne s r p s ko g a s t a nov n i š t va u Voj vo d i n i. I s t o d o b n o je z a bi lje ž e n d e m o g r a f s k i r a s t Sr ba, pri je sve ga zbog rat nih i po sli je ratnih mi gra ci ja iz Hr vat ske i BiH. Pad bro ja i z ja š nje n i h Ju go sl a ve n a m o ž e s e ob ja s n i t i r a s p a d o m SF R J, u r u š a v a nje m v r i je d n o s t i ju go sla ven sko ga dru štva i et no mo bi li za - ci jom u rat nom ozrač ju, što je re zul ti ra lo ti me da su se mno gi ko ji su se do tad iz jaš nja va l i k a o Ju go sla ve n i p o č e l i i z ja š nja va t i pre ma et nič kom pod ri je tlu ili pre ma podr i je t l u je d n o g a o d r o d i t e lja. S p r e s t a n ko m p o s t o j a n j a f e d e r a c i j e S r b i j e i C r n e G o r e pod ime nom Sa ve zna Re pu bli ka Ju go sla - vi ja ( ) gra đa ni ko ji su se iz jas n i l i k a o Ju go sl a ve n i o s t a l i s u b e z d r ž a ve s ko jo m s u s e id e n t i fi c i r a l i. B u d u ć i d a Ju go - sla ve n i u Sr bi ji n i s u p o s t a l i i n s t i t u ci o n a l no i z g r a đe n a m a nji n a, a l i i z b og ne p o s t o ja nja ne k i h ma nji n sk i h at r i bu t a (npr. vla st it je z i k, u s t a n o ve ko je bi nje go v a le ju go sl a ve n s t vo i dr.), mo že se oče ki va ti da će ta kva ident i fi k a c i ja s t a nov n i š t va s v r e me nom ne s t a t i. To te ško da mo gu spri je či ti i po ku ša ji da se Ju go sla ve ni in sti tu ci o na li zi ra ju kao na ci o - n a l n a m a nji n a, p o p u t i n i c i ja t i ve z a o s n i v a - nje ma njin sko ga vi je ća Ju go sla ve na iz Na ci o nal na mi mi kri ja di je la voj vo đa - n s k i h H r v a t a t i j e k o m i h i i h, kad su se mno gi od njih iz ja šnja va li kao Ju go sl a ve n i, o d i m a p o slje d i c e i p r i nji h o v u p o k u š a ju d a s t e k nu h r va t s ko d r ž a - vlja n s t vo. O t a d a s e, n a i m e, i z ja š nja v a nje k a o J u g o s l a v e n t i j e k o m s o c i j a l i s t i č k o g a r a z d o blja s m a t r a a p s o l u t n i m r a z lo g o m z a o d bi ja nje z a ht je v a z a p r i m i t a k u h r va t s ko dr ža vljan stvo, una toč li be ral nim od red bam a Z a k o n a o h r v a t s k o m d r ž a vlj a n s t v u i z Osim što ta kvo sta ja li šte ne pri zna je op će pri hva će ni li be ral ni prin cip pro mjen - lji vo sti na ci o nal no ga iden ti te ta, ono po ka - z u je n e p o z n a v a nje p r i l i k a u ko ji m a voj vo - đ a n s k i H r v a t i ž i ve o d slo m a H r v a t s ko g a pro lje ća 1970-ih pa do da nas. Re zul tat je ta kve po li ti ke ras pro stra nje na re zig na ci - ja m e đ u ov d a š nji m H r v a t i m a, o d ko ji h s e m no g i o sje ć a ju n a pu š t e n i m a o d Re pu bl i ke Hr vat ske. Dio njih za to i da lje bi ra dru ge id e n t i t e t s ke ok v i r e, p a t o n e g a t iv no ut je č e na in te gra ci ju voj vo đan skih Hr va ta u cje - l i nu h r vat s ko g a n a r o d a. I z vo r i: Po p i s s t a n o v n i š t v a i s t a n o v a 1971., Na c i o - nal ni sa stav sta nov ni štva po op šti na ma, St a t i s t ič - ki bil ten 727, Be o grad, 1972; Po p i s s t a n o v n i š t v a, 88

89 JUGOSLAVENSKI KLUB d o m a ć i n s t a v a i s t a n o v a g o d i n e, n ac ion a ln i sastav stanovništva po opštinama, Sta ti stič ki bil - ten 1295, Be o grad, 1982; Pr vi re zul ta ti po pi sa sta nov ništva, doma ćin sta va, sta no va i po ljo pri - vred nih ga zdin sta va go di ne, na ci o nal ni sa - s t a v s t a n o v n i š t v a p o o p š t i n a m a, Sta ti stič ki bil ten 1934, Be o grad, 1991; Po p i s s t a n o vn iš t v a, d om a - ćin sta va i sta no va u 2002., Sta nov ništvo, Nacio - n a l n a ili e t n i č k a p r i p a d n o s t, Po d a c i p o n a s e lji m a, 1, Be o grad, 2003; Popis stanovništva, domaćinsta - v a i s t a n o v a u , S t a n o v n i š t v o, Ver ois p ov e s t, m at e rn ji je z i k, n a c i o n a l n a i l i e t n i č k a p r i p a d n o s t pre ma sta ro sti i po lu, Po da ci po op šti na ma, 3, Beo grad, Lit.: B. Vu ško vić, Tko su Ju go sla ve ni?, Na še te me, 10/1982, Z a g r e b; A. R a ič, Ju go slo ve n i u Voj vo d i n i, Na še te me, 10/1982, Za greb; D. Se ku lic, R. Hodson, G. Mas sey, Who We re the Yugo slavs?, Amer i c a n S o c i o l o g i c a l R e v i e w, 1/19 9 4, Wa s h i n g t o n, DC; M. Sa mar džić, Tran zi ci ja i ma nji ne u Voj vo - di ni, Zre nja nin, 2002 (dostupno na: kc z r.o r g /d ow n lo a d / t e k s t o v i / m i r o sl av_ s a m a r d z ic _ t r a n z i c i ja _ i _ m a nji n e _ u _voj vo d i n i.p d f ); S. M r dje n, Na rod nost u po pi si ma pro mje nji va i ne stal na ka - t e go r i ja, S t a n o v n i š t v o, 1-4/2002, Be o grad; D. Živ ić, D e p o p u l a c i ja H r v a t a u Voj vo d i n i ( ), Rep ub l ik a H rv a ts k a, 217, Za greb, 2003; M. Ba ra, I. La jić, Kre ta nje bro ja Sr ba u Sla vo ni ji i Hr va ta u Voj vo d i n i t i je kom d va d e s e t og s t o lje ć a, u : D. Ba bić, D. Žu pa rić-iljić (ur.). Nacionalne manjine kao fak - tor stabil no sti u me đu na rod nim od no si ma Hr vat - ske i Sr bije, Za greb, 2009; M. Ba ra, Po pi si sta novn i š t v a i n j e g o v a k l a s i f i k a c i j a s l u č a j b a č k i h H r v a t a, 1-2, Hr v a t s k a r i je č, 419 i 420, Su bo ti ca, 1. IV. i 8. IV M. B a r a JU GO SLA VEN SKA AKA DE MI JA ZNANOSTI I UMJETNOSTI Hr vats k a a k a d e m i ja z n a no s t i i u mje t no s t i J U G O S L A V E N S K A B A N K A D. D., P O DRU Ž N I CA U SU B O T I C I, pod ručn a b a n k o v n a o r g a n i z a c i j a. O s n o v a n a j e kao Hr vat ska ze malj ska ban ka d. d. u O s i j e k u, p o d p a t r o n a t o m Ž i v n o s t e n s k e ban ke iz Pra ga. Na kon Pr vo ga svjet sko ga r a t a d o b i v a n a z i v J u g o s l a v e n s k a b a n k a s cen tra lom u Za gre bu, kad po sta je vr lo snaž n a nov č a r sk a u st a no va. P r e d sje d n i k je bio Oskar We is smayer, a ge ne ral ni di rek tor dr. Ni ko la Ko stren čić, pri je rat ni taj nik Kra - lj e v s k e h r v a t s k o - s l a v o n s k e - d a l m a t i n s k e z e m a lj s ke vl a d e u Z a g r e b u. K a pi t a l joj je n aj p r i je i z no sio 50 m i l i ju n a d i n a r a, a je p o ve ć a n n a 10 0 m i l i j u n a d i n a r a. I m a l a je vi še po dru žni ca u dr ža vi, naj vi še u Hrvat skoj ( Bro d /Sla von sk i /, O si jek, Va r a ž d i n, Su š a k, K a r lo va c, Vu ko va r, No v i / Vi no d ols k i /, C r i k v e n i c a), u B e o g r a d u i L j u b lj a n i t e d v i je u Voj vo d i n i, m e đ u ko ji m a je bi l a i ona u Su bo ti ci (dru ga voj vo đan ska pod r u ž n i c a bi la je u No vom Sa d u). Su b o t ič k a po dru žni ca na la zi la se na adre si Je la či će - va 1 (da nas Mat ka Vu ko vi ća). Tu je zgra du adap ti ra la za svo je po tre be Rav na - t elj s u b o t ič ke p o d r u ž n i ce bio je Er v i n Ge dic ke, a dr. Da vid Fur man. Zaglavlje memoranduma subotičke podružnice Jugoslavenske banke I z vo r i: H i s t o r ij s k i a r h i v S u b o t i c a, F: 47. I I I 63 0 / 1925; Ar hiv Ju go sla vi je, F: Lit.: Narod na en ci klo pe di ja srp sko - hrvatsko - slo - v en a č k a, 2, Za greb, [1927]; P. Str čić, Opo ru ka Ta d i je S m i č i k l a s a (1913.), u : Z b o r n i k O ds jek a z a p o v i je s n e z n a n o s t i Z a v o d a z a p o v i je s n e i d r u š t v e - ne zna no sti Hr vat ske aka de mi je znanosti i umjet - no sti, 18, Za greb, 2000; N. Ga će ša (ur.), Is t o r i ja b a nk a rs t v a u Vo j v o d i n i, No vi Sad, 2001; S. Mačko vić, I n d u s t r i j a i i n d u s t r i j a l c i S u b o t i c e ( ), Subotica, S. M a č ko v i ć J U G O SL A V E N SK A Č I TA O N I CA BA J - MAK, me đu rat na kul tur na udru ga u Baj - m o k u. O s n o v a n a j e r a d i p r o s v j e ć i v a n j a baj moč kih Bu nje va ca u pro vla di nu ju go - s l a v e n s k o m d u h u. O d r ž a v a l a j e g o d i š n j a bu nje va č k a p r e la, n a ko ji m a s u s e ok u plja l i Bu njev ci iz Baj mo ka i okol nih se la i sa laša. Pr vi pred sjed nik bio joj je Ni ko la Ba bić. Nje z i no je dje lo va nje ne i s t r a ž e no. Lit.: Pr a v i b u n je v a č k i k a l e n d a r z a p r o s t u g o d i n u 1935 (sa sli ka ma), Su bo ti ca, b.g. S. B a č i ć JU GO SLA VEN SKA (JU ŽNO SLA VEN - SKA) IDE JA Ju go sl a ve n s t vo JUGOSLAVENSKI KLUB, z a s t u p n ič k i klub Slo ven ske ljud ske stran ke, Hr vat ske 89

90 JUGOSLAVENSKI KLUB pu č ke s t r a n ke i Bu nje va č ko - š o k a č ke s t r a n - ke u ju go sla ven skom par la men tu Nj e g o vo o s n i v a nj e ve z a n o j e u z p o č e t ke par la men tar no ga ži vo ta u no vo o sno vanom K r a ljev s t v u ( k a s n i je K r a lje v i n i) Sr b a, H r v a t a i S l o v e n a c a. S a m o p r o k l a m i r a n a n o vo s a d s k a Ve l i k a n a r o d n a s k u p š t i n a n a svo joj je sjed ni ci 27. II od lu či la je da u P r i v r e m e n o m n a r o d n o m p r e d s t av n i š t v u ( PN P), p r vo m p a r l a m e n t u u n o voj d r ž a v i, m e đ u 2 4 z a s t u p n i k a i z Vo j v o d i n e b a č k e B u nje v c e i Š o k c e z a s t u p a j u Bl a š ko R a jić, Mar tin Ma tić, Ivan Eve to vić i Sti pan Vojnić Tu nić. S osni va njem PNP-a, či jih je 290 za stup ni ka dje lo va lo 1. III XI , po čeo je u no voj dr ža vi i stra nač ki ži vot pa su ti je kom u nje mu osno va ni stra nač ki klu bo vi. Ta ko je već 4. III osno van Ju go sla ven ski klub (JK ), sa sta - vljen od 19 za stup ni ka Slo ven ske ljud ske s t r a n k e (S L S ) i H r v a t s k e p u č k e s t r a n k e (HPS). Nje mu su pot kraj pri stu pi li i bu nje vač ki za stup ni ci pa je klub imao u k u p n o 2 3 z a s t u p n i k a. P r i s t u p a n j e m u J K p r e d s t av n i c i bu nje va č k i h H r va t a, p r i je n e go š t o s u u s pje l i o s n o v a t i s vo ju s t r a n k u, po ka za li su da je nji ho vo po li tič ko opre - d j e lj e n j e n aj bl i ž e h r v a t s k i m i sl o ve n s k i m»pu č k a ši m a«, š t o je bio r e z u l t at p r i je r at n i h ve za bač kih Hr va ta, po se bi ce Bla ška Ra jić a, s H r va t s k i m k a t o l ič k i m s e n i o r a t o m, i z č i je g a je k r u g a i z n i k nuo H PS. Za kon o iz bo ri ma na rod nih za stup ni - ka za Usta vo tvor nu skup šti nu, ko ji je PNP d o n io 3. I X , p o t a k n u o je p o l i t i č ko or ga n i z i r a nje u ci je loj d r ž a v i, p a i u Ba č koj, te je 15. IX osno va na Bu nje vač košo kač ka stran ka (BŠS). S nje zi ne su li ste na iz bo ri ma za Kon sti tu an tu 28. XI i z a b r a n i Bl a š ko R a jić, St i p a n Voj n ić Tu n ić, Vra nje Su da re vić i Ivan Eve to vić. I u Ustavo t vor noj sk up š t i n i, či ji h je 419 z a st u p n i k a po če lo za sje da ti 12. XI , BŠS je zajed no s HPS-om i SLS-om u pro sin cu p o nov no o s no va o J K. Ve ć p r i i z g la s a va nju po slov ni ka 28. I te su tri stran ke, neza do volj ne zbog ig no ri ra nja nji ho vih pri - mje d a b a, i s t u pi le i z Ko n s t i t u a n t e, a l i s u s e n a k o n š t o j e p o s l o v n i k d o n e s e n p o n ov n o uklju či le u nje zin rad. Ti je kom ra da Konsti tu an te BŠS je sku pa s HPS-om i SLSo m i z r a d i o N a c r t u s t a v a J u g o s l a v e n s k o g k l u b a, u ko jem su se te stran ke za u zi ma le za po kra jin sku auto no mi ju. Me đu tim, ra dik a l s ko - d e mo k r a t s k a ve ć i n a n i je p r i hva t i l a nji h o v a s t a ja l i š t a p a s u čl a n i c e J K 15. V I jo š je d n o m i s t u pi le i z Ko n s t i t u a n t e. Tom su pri li kom ob ja vi li Po ru ku Hr va tim a i S lo ve n c i m a, ko ju je pre nio i su bo tič ki N e v e n od 17. VI., na vo de ći da zbog po lit i k e vl a d e N i k o l e P a š i ć a n e ć e p o d u p r i j e t i Ustav ko ji se že li na met nu ti nad gla sa va - nje m i ma jo r i z a ci jom i bez st va r ne n a mje re d a s e u nje mu z a ja m č i r av no p r av no s t Sr b a, H r v a t a i Sl o ve n a c a. M e đ u p o t p i s n i c i m a Poruke na la zi la su se i ime na če tvo ri ce zastup ni ka BŠS-a. Na kon što je 223 za stup nika 28. VI do ni je lo tzv. Vi dov dan ski u s t av, Us t a vo t vo r n a s k u p š t i n a n a s t a v i l a je svoj rad kao Na rod na skup šti na, u ko joj je dje lo vao i JK. Na pr vim par la men tar nim iz bo ri ma po - sli je do no še nja Usta va 18. III BŠS je osvo jio tri man da ta, ali ka ko HPS ni je uspio osvo ji ti ni je dan, SLS i BŠS tra ži li su no ve part ne re u par la men tar nom i po li tič - kom ži vo tu te ni je do šlo do ob na vlja nja JK u Na r o d noj s k u p š t i n i K r a lje v i ne SH S. Lit.: N. En gel sfeld, P r v i p a r l a m e n t K r a l je v s t v a S r b a, H r v a t a i S l ov en ac a P r iv r em e n o n a r o d n o p r e d s t a vn iš t v o, Za greb, 1989; Z. Ma ti je vić, Slom p o li t i k e k a t o li č k o g j u g o s l a v e n s t v a, Za greb, 1998; R. S k e n d e r o v i ć, B u n j e v a č k o - š o k a č k a s t r a n k a , Č a s o p i s z a s u v r e m e n u p o v i j e s t, 2/2006, Za greb. R. S ke n d e r o v i ć JU GO SLA VEN SKI LLOYD U SU BO - TICI, m e đ u r a t n a s u b o t i č k a udru ga obrtn i k a i t r go va ca»ju go sla ve n ske na rod no st i«. P r i p r e m e z a nje go vo o s n i v a nje p o č e le s u sre di nom 1920-ih, a pri prem ni od bor čin i l e s u o s o b e ve ć a n g a ž i r a n e i p o t v r đ e n e u n o v i m d r u š t v e n i m o k o l n o s t i m a : Va s o Pečat Jugoslavenskoga Lloyda u Subotici 90

91 JUGOSLAVENSKI ŠPORT KLUB BUNJEVAC D o l i n k a, M i l o š G a v a n s k i, M a r k o J u r i ć, Ili ja Le pe dat, dr. Jo ca Ma noj lo vić, Mi ro - slav Ni ćin, Đu ra Pen džić, Šan dor Raj čić, M a r ko St i pić i Fe lo Vi d a ko v ić. O s n i va č k a skup šti na odr ža na je 19. IX re stau a c i j i Z l a t n o j a g n j e. P o d p r e d s j e d a n j e m naj sta ri je ga čla na su bo tič ko ga Sr bi na Mi - lo š a G a v a n s ko g a u pi s a n o je 116 o s n i v a č a»ju go sl a ve n ske n a r o d no s t i«, š t o je u p r v i m p o s l i j e r a t n i m g o d i n a m a, k a d a j e v l a d a l o s n a ž n o m a r g i n a l i z i r a nje M a d ž a r a, Ž i d o va i Ni je m a c a, bi lo s a m o p o s e bi r a z u m lji vo. U idu ćem su se raz do blju na do pred sjedn ič k i m f u n k c i ja m a n a l a z i l i i Bu njev ci, n p r. M i r ko St i pić i M a r ko Ju r ić. Pri je rat no Udru že nje tr go va ca, tvorn i č a r a i v e l i k i h o b r t n i k a i n d u s t r i j a l a c a i z S u b o t i c e i B a č k o - b o d r o š k e ž u p a n i j e (madž. A sza bad kai és Bács-Bo drogh megyei ke re ske dők, gyárosok és nagyipar o s ok t á r s u l a t a Sz a b a d k a i Ke r e s ke d el m i Egyesület), osno va no 1899., na sta vi lo je nak o n r a d i t i k a o S u b o t i č k o t r g o v a č k o udru že nje. God , u vri je me kad mu je p r e d sje d n i k bio A n t u n B e šl ić, d i r e k t o r b a n k e, o n o j e s p o j e n o s J u g o s l a v e n s k i m Lloydom, ko ji je tek bio u osni va nju, te je t a ko n a s t a lo Ud r u ž e nje t r go va c a i i n d u s t r i- ja la ca u Su bo ti ci. Ono je ima lo 750 čla no va iz kru ga naj u gled ni jih pred stav nik a t r g o v i n e, i n d u s t r i j e i n ov č a n i h z a vo d a, čla na, a (od če ga 430 t r go va ca, 60 i n du st r i ja la ca i obr t n i k a t e 136 po sjed ni ka, od vjet ni ka, li ječ ni ka i dru - gih pro fe si ja). God pred sjed nik je bio d r. V l a d i sl a v M a n o j l o v i ć, d o p r e d s j e d n i c i M i r ko Ja kob č ić i G e z a Ko m o r, a d i r e k t o r i D u š a n M a noj lo v ić i L aj č o Šr e ge r. Na l a z i lo se na adre si 8. pje šač ko ga pu ka br. 5, gdje je i m a lo i s vo ju K a si nu. Ud r u ž e nje t r go va - c a i i n d u s t r i ja la c a u Su b o t i ci je s u dje lo va lo n a je d i n i m me đu r at n i m lo k al n i m i z bo r i ma, odr ža ni ma 6. XI , ka da su or ga ni zir a n i go s p o d a r s t ve n i c i i s t u pi l i s p o s e b n o m li stom P r iv re dničk i blo k, Lloyd, či ji no si t elj bio d r. V la d i slav Ma noj lo v ić. D o bi l i s u 668 gla so va i pra vo ime no va ti 5 grad skih vi jeć - ni ka. Udru ga je dje lo va la do Iz vo ri: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F: 235. Udru že - nje tr go va ca i in du stri ja la ca Su bo ti ca ( ); F: 47. Se nat gra da Su bo ti ce. Lit.: S. Mač ko vić, I nd us t r ija i i nd us t r i ja l c i S u b o - ti ce ( ), Subotica, S. M a č ko v i ć JU GO SLA VEN SKI ŠPORT KLUB BU NJEVAC, na ziv sport ske udru ge ko ji je od po čet ka ih no sio do ta da šnji Bu nje - vač ki šport klub, osno van Pr vih de vet go di na klub je na stu pao u naj ni žem, 2. razr e d u Su b o t ič ko g a no go me t no g a p o d s a ve z a i tek je uspio ući u 1. raz red. U vri jeme osni va nja bio je to, na kon B a č k e, d r u g i bu nje va č k i k lu b u Su b o t i c i, p r e m d a ig r a č i n i s u bi l i i s k lju č i vo bu nje va č k i H r va t i. Na kon sta pa nja sa Sport-klu bom J u go - s l a v i j a , o d l u k o m g l a v n e s k u p š t i n e klu ba od 17. XII klub je pro mi je nio ime u Ju go sla ven ski šport klub B un jev a c, š t o je p o t v r d i l a K r a ljev sk a b a n s k a u p r a va D u n av s ke b a no v i ne s vo ji m d o pi s om b r. I I od 28. IV Klub se na kon to ga udru žio sa Šport klu bom Ha j d u k iz Su bot i c e 24. V I I I , p r e u z ev ši s ve nje go ve ig r a č e, čla n st vo i op r e mu, a l i z a d r ž a va ju ći svo je ime. Pre stao je dje lo va ti pred ula zak ma džar ske voj ske u Su bo ti cu u trav nju Značka JŠK-a Bunjevac Naj va žni ji igrač bio mu je Ve co Ti kvicki, ko ji je vi še od de set go di na bio ka pet a n m o m č a d i. O s i m n j e g a, s t a n d a r d n i s u igra či du go bi li i Sándor Roz sa, Ste van Šim o k o v i ć, Ve l i b o r P r o h a s k a, I s t v á n N a g y, Árpád Šo gor, Sti pan Fu to, Ištvan Ze di, Beno St i pić, Be l a Vu ko v ić, G r go Pe r t ić, G e z a Čo vić, István Ma can ko, Be la Pletl i dru gi. P r e d sje d n i c i k l u b a bi l i s u Pe t a r B a jić (2 2. V II ), Ge za Se kelj (22. II II ), dr. La zar Ma ti je vić (22. II I ), Ge za Se kelj (22. I II ), Jo sip Stan tić (11. II II ) i An tun Mi- 91

92 JUGOSLAVENSKI ŠPORT KLUB BUNJEVAC lan ko vić (27. II ). Po seb no va žnu ulo gu u klup skom ži vo tu ima li su t aj n i c i k l u b a, ko ji s u bi l i» d u š a i o s o v i n a dru štve no ga ži vo ta«: Ve co Mi halj čin, Mi - ško Pr ćić, An tun Ra dak i Jo so Hor vac ki. U po sljed njoj klup skoj upra vi, na či jem je č e lu bio A n t u n M i la n ko v ić, do p r e d sje d n i ci su bi li To me Ku jun džić, Jo sip Se ge i i Jo sip Iv ko v ić Iv a n d e k ić, t aj n i c i Vo ji sl av M a t ko - v ić i Vo ji sl av C v i ji n, p o slov n i p r e d sje d n i k L a z a r Iv ko v ić Iv a n d e k ić, bl a g aj n i c i Ja kov Voj n ić P u r č a r i L a d i sl av C o p ko, r e fe r e n t no go met ne sek ci je i sk rb n i k Ga v ro Tu m ba s, li ječ ni ci dr. Ivo Crn ko vić, dr. Ja šo Vu jić i d r. Bo ško St o ja no v ić, fi šk al G u st av Ta u p e r t, a n a d z o r n i c i Fr a njo Ku ju n d ž ić, Jo sip St a n - tić i Laj čo Ša ro ši. O si m no go me t a š a, u k lu bu je dje lo va l a i ja ka ku glač ka sek ci ja, a po sto ja le su još i lo vač ka, tam bu ra ška i di le tant ska (ka za liš n a) s e k ci ja. Ia ko mom č a d n i je n a s t u p a l a u vi šim raz re di ma, klub je upam ćen po svojoj p o s t o ja n oj p o š t e n oj b o r bi n a z e le n o m po lju te je, sku pa s B a č k o m, ostao uzor s p or t s ko g a k lu b a. Iz vo ri: Pri vat ne ar hi ve Lju de vi ta Vuj ko vi ća La mi - ća i Pe tra Sken de ro vi ća iz Su bo ti ce. Lit.: S u b o t i č k i š p o r t s k i li s t, 45, 89, Su bo ti ca, 4. V. 1936, 10. V. 1937; S p o r ts k e s ub ot i čk e n ov in e, 6, 10, Su bo ti ca, 13. II. 1996, 12. III. 1996; B u n je v a č k e n o v i n e, 11, Subotica, Lj. Vuj ko v i ć L a m i ć i P. S ke n d e r o v i ć JU GO SLA VEN SKI ŠPORT KLUB ZRINJ SKI, sport ska udru ga hr vat ske mlad e ž i u Su b o t i c i u r a z d o blj u i z m e đ u d v a j u svjet skih ra to va. Osno van je 1. I u g o s t i o n i c i L et i ć u b l i z i n i n o g o m e t n o g a i g r a l i š t a B a čk e pod ime nom Šport klub Z r i n j s k i. To m u je n a z i v u slje d e ć e go d i n e do dan atri but»ju go sla ven ski«. Za čet nik i idej ni tvo rac tre će ga po re du bu nje vač ko - h r v a t s ko g a k l u b a (u z B a č k u i B u n je v a c) bio je L u k a B o ž a ko v ić, ko je m u je p o sl i je n a j v i š e p o m a g a o A l e k s a n d a r K o p i l o v i ć. Up r av n i o d b o r S u b o t ič ko g a n o go m e t n o g a p o d s a v e z a i s p r v a j e o d b i o n j e g o v p r i j a m u Ju go sla ven ski no go met ni sa vez pod iz likom da su na pri ka znim utak mi ca ma bo je k l u b a b r a n i l i ig r a č i r e g i s t r i r a n i u d r u g i m mom ča di ma, no smet nje su ubr zo pre vla - da ne te je klub po stao stan dard nim su dio ni kom 2. raz re da Su bo tič ko ga no go metn o g a p o d s a ve z a. S r e d i n o m i m a o j e go t o vo 20 0 čl a no va, a ig r a č k i k a d a r č i n i lo je pe de se tak no go me ta ša, što je u to dob a b i o p r i m j e r m a s o v n o s t i. N o g o m e t n a mom čad nje go va la je bor be nu i fer igru. Od igrao je u I. raz re du Su bo tič ko ga no go met no ga p od sa ve z a. O si m no go met ne, klub je imao i atlet sku sek ci ju. Klup ska boja bi la je pla vo-bijela, a sje di šte je imao u u l i ci P r i je s t o lo n a slje d n i k a Pe t r a b r. 55. Sve do klup ska upra va bi la je u p ot pu no s t i n a ci o n a l no i p o l i t ič k i bu nje va č - ko-hr vat ska. Od po čet ka pa sve do pred sjed nik klu ba bio je Ivan Ha tva ni (Sab a n o v), a m n o g i č l a n o v i k l u p s k e u p r a v e ob n a š a l i s u r a z l i č i t e d u ž n o s t i u r a z l i č i t i m man da ti ma. Ta ko su do pred sjed ni ci u po - je d i n i m r a z do blji m a bi l i Jo c a L e t ić, A n t u n Ko va č ić i Ba r n a b a M a n d ić, p o č a s n i p r e d - s j e d n i c i d r. S t j e p a n D o l j a n i n, d r. L a z a r M a t i je v ić, Lu k a Bo ž a ko v ić i Jo sip Su d a r e - v ić, t aj n i k i p r e d sje d n i k no go me t ne s ek ci je A lek sa n d a r Ko pi lo v ić, pre d sje d n i ci atlet ske s e k c i je G a v r o Ba č ić i Lu k a B o ž a ko v ić, l i- ječ ni ci dr. Ivan Po lja ko vić i dr. Đe no Pan čić, od vjet ni ci dr. Stje pan Ma ti je vić i Ivan (Ico) M a l a g u r s k i i d r. O d p o l i t ič k a o r i je n - t a c i ja u p r a ve p o s t a je i z r a z i t o p r o r e ž i m s k a, a n a c i o n a l n i s a s t a v m j e š o v i t : p o č a s n i j e p r e d sje d n i k bio L a d i sl av Li p o z e n č ić, p r e d - sje d n i k Ic o M a la g u r sk i, p o slov n i p r e d sje d - nik dr. Ivan Po lja ko vić, do pred sjed ni ci Mlade n P ro d a no v ić i Jo va n Đor đe v ić, od v jet n i k La zar Te šić, li ječ ni ci dr. Ar tur Munk i dr. Alek san dar Hill, a u upra vi su bi li Mar ko Momčad JŠK-a Zrinjski 92

93 J U G O S L A V E N S KO K A T O L IČ KO A K A DE M IČ KO DRU ŠT VO VOJVODINA Ju rić, dr. Velj ko Mo mi ro vić, Ba bi jan Horvac ki i dru gi pro re žim ski mje sni ugled ni ci. K l u b j e p r e s t a o d j e l o v a t i s r a s p a d o m K r a lje v i n e Ju go sl a v i je, a p o k u š aj nje go ve ob no ve ni je uspio. Na nje go vim je tradi ci ja ma u ve li koj dvo ra ni HKC - a B u n je - v a č k o k o lo u Su bo ti ci 6. V osno van Hr vat ski ama ter ski šport ski klub Z r i n j s k i. Značka JŠK-a Zrinjski Lit.: Napló, 31. XII. 1931, 5. I. 1932, 3. VI II. 1939, S z a b a d k a ; J u g o s l o v e n s k i dnev nik, 14. VI. 14. VI II. 1932, 29. VI II. 1933, Su bo ti ca; P r av i b un je - vač ki ka len dar za prostu go di nu 1935 (sa slikama), S u b o t i c a, b. g.; S u b o t i č k i š p o r t s k i l i s t, 27. V. i 30. I X. 1935, Su b o t i c a ; S p o r ts k e s ub ot i čk e n ov in e, 16, Su bo ti ca, 23. IV. 1996; G l a s n i k P u č k e k a s i n e, 5-6/2010, 6/2011, Su bo ti ca; Hr v a t s k a r i je č, 425, Subotica, 13. V Lj. Vuj ko v i ć L a m i ć i P. S ke n d e r o v i ć J U G O S L A V E N S K O A T L E T I Č K O DRUŠTVO BAČ K A Bač ka, sport sko d r u š t vo J U G O S L A V E N S K O K A T O L I Č K O A K A DE M IČ KO DRU ŠT VO VOJVODI NA, m e đ u r a t n a a k a d e m s k a o r g a n i z a c i j a k a t o l ič k i h s t u d e n a t a p o d r i je t lo m i z Voj vo - di ne (Ba ra nje, Bač ke i Ba na ta) na Sve u či liš t u u Z a g r e bu. P r a v i la mu je o do b r io ve l i k i žu pan Za gre bač ke obla sti 9. II , no i b e z o d o b r e n i h p r a v i l a dje lo v a lo je ve ć p o - čet kom 1920-ih. U v r i je m e p o č e t k a o r g a n i z i r a nja s t u d e - n a t a k a t o l i k a p o d r i je t lo m i z Voj vo d i n e n a z a g r e ba č kom sve u či l i št u p o st o ja l i s u, o si m p o l i t i č k i h k l u b o v a n a s v i m f a k u l t e t i m a, i ra zni struč ni klu bo vi, ko ji su uglav nom dat i r a l i i z pred r at n i h v re me na. Na Sve u či l i št u u Za gre bu 1920-ih vla da li su za o štre ni odn o si i z m e đ u h r v a t s k i h a k a d e m s k i h k lu b o - va, p r e d vo đ e n i h H r v a t s ko m n a c i o n a l n o m om l a d i nom ( H A NAO) i O r g a n i z a c i jom ju - go sl a ve n s k i h n a c i o n a l i s t a (OR J U N - a), t e j u go sl a ve n s k i o r i je n t i r a n i h u d r u g a, p o p u t Ju go sla ve n sko g a a k a d e m sko g a k lu ba A BC i Ud r u ž e nja ju go sl a ve n s k i h ko mu n i s t a. U t o v r i j e m e k l u b Eugen Kva ter nik, s v e u č i - li šni ogra nak Hr vat ske stran ke pra va, s p r e d sje d n i kom Br a n kom Je l i ć e m, o d r ž a va do bre ve ze s klu bom Voj v o d i n a, ko je mu je na če lu bio Ma džar Ivan Nagy. Us po red no s ja č a nje m H R SS - a St je p a n a R a d i ć a ja č a o je i utje caj aka dem skih or ga ni za ci ja bli - skih toj stran ci (npr. klub Ma t i ja G u b e c), a nji m a s e p o s t u p n o p r i bl i ž a v a lo i č l a n s t vo dru štva Voj v o d i n a. Bi la je to po slje di ca poli tič kih pro ce sa u ze mlji, tj. svo je vr stan od - go vor n a n a si l no n a me t a nje u n i t a r i st ič ko ga i c e n t r a l i s t ič ko g a u r e đe nja. U s ve u či l i š n i m i z b o r i m a z a J u g o s l a v e n s k o a k a d e m s k o pot por no dru štvo (osno va no 1919.), ko je je p o m a g a lo s i r o m a š n i m s t u d e n t i m a, a ko je je ko n t r o l i r a o k l u b J u g o s l a v i ja, član stvo d r u š t v a Vo j v o d i n a pod u pi ra lo je hr vat sku bor bu te je gla so va lo sku pa s hr vat skim a k a d e m s k i m k lu b o v i m a. P r e d s j e d n i k o m d r u š t v a p o s t a o je Fra njo Ga uss, a taj ni kom Ivan Ja no vić. Osim Ma dža ra i Ni je ma ca, u upra vi su djelo va l i i bu nje va č k i H r va t i A n t u n M a r ko v ić, Ivan Hor njak i Stje pan Pi u ko vić. Cilj društva, pre ma odo bre nim pra vi li ma, bio je Pečat JKAD-a Vojvodina»nje go va nje v je r s ko g a č u v s t v a, z n a n o s t i i u mje t n o s t i t e z a d r u ž n o g a ž i vo t a m e đ u čl a - no vi ma«. Svo ju svr hu dru štvo je ostva ri va - lo k r oz d r u š t ve ne s a s t a n ke, s u dje lo va nje m n a c r k v e n i m s v e č a n o s t i m a, p j e v a č k i m i gla zbe nim na stu pi ma te jav nim pre da va - nji m a. D r u š t vo je i m a lo s vo ju p o d r u ž n i c u Te r e z i an u m, ko ja s e u g a si l a Čl a n o v i Ma dža ri osno va li su vla sti tu udru gu te je, z b og r a si p a nja čl a n s t va p r e m a n a c i o n a l n o - mu klju ču, dru štvo je pre sta lo dje lo va ti po - 93

94 J U G O S L A V E N S KO K A T O L IČ KO A K A DE M IČ KO DRU ŠT VO VOJVODINA čet kom ih. Pre ma nje go vim pra vi li - ma ime tak je na kon to ga tre bao bi ti pre dan»so ci jal nom mis si on skom dru štvu u Somb o r u«. Li je vo o r i je n t i r a n i s t u d e n t i p o d r i je - tlom iz Voj vo di ne osno va li su Kult u r n i a k a d e m s k i o m l a d i n s k i k lu b Mi h a i lo Po li t - D e s a n č i ć, ko ji je oku pljao stu den te s v i h n a c i o n a l n o s t i i z Vo j v o d i n e. Ve ć i n a h r v a t s ke a k a d e m s ke m l a d e ž i p o d r i je t lo m iz Bač ke i Ba ra nje u go di na ma pri je Dru - go ga sv jet sko ga r a t a dje lo va la je u D r u š t v u b a č k i h H r va t a u Z a g r e bu. I z vo r i: H r v a t s k i d r ž av n i a r h iv, Z a g r e b, Te m a t s k a z bi r k a : P r a v i l a d r u š t a v a, J u g o sl a v e ns k o k at oli čk o a k a d em i č k o d r u št v o Voj v o d i n a u Z a g r e b u, ZO VŽ V /1926, ZP Lit.: M. Ko va čić, O d R a d i ć a d o Pa v e l i ć a : H r v a t - ska u bor bi za svo ju sa mo stal nost : Uspo me ne jedn o g a n o v i n a r a, Mü n c h e n - B a r c e lo n a, M. B a r a JUGOSLAVENSTVO, dru štve na i po li - tič ka ide o lo gi ja ko ja je u po je di nim po vi - je s n i m r a z d o blji m a i m a l a r a z l i č it s a d r ž aj. 1. Pri je stva ra nja ju go sla ven ske dr žavn e z a je d n i c e r a z v i lo s e k a o p o l i t ič k a id e ja zbli ža va nja ju žno sla ven skih na ro da i nji ho - va ok u plja nja u s a mo s t a l noj d r ž a v i i l i ši r oj p o l i t ič koj or g a n i z a ci ji. Ni k nu lo je i z h r vats k o g a n a r o d n o g a p r e p o r o d a, t j. I l i r s k o g a p o k re t a, sre d i nom X I X. st. k a o svo je v r st a n ogra nak pan sla ven stva, kad je, slič no kao u n a c i o n a l n i m p o k r e t i m a d r u g i h sl a ve n s k i h n a r o d a u H a b s b u r š k o j m o n a r h i j i, r a z v o j na ci je sta vljen u ši ri sla ven ski okvir. Pritom je iz me đu sla ven ske i hr vat ske ide je i n t e r p o l i r a n a id e ja o ju ž no sl a ve n s koj e t n o - je z ič n oj c je l i n i n a z va noj i l i r s k i m i m e nom, p o d u t j e c a j e m t a d a r a š i r e n a s h v a ć a n ja d a s u J u ž n i S l a v e n i p o t o m c i s t a r o v j e k o v n i h Ili ra. Ime Ilir do ta da je ra blje no kao za jednič ko ime za sve Ju žne Sla ve ne u Hab sburškoj Mo nar hi ji, a Ilir ci su oko nje ga htje li o k u p i t i s ve h r v a t s ke r e g i o n a l n e id e n t i t e t e (sl a vo n s t vo, d a l m a t i n s t vo,»h o r v a t s t vo «) te ujed no pri vu ći dru ge ju žno sla ven ske na - ro de, po naj pri je Sr be dru gi cilj, za raz liku od pr vo ga, ni je ostva ren. Uob li či lo se u d r u goj p o lo v i n i X I X. s t. o ko s ve ć e n i k a i p o v je s n i č a r a Fr a nje R a č ko g a i đ a ko v a č ko - ga bi sku pa Jo si pa Jur ja Stros smayera ti jekom nji ho va dje lo va nja u Na r o d noj s t r a n ci. Z a u z i m a l i s u s e z a s u r a d nju H r va t a i Sr b a t e d a s e oko H r va t a ok u p e ju ž n o sl a ve n s k i i d r u g i sl a ve n s k i n a r o d i u Mo n a r h i ji r a d i nje zi na fe de ra tiv no ga pre u stro ja (austro - sl a v i z a m, t r i ja l i z a m) i l i r a d i e ve n t u a l n o g a stva ra nja po seb ne sa ve zne dr ža ve svih Juž n i h Sla ve n a u z p ot p o r u o s t a l i h sla ve n sk i h n a r o d a. Z a r a z l i k u o d I l i r s k o g a p o k r e t a, ko ji je imao sla ba od je ka me đu ugar skim B u n j e v c i m a i Š o k c i m a, S t r o s s m a y e r o v e ide je, u pr vom re du one ko je su se od nosi le na kul tur ne ve ze, ima le su vi še utjeca ja pri hva tio ih je već Ivan An tu no vić, a za tim i nje go vi sljed be ni ci u pre po rod - n o m p o k r e t u j u ž n o u g a r s k i h H r v a t a. I a ko je ju go sl a ve n s t vo bi lo je d n a o d h r v a t s k i h na ci o nal nih ide ja, nje gov je po li tič ki utje - Josip Juraj Strossmayer c aj u H r va t s koj d o P r vo g a s v je t s ko g a r a t a i p a k b io s k r o m a n (el e m e n t i t e i d e o lo g i je mo g u s e n a ć i n p r. u dje lo va nju Ne o d v i s n e n a r o d ne s t r a n ke i H r va t s ko - s r p s ke ko a l i cije), z a r a z l i k u o d d r u ge, r a ši r e n i je h r vat ske na ci o nal no in te gra cij ske ide o lo gi je pra - v a š t v a, ko ju s u z a s t u p a l i A n t e St a r č e v ić i Eugen Kva ter nik u Stran ci pra va. S dru ge pak stra ne, za ju go sla ven sku se ide ju za uz i m a o i s r p sk i k nez M i h a i lo Ob r e no v ić, no o n je n i je v i d io k a o r av no p r av nu s u r a d nju Hr va ta i Sr ba, ne go kao sred stvo za ostvar i v a n j e i m p e r i j a l n i h p r e t e n z i j a S r b i j e n a p o d r u č ja u H a b sbu r š koj Mo n a r h i ji ko ja s u bi la na se lje na ju žnim Sla ve ni ma. Ide o lo - gi ja ju go sla ven stva do kra ja Pr vo ga svjets ko g a r a t a u Sr bi ji n i je i m a l a p r i s t a š a z b og d o m i n a ci je i n t e g r a l i s t ič ke id e je ok u plja nja Sr ba u jed noj dr ža vi. Oso bi to je to bi lo iz ra že no u vri je me ras pa da Austro - Ugar- 94

95 JUGOSLAVENSTVO s k e i d j e l o v a n j a s k u p i n e j u ž n o s l a v e n s k i h e m i g r a n a t a i z A u s t r o - Ug a r s k e o k u p lj e n e oko Ju go sl a ve n s ko g a o d b o r a, č i je s u id e je sr bi jan ska stra na i Ni ko la Pa šić te ško pri - hva ć a l i. Pot k r aj r a t a ju go sla ve n sk u s u ide ju ot vo r e no p r i g r l i l i ba č k i Bu njev ci i Šok ci t e su, vo đe ni njo me, odu še vlje no ki da li po li - t ič ke ve ze s Au st ro -Uga r skom u oče k i va nju s t va r a nja ju go sla ve n ske d r ž av ne z a je d n i c e. Vi dje li su je kao po li tič ki ob lik na ci o nal - n o g a o s l o b o đ e n j a, a n e k a o p r i k l j u č e n j e K r a lje v i n i S r bi ji, k a ko s e č e s t o p r i k a z u je u s r p s koj h i s t o r i o g r a fi ji. 2. U K r a lje v i n i Ju go sl a v i ji k r a lj A le k- san dar Ka ra đor đe vić na kon uvo đe nja Še - sto si je čanj ske dik ta tu re i pre i me no - v a nja d r ž a ve i z K r a lje v i n e Sr b a, H r v a t a i Slo ve na ca u Kra lje vi nu Ju go sla vi ju po ku - šao je raz vi ti uni tar no ili in te gral no ju go - sl a ve n s t vo. U n a s t o ja nj u d a s e p r e vl a d a j u s r p sko - h r va t s k i s u ko bi i oja č a je d i n s t ve n a dr ža va, ono je pred sta vlja lo ne ga ci ju po - s t o ja nja p o s e b n i h ju ž n o sl a ve n s k i h n a r o d a, k o j i s u s m a t r a n i» p l e m e n i m a «, o d n o s n o in te gral nim di je lo vi ma je din stve ne na ci - je p o d n a z i vo m Ju go sl a ve n i. K a o i z r a z i t o re žim ski pro jekt ko je mu je cilj bio za mi jen i t i h r va t s k i i s r p sk i n a ci o n a l i z a m ju go sl a - ven skim, slu žbe no je po ti ca no, a oni ko ji s u g a p o d u pi r a l i n a g r a đ i va n i s u p o l i t ič k i m po lo ža ji ma. Ta ko su uki nu ta sva naci o nal na tje lo vje žbač ka dru štva ( Hr vat - s k i s o kol, S r p s k i s o ko, H r v a t s k i k a t o l ič k i orao i sl.) te je osno van So ko Kra lje vi ne Ju go sl a v i je, ko ji je d o bio k lj u č n u u lo g u u pro ved bi uni tar ne ju go sla ven ske ide o lo gi - je me đu mla di ma. Dvor ske stran ke Ju go - sl a ve n s k a r a d i k a l n a s e lja č k a d e m o k r a c i ja (JRSD), osno va na (od Ju go slave n sk a n a ci o n al n a st r a n k a) i Ju go sla ve n sk a r a d i k a l n a z a je d n i c a, o s n o v a n a , b i le s u o t vo r e n o f a vo r i z i r a n e p a je n p r. J R SD bio je d i n a s t r a n k a ko ja je n a i z b o r i m a m o g l a i s t a k n u t i z e m a lj s k u k a n d i d a c ij s k u li stu na če lu s ge ne ra lom Pe trom Živ ko vićem. I bra ća Mir ko i Ivan Iv ko vić Ivan dek ić, d o t a d a š nji i s t a k nu t i s u b o t ič k i čl a n o v i Hr vat ske se ljač ke stran ke, uklju či la su se u rad vla di ne stran ke na kon nje zi na osnutk a. Z a hva lju ju ć i t o mu Iva n je bio g r a d o n a - č el n i k , a z b og lo ja l n o s t i p o sl i je je i m e n o v a n v i je ć n i ko m u B a n o v i n s ko m v i j e ć u D u n av s ke b a n o v i n e t e s e n a t o r o m, tj. čla nom gor nje ga do ma ju go sla ven sko - ga par la men ta. Nje gov brat Mir ko na jednom je stra nač kom sa stan ku iz ja vio:»ju - go sl a ve n s t vo je n aj s r e t n i je r e š e nje z a n a s Kralj Aleksandar Karađorđević B u n j e v c e j e r s m o o v a k o i z j e d n a č e n i s a S r bi m a, H r v a t i m a i Slo ve n c i m a, je r s m o ova ko s v i Ju go sl a ve n i!«ju go sl a ve n s t vo je, m e đ u t i m, u p r a k si bi lo s a m o d r u g i n a č i n z a o s i g u r a v a nje p r e vl a s t i s r b i ja n s k i h el i t a u za jed nič koj dr ža vi Ju žnih Sla ve na. Uni - t a r n o j e j u g o s l a v e n s t v o o s l a b j e l o n a k o n u b oj s t va k r a lja A le k s a n d r a K a r a đor đe v i ć a u Mar se il leu 1934., a slu žbe no je na pu šten o n a k o n f o r m i r a n j a B a n o v i n e H r v a t s k e i o č e k i v a n o g a d a lj nj e g a p r e u s t r o ja d r ž av n o g a u r e đ e nja. Po d nje go v i m s u s e u t je c a je m n e k i m e đ u r a t n i b u nje v a č k i p o l i- t i č a r i z a u z i m a l i z a id e ju o Bu njev ci m a k a o po seb nom, če tvr tom ju go sla ven skom na ro - du ili ple me nu, kao mo stu iz me đu Hr va ta i Sr b a, i s t i č u ć i p r i t o m s r o d n o s t B u nje va c a i sa Sr bi ma i s Hr va ti ma, zbog ko je mo gu bi ti i Sr bi i Hr va ti te je na sva kom da odab e r e vl a s t it id e n t i t e t (d r. Iva n Po lja ko v ić, u p o je d i n i m f a z a m a A l b a M. Ku n t ić, M i r ko i Iva n Iva n d e k ić, L a z a r St i pić, s u b o t ič k i l i- s t o v i G l a s n ar od a i I s t in a, som bor ska Dani c a, Ne ve n sr e d i nom i h, Bu nje va č k e n o v i n e i dr.). No una toč pot po ri r e ž i m s k i h i n s t i t u c i ja, t a k ve id e je n i s u i m a - le znat ni ji utje caj na ši re slo je ve bu nje vačko g a s t a nov n i š t va. 95

96 JUGOSLAVENSTVO 3. U s o c i j a l i s t i č k o j J u g o s l a v i ji k o m u - n i s t ič k a je d i k t a t u r a p o t i c a l a s o c i ja l i s t ič k i ob lik ju go sla ven stva. Kao po ku šaj pre vlad a v a n j a m e đ u n a c i o n a l n i h t r e n j a, o s o b i t o r a d i o n e m o g u ć a v a n j a p r e v l a s t i r e l a t i v n o naj broj ni je ga na ro da u dr ža vi Sr ba, Ko - mu ni stič ka par ti ja ute me lji la ju je na pro - k l a m i r a n o j n a c i o n a l n o j r a v n o p r a v n o s t i, ko ja se pri ka zi va la kao brat stvo i je din - s t v o j u g o s l a v e n s k i h n a r o d a i n a r o d n o s t i. Ne ko li ko je vr sta ili iz vo ra ju go sla ven - s t v a : a) s l u ž b e n o j u g o s l a v e n s t vo, k o j e m u je n a g i nja o d io ko mu n i st ič ke no me n k la t u re, p r o i z l a z i lo je i z i n t e r n a c i o n a l i s t ič ko g a s t a - ja l i š t a ju go sl a ve n s k i h ko mu n i s t a ; b) s p o n - t a n o j u g o s l a v e n s t v o, k o j e m u s u n a j č e š ć e n a g i n j a l e n a c i o n a l n o m i j e š a n e o b i t e l j i i mla đi ur ba ni na ra šta ji ; c) shva ća nje ju go - s l a v e n s t v a k a o p r o š i r e n o g a s r p s t v a, k o j e j e b i l o z a s t u p lj e n o u n e k i m s r b i j a n s k i m kru go vi ma ; d ) opor tu nost pri pad ni ka ma - nji n s k i h n a r o d a i z v a n m a t ič n i h r e p u bl i k a t e n a c i o n a l n i h m a nji n a i e t n ič k i h s k u pi n a. Po put uni tar no ga, i so ci ja li stič ko je ju go - s l a v e n s t v o d o n o s i l o s t a n o v i t e d r u š t v e n e po vla sti ce, a naj ra ši re ni je je bi lo u Voj vo - di ni, Bo sni i Her ce go vi ni, Hrvatskoj i Beo gra du, gdje se broj oso ba ko je su se na p o p i s u i z j a s n i l e k a o J u g o s l a v e n i o s j e t n o po ve ćao ti je kom 1970-ih i 1980-ih. Kod s o c i ja l i s t ič ko g a j u g o sl a ve n s t v a, m e đ u t i m, n i je d o m i n i r a o n a d n a c i o n a l n i o sje ć aj k a o ob lik pre vla da va nja na ci o nal nih ide o lo gi - ja i k u l t u r a t e nji ho va sje d i nja va nja u no v u je d i n st ve nu n a d n a ci o n a l nu k u l t u r u, ne go je bi lo p r i z n a t o p o s t o ja nje n a c i o n a l n i h k u l t u - r a u nu t a r ju go sla ve n ske cje l i ne. Na ci o nal ne id e o lo g i je u nu t a r ju go sl a ve n s t va n i s u ip a k i m a l e j e d n a k s t a t u s j e r j e k o m u n i s t i č k a par ti ja sma tra la ka ko je hr vat stvo po li tič - k i n a j n e p o ć u d n i j e, o s o b i t o i z v a n g r a n i c a Hr vat ske, tj. u Voj vo di ni i BiH. Us to, osim na ci o nal ne, ide o lo gi ja so ci ja li stič ko ga ju - go sla ven stva ima la je i mark si stič ku kom - p o ne n t u, t j. o sje ć aj p r i p a d no s t i s o c i ja l i s t ič - ko mu re ži mu ko ji je us po sta vio Ti to, pa se o n o s m a t r a»n a c i o n a l n i m ko m u n i z m o m «, p o put s o v je t i z m a, ko ji mu je p o slu ž io k a o na dah nu će. Iako je ta ide o lo gi ja do ži vje - l a k r a h s bu ja nje m s r p s ko g a n a c i o n a l i z m a pot kraj 1980-ih, ko ji je uzro ko vao i ja čanje n a ci o n a l n i h id e o lo g i ja d r u g i h ju ž no sl a - ve n s k i h n a r o d a, t e s r a s p a d om Ju go sl a v i je po čet kom 1990-ih, do da nas se odr ža la u m a nje m d i je lu s t a n ov n i š t v a, u g l av n o m n a pod ruč ju Voj vo di ne. Pro tu hr vat ska re pre - si ja n a kon slo m a H r vat sko ga p r o lje ć a, ko ja je bi l a i z r a ž e n a i u B a č koj, s e k u l a r i z a c i ja dru štva te sla blje nje ve za s hr vat skom kultu rom i je zi kom, na ko je je oso bi to utje ca la Josip Broz Tito ob r a z ov n a i je z ič n a p o l i t i k a, p ro u z ro či l i s u u bač kih Hr va ta sla blje nje hr vat sko ga na - c i o n a l n o g a o sje ć a ja t e i h je s o c i ja l i s t ič ko j u go sl a ve n s t vo t i je ko m i h i i h p r i h v a t i l o z n a t n o v i š e n e g o s v o j e d o b n o me đu rat no uni tar no ju go sla ven stvo. Na - ko n r a s p a d a Ju go sl a v i je z n a t a n d io nji h, i z opor tu no sti ili zbog ne raz vi je no sti hrvatskog a n a c i o n a l no g a o sje ć a ja, o d lu č io s e z a bu nje vač ki iden ti tet ski okvir kao svo je vrsnu ne ga ci ju hr vat sko ga. Pot po ru im pru - ž a ju ko n z e r v a t iv n e s r p s ke p o l i t ič ke, z n a n - stve ne i kul tur ne eli te. L i t.: K. M i l u t i n o v i ć, Š t r o s m a je r i j u g o s l o v e n s k o p i t a n je, No vi Sad, 1976; M. Gji da ra, Dr ža vljanstvo i na ci o nal nost u fe de ra tiv noj Ju go sla vi ji, Hrva ska r ev ija, 1/2001, Za greb; M. Čer ne lić, Na stoja nja d a s e b a č k i m B u nje v c i m a o s p o r i p r i p a d n o s t h r vat sko me n a r o d u, u : B u n je v a č k e s t u d i je, Z a g r e b, ; S. B a č i ć, Na c i o n a l n o -i n t e g r a c ij s k i p r o c e s i Bu nje va ca u Bač koj i ugar skom Po du na vlju, Godi šnjak za znan stve na is tra ži va nja Za vo da za kult u r u v o j v o đ a n s k i h H r v a t a, 2, Subotica, S. B a č i ć JUGOSLAVIJA, k r a ći n a z iv ne ko l i ko d r- ž av n i h t vo re v i n a ju ž no sla ve n sk i h n a ro d a u X X. st. ko je su no si le r a z l i či t e pu ne na z i ve i 96

97 JUGOSLAVIJA bi le raz li či ta dru štve no ga i dr žav no ga ustro - ja. U nji ma je ži vje la i ve ći na bač kih Hr va ta. P. Pekić, Povijest oslobođenja Vojvodine, Subotica, Mo n a r h ij s ko r a z d o b lje (tzv. pr va Jug o s l a v i j a, s t a r a J u g o s l a v i j a, K r a l j e v i n a Ju go sl a v i ja). Po p u t o s t a l i h n e m a d ž a r s k i h na ro da u Ugar skoj, i bač ki su Hr va ti (Bunjev ci i Šok ci) bi li iz lo že ni sna žnoj ma džar i z a c i j i n a k o n s k l a p a n j a A u s t r o - u g a r s k e na god be Zbog to ga pot kraj XIX. st. nji h o v a k u l t u r n a el i t a i n t e n z i v i r a d o d i r e s H r va t s kom ( D r u š t vo s v. Je r o n i m a, M a t i c a h r v a t s k a, n o v i n e Dom i dr.), ali i s ju žnou g a r s k i m S r b i m a n a n a č e l i m a s l a v e n s k e, o d n o s n o j u ž n o s l a v e n s k e u z a j a m n o s t i i s t r o s s m a ye r ov s k o g a j u g o sl a ve n s t v a, k o j e je bi lo p o z n a t o m a le nu k r u g u no si t e lja p r e - p o r o d n i h a k t iv n o s t i m e đ u ju ž n o u g a r s k i m Hr va ti ma. No tek je slom Austro-Ugar ske u Pr vom svjet skom ra tu stvo rio uvje te za a r t i k u l i r a n j e p o l i t i č k i h i d e j a o o d v a j a n j u bač kih Hr va ta od Ugar ske i nji ho vo ostvari va nje. Zbi va lo se to u ozrač ju dok tri ne zap a d n i h z e m a lj a o s t v a r a n j u» s a n i t a r n o g a k o r d o n a «u o b l i k u n a c i o n a l n i h d r ž a v a n a r u š e v i n a m a Au s t r o - Ug a r s ke, č i m e je n a c i- o n a l i z a m s t a vlje n u f u n k c i j u s p r je č a v a nja pro do ra bolj še vi zma iz Ru si je, ali i ši renja nje mač ko ga utje ca ja na is tok (»Drang nach Osten«). Ta ko su, na tra gu pra va na na ci o nal no sa mo o dre đe nje, ko je je pro - k l a m i r a o t a d a š n j i a m e r i č k i p r e d s j e d n i k Wo o d r ow Wi l s o n, n e m a d ž a r s k i n a r o d i u Austro-Ugar skoj pot kraj ra ta pro gla si li odcje plje nje od Mo nar hi je. De set mla dih Bunje va ca pro ni je lo je u po vo du to ga 10. XI Su b o t i c o m h r v a t s k u z a s t a v u, s k u p a s a sr p sk i m m la d i ći m a, ko ji s u no si l i sr p sk u zastavu, a 25. XI na samoproklamir a noj Ve l i koj n a r o d noj s k u p š t i n i u No vom Sa d u ju ž no sl a ve n s k i n a r o d i u ju ž noj Ug a r- skoj pred vo đe ni Sr bi ma (me đu 757 iza slan i k a bi lo je 89 H r va t a) pro g la si l i s u k i d a nje svih ve za s Ugar skom u oče ki va nju stva ranja ju žno sla ven ske dr ža ve u gra ni ca ma ko - je p o v u k u si le A n t a n t e. Pr va ju žno sla venska dr žav na za jed ni - ca for mi ra na je 1. XII na audi jen ci ji kod p r i j e s t o l o n a s l j e d n i k a Alek san dra Ka ra đor đe - vi ća u Be o gra du uje di - n j e n j e m m e đ u n a r o d n o ne pri zna te Dr ža ve Slo - ve n a c a, H r v a t a i S r b a ( k o j a j e o b u h v a ć a l a pod ruč ja Austro-Ugars k e p r e t e ž i t o n a s e lje n a J u ž n i m S l a v e n i m a) s Grb Kraljevine SHS/Jugoslavije K r a lj e v i n o m S r b i j o m ( k o j a j e p r i j e t o g a a n e k t i r a l a Vo j v o d i n u i C r n u G o r u) p o d ime nom K r a lje v s t v o S r b a, Hr v a t a i S lo v e - na ca. K o n a č n e s u g r a n i c e j u g o s l a v e n s k e d r ž a ve u t v r đ e n e m i r ov n i m s p o r a z u m i m a s a s u s j e d n i m z e m l j a m a M e đ u nji ma je bio i Tri a non ski ugo vor s Ma džarskom, pre ma ko jem je sje ve ro za pad ni dio Bač ke, tzv. Baj ski tro kut, ostao u gra ni cama no vo for mi ra ne Ma džar ske, a ti me i vi še o d t a m o š nji h B u nje v a c a i Š o k a c a (bi lo ih je vi še ne go Ma dža ra, ali ipak manje n e go Ni je m a c a), ko ji s u u b r z o i z lo ž e n i r e p r e si ji i a si m i l a ci ji. P r va ju go sla ve n sk a d r ž a va i m a la je oko km² i oko 12 mi li ju na sta nov ni ka (19 21.), o d ko ji h je S r b a (s C r n o go r c i m a) bi lo 38,8%, H r va t a 23,7%, Slo ve n a ca 8, 5%, B o š n j a k a M u s l i m a n a 6,1%, M a k e d o n a c a 4,9 %, Ni je ma ca 4,3%, Ma dža ra 3,9 %, Alba na ca 3,7%, dok ju je pre ma vjer skom sasta vu či ni lo 46,6% pra vo sla va ca (Sr bi, Make don ci, Cr no gor ci, Ru mu nji / V la si), 41, 2% r i m o - i g r ko k a t o l i k a ( H r va t i, Slo ve n c i, Nije m c i, M a d ž a r i, U k r a ji n c i / R u s i n i), 11,1% 97

98 JUGOSLAVIJA s u n it sk i h mu sl i m a n a ( Bo š nja ci Mu sl i m a n i, A l ba n ci, Tu r ci), 1,8% pro t e st a n a t a ( Ni je m ci, M a d ž a r i, Slo va c i), 0, 5% Ži d o va i d r. D r ž a - va je bi la eko nom sk i i k u l t u r no he t e r o ge n a, pri če mu su pod ruč ja ko ja su pri je pri pad a l a A u s t r o - U g a r s k o j b i l a g o s p o d a r s k i i k u l t u r n o z n a t n o r a z v i j e n i j a. Po u r e đ e n j u je bi l a p a r l a me n t a r n a mo n a r h i ja n a č e lu s a s r p skom d i n a s t i jom K a r a đo r đe v ić, u z i z r a - že nu srp sku pre vlast u dr žav nim struk tu ra - m a i a d m i n i st r a ci ji, ko je s u bi le ut e me lje ne n a c e n t r a l i z mu i shva ć a nju Ju go sla v i je k a o pro ši re ne Sr bi je i sljed ni ce pri je rat ne srp - ske dr žav no sti. Ta ko je, me đu osta lim, u S u b o t i c i i d r u g i m mje s t i m a u b r z o n a ko n p o t p i s i v a n j a T r i a n o n s k o g a m i r o v n o g a spo ra zu ma 4. VI do šlo do ma sovne smje ne bu nje va č k i h g r a d sk i h či nov n i k a, u mje st o ko ji h s u p o st a vlja n i Sr bi. K a t o l ič k i s u s ve ć e n i ci m a l t r e t i r a n i, u c r k va m a s u z a v r i je me slu ž b e i n s c e n i r a n i s k a n d a l i i d r. Usta vom iz 1921., ko ji je do ne sen ti jes n o m ve ć i n o m b e z s u dje lo v a nja h r v a t s k i h z a s t u p n i k a, ko m u n i s t a i J u g o sl a ve n s ko g a klu ba (u ko jem su bi la i 4 za stup ni ka Bu njeva č ko - š o k a č ke s t r a n ke), d r ž a va je p r o m i je - ni la na ziv u K ra lje v i n a S r b a, Hrv at a i S lo - ve na ca, a po di je lje na je na 33 obla sti ka ko bi tra di ci je dr žav no sti po je di nih po vije s n i h z e m a lja bi le o sl a blje ne. Ni je k a no je p o s t o ja nje p o s e b n i h sl a ve n s k i h z a je d n i c a Bo š nja k a Mu sl i m a n a, M a ke d o n a c a i Cr no - go r a c a, ko je s u Sr bi s m a t r a l i p o d lo ž n i m a a si m i la ci ji (t j. s r bi z a ci ji), d ok s u i st o dob no ome t a n i n a ci o n a l no -i n t e g r a cij sk i p ro c e si u di je lo vi ma po pu la ci je dru gih na ro da ( Bu - nje v c i- H r va t i, V l a si- R u m u nji) p o t i c a nje m s u b et n ič ke s a mo svoj no st i. U t om s u sm i slu u Su b o t i c i i S o m b o r u fo r m i r a n e i s n a ž n o pod u pi ra ne re žim ske udru ge ( Ze mljo dil - s k a k a s i n a, B u nje v a č k a p r o s ve t n a m a t i c a, ras cjep u som bor sko me Bu nje vač kom ko lu i d r.), p o l i t ič k i s u fa vo r i z i r a n i p r o r e ž i m sk i o r i je n t i r a n i B u nje v c i ( Iva n C r n ko v ić, M a r- ko Ju r ić, Ma r a Đor đe v ić Ma la g u r sk a, A l b e Kun tić, dr. Ivan Po lja ko vić, An tun Bo šnjak, Ma r t i n Ma t ić i d r.), sr p ske p o l i t ič ke st r a n ke o s p o r a v a le s u h r v a t s ko b a č k i h B u nje v a c a ka ko bi spri je či le za vr še tak nji ho ve na ci - o n a l ne i n t e g r a c i je u h r vat s k i n a r o d (n aj č e - šće na gla ša va ju ći nji ho vu na ci o nal nu sa - mo svoj nost, a rje đe tvr de ći da su Bu njev ci po ka to li če ni Sr bi), pro svjet na po li ti ka na - me ta la je ći ri lič no pi smo i srp ski je zik i dr. Ip a k, t a s u ve l i ko s r p s k a n a s t o ja nja m e đ u b a č k i m H r v a t i m a u m e đ u r a ć u i m a l a v r lo slab uči nak pri je sve ga za hva lju ju ći Ka to - l ič koj c r k v i, ko ja je u ju go sla ve n skoj d r ž a v i i m a l a k lj u č nu u lo g u u n a c i o n a l n o i n t e g r a - cij sk i m pro c e si m a me đu ba č k i m H r va t i m a, a l i i p o l i t ič kom dje lo va nju H r vat ske s e lja č - ke stran ke (HSS). To je re zul ti ra lo ja snom h r v a t s ko m o r i je n t i r a n o š ć u g o le m e ve ć i n e ba č k i h Bu nje va c a, a o s o bi t o Šo k a c a, bu d u - ći da su obje sku pi ne u ono vri je me bi le i i z r a z i t o a g r a r ne st r u k t u r e. Zaglavlje Hrvatskih novina, Subotica, 4. II Na ko n t e š k e p o l i t i č k e k r i z e i n e m i r a ko je je pro u zro či lo uboj stvo vo de ćih za - s t u p n i k a H SS - a u Na r o d noj s k u p š t i n i K r a - lje vi ne SHS 20. VI (ubi je ni su Đuro Ba sa ri ček i Pa vle Ra dić, a ra nje ni Ivan Per nar, Ivan Gran đa i Stje pan Ra dić, ko ji je ubr zo pod le gao ra na ma), kralj Alek sand a r K a r a đ o r đ e v ić 6. I s u s p e n d i r a o j e U s t a v, r a s p u s t i o s k u p š t i n u, z a b r a n i o p o l i t ič ke s t r a n ke, z a ve o o s o b n u d i k t a t u r u, a dr ža vu iste go di ne pre i me no vao u Kral je v i n u J u g o s l a v i j u. Z a b r a n i v š i u p o r a b u»ple men skih«ime na (tj. srp sko ga, hr vatsko ga i slo ve n sko ga), z e m lju je p o d i je l io n a 9 b a n o v i n a, p o n ov n o n e p o š t u ju ć i e t n ič ke i po vi je sne gra ni ce, te na met nuo ide o lo - g i j u j u go sl a ve n s ko g a u n i t a r i z m a, ko ja je n aj č e š ć e o d r a ž a v a l a ve l i ko s r p s ke i n t e r e s e. For m a l no je u s t av n a mo n a r h i ja ob no vlje n a ok tro i ra nim usta vom iz 1931., a iz bor na je p o b j e d a i s t e g o d i n e o s i g u r a n a r e ž i m s k o j Ju go sla ve n skoj n a ci o n a l noj st r a n ci. Njoj s u, 98

99 JUGOSLAVIJA se ad mi ni stra tiv no - t e r i t o r i ja l n e p o d je le ne rav na ju na ci o nal - nim na če lom, ali su i po t a k nu t a na st o ja nja s r p s k i h k r u g o v a d a se na ci je lom pre o - sta lom di je lu dr ža - v e (o s i m Sl o v e n i j e) stvo ri srp ska je di - n i c a. K a k o g r a n i c e B a n o v i n e H r v a t s k e n i s u b i l e k o n a č n e, b a č k i B u n j e v c i i Šok ci, ko ji su pri je D r u g o g a s v je t s ko g a ra ta go to vo u pot - p u n o s t i i n t e g r i r a n i u h r v a t s k u n a c i j u, na sto ja li su pri raz - gra ni če nju dvi ju je - Kraljevina Jugoslavija podjela na banovine di ni ca ući u okvir B a n o v i n e H r v a t s k e me đu osta li ma, pri stu pi li i pri ja šnji čla no - ( j e d n a k o k a o š t o s u d i j e l o v i B a n o v i n e vi HSS-a me đu bač kim Hr va ti ma, po put Hr vat ske s ve ćin skim srp skim sta nov ni - b r a ć e Iv a n a i M i r k a Iv k o v i ć a Iv a n d e k i ć a, š t vo m n a s t o ja l i i z a ć i i z nje z i n i h g r a n i c a), ko ji s u d o r a t a z a u z i m a l i va ž n e p o lo ž a je u a l i s u lo k a l n e ve l i ko s r p s ke o r g a n i z a c i je u Su bo ti ci. Bu du ći da su iz bo ri i Som b o r u i Su b o t i ci, p o put Sr p sko g a k lu b a, bi li ne slo bod ni, a dik ta tu ra sa mo pri kri - č a k i p r i je t nja m a o r u ž je m o n e m o g u ć i va le ve na, opor be ne su stran ke i sku pi ne ja ča le, odr ža va nje po li tič kih sku po va (npr. ot ka - ob u hva ća ju ći pri tom ši rok spek tar od za go - z i va nje Sa b o r a k u l t u r n i h d r u š t a va ba č k i h i vo r n i k a fe d e r a l i z m a d o s e p a r a t i s t a. Ta ko ba r a nj sk i h H r va t a i Ve l i ke m a n i fe st a cij ske su pri sta še hr vat ske usta ške or ga ni za ci - je, u s u r a d nji s r a d i k a l n i m m a ke d o n s k i m skup šti ne III u Su bo ti ci). n a c i o n a l i s t i m a ( V M RO), i z ve l i a t e n t a t n a k r a l j a A l e k s a n d r a u f r a n c u s k o m e g r a d u Mar se il leu Vlast je pre u zeo knez Pavle Ka ra đor đe vić, na če lu kra ljev sko ga namje s n i š t va, st vo r e no ga u i me m a lo ljet no ga p r i je s t o lo n a slje d n i k a Pe t r a I I. S v j e s t a n u n u t a r nji h sl a b o s t i d r ž a ve i nje zi ne ra nji vo sti u slu ča ju ra ta, knez Pa - vle je p o k u š a v a o r i je š i t i h r v a t s ko - s r p s ke od no se, što je re zul ti ra lo do go vo rom iz - me đu ta da šnje ga pred sjed ni ka vla de Dra - g i š e C ve t ko v i ć a i vo đ e H S S - a, R a d i ć e v a n a slje d n i k a V l a d k a M a č e k a. Ta ko je stvo re na Ba no vi na Hr vat ska, či me je na - r u š e n o d o t a d a š nje u n i t a r i s t ič ko n a č e lo d a Program IV. Hrvatskog Bunjevačkog Velikog Prela u Somboru

100 JUGOSLAVIJA U m e đ u n a r o d n i m o d n o s i m a z e m l j a s e i s p r v a o sl a nja l a n a Fr a n c u s k u i Ve l i k u B r i t a n i ju, n a s t a vlja j u ć i p r i je r a t n u p o l i t i k u Kra lje vi ne Sr bi je, a sklo pi la je i obrambe ne sa ve ze tzv. Ma lu An tan tu s Če ho slo vač kom i Ru munj skom, a Bal kan - ski pakt s Grč kom, Ru munj skom i Tur skom. Na kon što su 1930-ih te me lji to p r o m i je nje n i o d n o si s n a g a u E u r o pi, k n e z P a v l e, p o k u š a v a j u ć i o d r ž a t i n e u t r a l n o s t u s v e s l o ž e n i j i m o k o l n o s t i m a, p r o v o d i o je p o l i t i k u o t k lo n a o d Fr a n c u s ke i Ve l i ke Br i t a n i je i p o s t u p no g a p r i k l a nja nja It a l i ji i Nje m a č koj, š t o je r e z u l t i r a lo p r i s t u p a nje m Ju go sla vi je Troj no mu pak tu u 25. III Zbog to ga je vla da Cvet ko vić-ma ček svrgnu ta u voj nom uda ru 27. III., na što su Njema č k a i It a l i ja, u z su dje lo va nje ma d ž a r sk i h i bu g a r s k i h s n a g a, o d go vo r i le n a p a d om n a Ju go sla vi ju te se ona ras pa la u krat ko traj - nom tra vanj skom ra tu IV Na kon ka pi tu la ci je ju go sla ven ske voj - ske, ze mlja je po di je lje na na nje mač ka i tal i ja n s k a i n t e r e s n a p o d r u č ja (n e k a o d nji h iz rav no su i anek ti ra na), a po je di ni su di jelo v i p r i p o je n i s u sje d n i m z e m lja m a (m e đ u nji m a i Ba č k a, ko ja je v r a ć e n a Ma d ž a r skoj). Pod usta škim re ži mom for mi ra na je Nez a v i s n a D r ž a va H r va t s k a n a č e lu s A n t om Pa ve l i ć e m, u ko ju je n a ko n u l a s k a m a d ž a r- skih sna ga u Bač ku emi gri rao dio in te lige n c i je b a č k i h H r va t a, d ok je Nje m a č k a u Sr bi ji us po sta vi la ko me sa ri jat, ko ji je po slije z a m i je n i l a k v i sl i n š k a vl a d a M i l a n a Ne - d i ć a. D io i n t e l i ge n c i je b a č k i h H r va t a e m i- gri rao je u NDH, dok su u Sr bi ju pre bje gli i z r a z i t o p r o s r p s k i o r i j e n t i r a n i b u nje v a č k i p o l i t i č a r i ( M a r t i n M a t ić i z Som b o r a, A l b e Kun tić iz Su bo ti ce i dr.), po put osta lih istak nu tih pro be o grad skih du žno sni ka. Ju go - sla ven ski kralj Pe tar II. i vla da iz bje gli su u i no z e m s t vo t e s u o n dje n a s t a v i l i dje lo va t i. S o c i ja l i s t i č k a Ju go s l a v i ja (tzv. dru ga Ju go sla vi ja, no va Ju go sla vi ja, Ti to va Ju go - sla v i ja). Em i g r a nt sk a ju go sla ve n sk a vla d a i kralj Pe tar II. iz Lon do na su na sta vi li vo diti rat pre ko osta ta ka kra ljev ske voj ske (četn i ci) n a č e lu s D r a ž om M i h a i lo v i će m. Te su p o st roj b e, me đu t i m, n a t e r e nu ko la b o r i r a le s nje m a č k i m i t a l i ja n s k i m s n a g a m a p r o t iv 100 ko mu n i s t ič ko g a p o k r e t a n a č e lu s Jo si p om Bro zom Ti tom, a zbog na si lja kra ljev ske v o j s k e n a d H r v a t i m a i M u s l i m a n i m a u Hr vat skoj i BiH, ne srp ski na ro di ni su prihv a t i l i i z bje g l ič k u vl a d u k a o s vo j u. Ta ko je kralj za dr žao pot po ru sa mo u Sr bi ji, dok je Ko mu n i s t ič k a p a r t i ja Ju go sl a v i je ( K PJ ) s je d i n s t ve n i m i m i l i t a nt n i m vo d s t vo m n a te re nu ši ri la vlast: Ti to je uspje šno or gan i z i r a o o r u ž a n i o t p o r p r o t iv o k u p a c ij s k i h s n a g a i m a r i o n e t s k i h r e ž i m a M. N e d i ć a i A. Pa ve li ća, a KPJ je od kra ja na r u r a l n i m p o d r u č ji m a k o j e j e k o n t r o l i r a l a fo r m i r a l a p o l i t i č k o - p r e d s t a v n i č k e o r g a n e vla sti kao te me lje bu du će fe de ral ne or ga niza ci je ze mlje (An ti fa ši stič ko vi je će na rodn o g a o s l o b o đ e n j a J u g o s l a v i j e AV N O J ). Na II. za sje da nju AV NOJ-a 29. IX u Jaj cu za bra njen je po vra tak kra lju Pe tru II. u ze mlju te su po sta vlje na na če la bu du će - g a fe d e r a l no g a u s t r o ja d r ž a ve k a o ja m s t vo na ci o nal ne rav no prav no sti. Ti to va na ci - o nal na ide o lo gi ja te me lji la se na pra ved - n o m r je š e nju n a c i o n a l n o g a pi t a nja u d u hu s o c i j a l i s t i č k o g a d r u š v e n o g u r e đ e n j a t e j e na su prot srp skoj he ge mo ni ji i ju go sla ven - skom u n i t a r i z mu k a o st u p o ve Ju go sla v i je na gla ša va la jed na kost i po seb nost ju žno slave n sk i h n a ro d a. Me đu ba č k i m Bu njev ci m a p o k r e t o t p o r a i m a o je i z r a z i t u n a c i o n a l n u (pro tu ma džar sku), a znat no ma nje ide o lo - šku obo je nost. Sprovod Jovana Mikića-Spartaka u Subotici 13. X B u d u ć i d a s u v l a d e Ve l i k e B r i t a n i j e, SA D - a i S S S R- a p r i z n a v a l e i z b j e g l i č k u vla du u Lon do nu kao le gal nu vlast ko ja ne kon tro li ra te ri to rij, Ti to je u bor bi za di-

101 JUGOSLAVIJA plo mat sko pri zna nje pri stao na sud j e l o v a n j e d i j e l a g r a đ a n s k i h s t r a n a k a u p r i j e l a z n o j v l a s t i i i z b o r i m a (s p o r a z u m s p r i je r a t n i m h r v a t s k i m b a n o m i t a d a š nji m p r e d s je d n i k o m j u g o sl a ve n s k e i z b je g l i č k e vl a d e Iv a n o m Š u b a š i ć e m n a Vi s u 16. V I ), ali je isto dob no na te re nu blo ki rao n j i h o v u t j e c a j. P r i v r e m e n a v l a d a De mok r a t s k e Fe d e r at i vn e J ug os l av ije (DFJ), u ko ju su, osim ko mu ni sta, ušli i ne kom promi ti ra ni čla no vi iz bje glič ke vla de, for mi - ra na je u Be o gra du 7. III i pri zna ta od ve li kih si la, a DFJ je slu žbe no pro glaše na 10. III na Tre ćem za sje da nju AV NOJ - a u B e o g r a d u. K a ko s u ko mu n i s t i u s p o s t a v i l i a p s o lu t nu m o ć i p o l i t ič k i t e r o r, ne ko mu n i s t ič k i čl a no v i vl a d e u b r z o s u i z a - šl i i z nje, a n a kon pr v i h p o sl i je r at n i h i z b o r a 11. XI , ko je su ka rak te ri zi ra li za stra - ši va nje i i z b o r n e p r i je va r e, K PJ je u s p o s t a - vi la jed no par tij sku sa ve znu dr ža vu so vjets ko g a t i p a. Na Us t a vo t vo r n oj s k u p š t i n i 29. XI do ki nu ta je mo nar hi ja i pro gla - še na je Fed er a t i v n a N a r o d n a R e p u b l i k a J u g o s l a v i ja (FNRJ), Ti to je ime no van za pr e m i je r a, a p o st a o je pr e d sje d n i kom dr ža ve. Ustav FNRJ do ne sen je 30. I , a do po čet ka do ne se ni su usta vi svih š e s t r e pu bl i k a. I a ko je d r ž a va i m a l a u s t r oj fe d e r a c i je, njo m e je vl a d a l a c e n t r a l i z i r a n a KPJ, ali je po sto ja nje šest re pu bli ka i dvi ju aut o nom n i h je d i n i c a u Sr bi ji s t vo r i lo ok v i r z a bu d u ć u a fi r m a c i ju r e pu bl ič k i h d r ž av n o - s t i n a k o n s l a b lj e n j a c e n t r a l i s t i č k i h s n a g a. M e đ u r e p u bl i č ke s u g r a n i c e u o d n o s u n a sta nje pri je Pr vo ga svjet sko ga ra ta for mi ra - ne ta ko da su gra ni ce BiH uglav nom ostale ne pro mi je nje ne (osim iz la ska na mo re u B o ko ko t o r s k i z a lje v n a p o d r u č ju Su t o r i n e, ko ji je ustu pljen Cr noj Go ri), San džak je p o d i je lje n i z m e đ u S r bi je i C r n e G o r e, o d ne ka da šnje ju žne Sr bi je stvo re na je Ma - ke d o n i ja, H r v a t s koj je o d It a l i je p r i p o je n o pod ruč je Ri je ke i ve ći dio Is tre, a do bi la je i Me đi mur je i Ba ra nju (ustu pi la je is točni Sri jem Sr bi ji te Bo ku i ju žno pri mor je Cr noj Go ri, ko ja je Sr bi ji ustu pi la Me to hiju), u Sr bi ji su for mi ra ne Auto nom na Po k r a ji n a Voj vo d i n a i Au t o n o m n a Ko s ovsko-me to hij ska Oblast (od AP Ko sovo), d ok s u Slo ve n i ji p r i p o je n i P r e ko mu r je i ma nji dio Is tre. Za htje ve Hr va ta u Som bor u i Su b o t i c i d a bu d u p r i p o je n i fe d e r a l n oj Hr vat skoj tzv. Đi la so va ko mi si ja za raz gra - ni če nje ni je pri hva ti la. Po nov nim raz gra nič e nje m s okol n i m z e m lja m a u st a no vlje n a je i pri je rat na tri a non ska gra ni ca pre ma Mad ž a r s koj, i a ko je bi lo p o k u š a ja H r v a t a i z Baj sko ga tro ku ta (An tun Ka ra gić) da pri - vo le ju go sl a ve n s ko ko mu n i s t ič ko vo d s t vo d a se z a u z me z a pr i k lju č e nje t o ga p o d r u č ja Ju go sl a v i ji. Ni t i z a ht je v i n i s u p r i hv a ć e n i je r s u s m a t r a n i ne p o t r e b n i m a z b og bl i s k i h o d no s a d v i ju s o c i ja l i s t ič k i h z e m a lja. Mno gi su se bač ki Hr va ti, oso bi to ljevi ča ri i oni ko ji pri je ra ta ni su bi li bli ski c r k v e n i m k r u g o v i m a, o d m a h u k lj u č i l i u n o v u vl a s t, p o n aj v i š e i z n a c i o n a l n i h r a z lo - ga po nov na odu še vlje nost zbog ne stank a m a d ž a r s k e vl a s t i. Vo d e ć u u lo g u m e đ u H r v a t i m a i m a l i s u u g l av n o m p o je d i n c i i z pri je rat ne li je vo i pro ju go sla ven ski ori jen - t i r a n e m l a d e ž i (n p r. B a l i nt Vuj kov, M a t i ja Po lja ko v ić, A n t u n Voj n i ć P u r č a r, Bl a š ko Voj n ić H aj d u k i d r.) t e p r i p a d n i ci i si m p a t i- z e r i p a r t i z a n s ko g a p o k r e t a p o pu t G e z e Tik v ic ko g a, L aj č e Ja r a m a z o v i ć a i d r u g i h. To v r i je d i o so bi t o z a s u dje lo va nje n a lo k a l n i m r a z i n a m a v l a s t i (d o k r a j a i h g o t o vo s v i g r a d o n a č el n i ci Su b o t i c e bi l i s u H r va t i), ali su ne ki su dje lo va li i u naj vi šim ra zi nam a vl a s t i (n p r. L a j č o J a r a m a z o v i ć, M i l a n Mar ti no vić -Me ta lac, Ge za Ti kvic ki, pravnik Ivan Vu ko vić, po sli je ge ne ral Đu ro Du - l ić, V l a d i m i r Đa n ić i d r.). No va n a ci o n a l n a p o l i t i k a r av no p r av no s t i u o d no s u n a b a č ke B u nje v c e z n a č i l a je r a s k i d s p r i je r a t n o m Program Hrvatskog narodnog kazališta u Subotici za sezonu 1945./

102 JUGOSLAVIJA prak som ve li ko srp sko ga ni je ka nja hr vat - s t v a b a č k i h B u nje v a c a i nji h o vo slo b o d n o i a fi r m a t iv n o i z ja š nja v a nje k a o H r v a t a, a o s n i v a ju s e m n o g a h r v a t s k a k u l t u r n a d r u - št va u Su bo t i ci, Som bo r u, Be re g u, Čo no plji i Ta van ku tu. U Su bo ti ci su ute me lje ne i no - vi ne Hr v a t s k a r i je č te Hr vat sko ka za li šte, a or ga ni zi ra na je i škol ska na sta va na hrvat s kom je z i k u. B. Vujkov, Hrvatske narodne pripovijetke (bunjevačke), Subotica, P r v i h je go d i n a ko mu n i s t ič k a vl a s t o d - lu č n o p r o vo d i l a ko n fi s k a c i ju i n a c i o n a l i z a - ci ju imo vi ne, agrar nu re for mu i ko lo ni za - ci ju t e p r i si l nu ko le k t i v i z a c i ju. Uz s u đe nja rat nim zlo čin ci ma or ga ni zi ra na su i mno - go broj n a p o l i t ič k a su đe nja i sm a k nu ća, a n a tra gu od lu ke sa ve znič kih si la u Pots da mu nje mač ka je ma nji na, kao i iz dru gih s o c i ja l i s t ič k i h z e m a lja, p r o t je r a n a. I m a nja p r o t je r a n i h Ni je m a c a u Voj vo d i n i, Ba r a nji i Sl a vo n i ji d o dje lji v a n a s u ko lo n i s t i m a i z»ne raz vi je nih kra je va«u Bač koj su ve ćin a ko lo n i s t i bi l i Sr bi, a t e k i z u z e t no H r va t i (St a n i šić, R i đ i c a, Si va c, L e me š ). O d bi ja nje Ti ta da se pod re di Sta lji nu iza zvalo je po dje le u KPJ-u i po li tič ke pro go ne, i to ne sa mo u Ju go sla vi ji (Go li otok) ne go i u Ma džar skoj kao sa te li tu SSSR-a, gdje s u vo d e ć i h r v a t s k i i o s t a l i j u ž n o sl a ve n s k i p o l i t ič k i i k u l t u r n i dje l a t n i c i b r u t a l n o p r o - ga nja ni kao ti to i sti, među kojima je bilo i bačkih Hrvata. Ti je kom su ko ba sa Sta ljinom ot p o č e o je p r v i va l d e c e n t r a l i z a ci je u ob l i k u u vo đe nja r a d n ič ko g a s a m o u p r a vlja - nja u pod u ze ći ma 1950., a KPJ je prei m e n o va n a u Sa ve z ko mu n i s t a Ju go sl a v i je (SKJ), ko ji se sa sto jao od savezâ ko mu ni sta p o je d i n i h r e pu bl i k a ( p o sl i je i p o k r a ji n a). Sl ič n o k a o i n a ko n P r vo g a s v je t s ko g a ra ta, me đu bač kim je Hr va ti ma i sad nastu pi lo raz o ča ra nje. Mje sne hr vat ske duž n o s n i ke u b r z o s u p o t i s nu l i s r p s k i p o l i t ič - k i k a d r o v i, d o l a z i d o p o l i t ič k i h p r o go n a i s u đ e nja i s t a k n u t oj k a t o l i č koj i n t e l i g e n c i ji (su bo tič ki pro ce si kri ža ri ma ) i is - k lju či va nja c r k ve i z k u l t u r no ga i p o l i t ič kog ž i vo t a. Na c i o n a l i z a c i ja i mo v i n e o s o bi t o je po go di la upra vo Bu njev ce, či ji su se ze mljišni po sje di na šli na uda ru agrar ne re for me, je d n a ko k a ko i p r i si l n a ko le k t i v i z a c i ja n a se lu, jer su Bu njev ci bi li do mi nant no agrarne struk tu re. Ipak, isto dob no je i dio do tad a š nje s e o s ke si r o t i nje i b e z e m lja š a m e đ u H r v a t i m a p r v i p u t d o š a o u p o sje d z e m lje. Sre di nom ih u Su bo ti ci pre sta ju dje - lo va t i i n s t i t u c i je s h r va t s k i m p r e d z n a ko m t e s e g a s i n a s t a v a n a h r v a t s k o m. Ve l i k e pro mje ne na se lu, so ci ja li stič ka in du stri - ja l i z a ci ja u u r b a n i m s r e d i n a m a i s v i m a d o - s t u p a n o b r a z o v a n i s u s t av p r o u z r o č i l i s u i ve l i ke m i g r a c i je h r v a t s ko g a s a l a š a r s ko g a i s e o s ko g a s t a n ov n i š t v a u g r a d t e r a z voj sred nje ga slo ja. So ci ja li zam je ta ko bio ide - o lo šk i, a Ju go sla v i ja d r ž av n i ok v i r u ko ji m a je d o šlo d o n aj z n at n i je g a p r o d o r a mo d e r n i- z a cij s k i h p r o c e s a me đ u b a č ke H r va t e. Kad je su kob iz me đu re for mi sta (Edv a r d K a r d elj) i d og m a t i č a r a (A le k s a n d a r Tito i gradonačelnik Subotice Marko Poljaković, 16. IX

103 JUGOSLAVIJA R a n ko v ić) z a p r i je t io je d i n s t v u ju go - sl a ve n s ko g a ko mu n i s t ič ko g a vo d s t va, Ti t o je stao na stra nu pr vih te je no vi val dec e n t r a l i z a ci je ot p o č e o d o no š e nje m no vo g a usta va 1963., ko jim je oja čan ide o lo ški sust av d r u št ve no ga sa mo u pr a vlja nja, a d r ž a va pre i me no va n a u S o ci ja li st ič k u Fe de ra t iv n u Re p ub lik u J ugo sl av iju (SF R J ). Ne d o volj no p r o d u k t i v n o s o c i j a l i s t i č k o g o s p o d a r s t v o n a s t o j a l o s e o j a č a t i u v o đ e n j e m t r ž i š n i h ele me na ta 1965., a Ti to je uklo nio vo d e ć e g a s r p s ko g a d u ž no s n i k a R a n ko v i ć a, še fa ju go sla ven ske taj ne slu žbe ( Upra va drž av ne b e z bje d no s t i U D BA). To je d o ve lo d o s t a n o v i t e p o l i t ič ke l i b e r a l i z a c i je i ot va - r a nja d r ž av n i h g r a n i c a (Ju go sl a v i ja je bi l a je d i n a s o c i ja l i s t ič k a z e m lja č i ji s u g r a đ a n i mo g l i slo b o d no pu t o va t i), p a je v i š a k r a d ne sn a ge (ne ko l i ko st o t i n a t i su ća oso ba) ot i ša o na r a d u z a pa d no e u rop ske ze m lje, naj v i še u SR Nje mač ku (tzv. G a s t a r b e i t er i). Pot kraj i h u s t av n i m je p r o mje n a m a z a p o č e t p r i je n o s z n a t n i h p o l i t ič k i h i go s p o d a r s k i h ovla sti na re pu bli ke i po kra ji ne, a una toč po li tič kim obra ti ma (čist ka hr vat skih ko - mu n i s t a t i je ko m t z v. h r va t s ko g a p r o - lje ć a ; č i s t k a s r p s k i h, voj vo đ a n s k i h /m e đ u nji ma i Ge za Ti kvic ki/, slo ven skih i ma - ke don skih li be ra la 1972.), de cen tra li za ci - ja je za vr še na Usta vom iz 1974., ko jim je u ve d e n s u s t av p a r i t e t a i p r o p o r c i o n a l n o s t i r e p u bl i k a i p o k r a ji n a u s a ve z n i m t i je l i m a, Voj vo d i n a i Ko so vo u z d ig nu t i s u go t o vo n a ra zi nu re pu bli ka, uz jam stvo da se Ustav m o g a o m i je nja t i i s k lj u č i vo k o n s e n z u s o m. No ka ko je sje ča hr vat skih pro lje ća ra ob - u hva t i la i s u b o t ič ke H r va t e, či je dje lo va nje n i je bi lo p o l i t ič ko, ve ć i s k lju č i vo k u l t u r n o (osnu tak HKUD-a B u n je v a č k o k o lo 1970., ob no va k a le n d a r a S u b o t i č k a d a n i c a 1971.), nje z i n je r e z u l t a t, u n a t o č p r o k l a m i r a no mu» n a c i o n a l n o m u k l j u č u «i z a s t u p lj e n o s t i voj vo đan skih Hr va ta u struk tu ra ma vla - st i (npr. Ma r ko Hor va c k i, s u d a c Ust av no ga s u d a Voj vo d i ne; A n t u n M i lo d a no v ić - D e l a, su bo tič ki par tij ski se kre tar i dr.), bi lo obezg l a vlji va nje i n t e l i ge n c i je b a č k i h H r va t a t e, k a o i u H r v a t s koj, p o s ve m a š nja»h r v a t s k a š ut nja«. Fo r m a l n o s e m e đ u n a c i o n a l n a r avno prav nost na svim ra zi na ma vla sti odr žava l a p r i mje n o m»n a c i o n a l n o g a k lju č a«, t j. r a z mje r n i m su dje lo va nje m pr i pa d n i k a sv i h n a c i o n a l n o s t i u p o l i t i č k i m t i je l i m a, š t o je n a id e o lo š kom pl a nu fo r mu l i r a no p a r o lom o brat stvu i je din stvu ju go sla ven skih nar o d a i n a r o d n o s t i. G o s p o d a r s k a i i z v je s n a p o l i t ič k a l i b e r a l i z a c i ja o d s r e d i n e i h od ra zi la se i u kul tu ri i umjet no sti, ko je su o t vo r e n e z a s u v r e m e n e o b l i ke s a Z a p a d a. Ju go sla vi ja se po tom raz li ko va la od osta - l i h ko mu n i s t ič k i h z e m a lja, u ko ji m a je i n a tom pod ruč ju vla da la čvr sta par tij ska ste ga. Pozivnica HKUD-a Bunjevačko kolo za Veliko prelo u Subotici Vo de ća ulo ga KPJ (SKJ) bi la je za jamč e n a s v i m ju go sl a ve n s k i m u s t a v i m a, a vojs k a (i s p r va Ju go sl a ve n s k a a r m i ja, o d Ju go sl a ve n s k a n a r o d n a a r m i ja, J NA), bi l a je pod stro gim par tij skim nad zo rom i imal a je p o s e b a n p o lo ž aj u p o l i t ič kom s u s t a v u, ko ji je do iz ra ža ja do šao u vri je me ras pa - da dr ža ve. Ti to, ko je ga je Ustav iz p r o g l a s io d o ž i vo t n i m p r e d s je d n i ko m, b io je n e u pit n i a u t o r i t e t i ko n c e n t r i r a o je o ko se be svu moć sve do smr ti Na kon nje ga, naj vi še je ti je lo po sta lo ko lek tiv no Pred sjed ni štvo SFRJ (po je dan član iz svake re pu bli ke i po kra ji ne, a do još i p r e d sje d n i k P r e d sje d n i š t va C K SK J ), ko ji s u s e je d n o m n a go d i nu r o t i r a l i n a mje s t u p r e d s j e d a t e l j a. S t v a r n a j e p o l i t i č k a m o ć, m e đ u t i m, bi l a ko n c e n t r i r a n a p o n aj v i š e n a r a z i n i r e p u bl i k a i p o k r a ji n a, u r u k a m a r e - pu bl ič k i h i p o k r a ji n sk i h s a ve z a ko mu n i s t a. Us to, JNA je osta la je din stve na i»nad naci o n a l n a«, a u lo g a s a ve z ne vl a d e (Sa ve z no 103

104 JUGOSLAVIJA iz vr šno vi je će, SIV) ogra ni če na je uglavnom na eko nom ska pi ta nja. U b r z o n a ko n Ti t o ve s m r t i s r p s k i s u ko - mu n i s t i i SA N U (Sr p k a a k a d e m i ja n a u k a i umjet no sti) ot po če li kam pa nju pro tiv Usta - va iz Po vod su bi le de mon stra ci je na K o s o v u , ko ji m a s u A l b a n c i t r a ž i l i da ih se pri zna kao kon sti tu tiv ni na rod te d a Ko s o vo p o s t a n e r e pu bl i k a i z va n Sr bi je. Po k u š a ji s a ve z n e vl a d e M i l ke Pl a n i n c d a po bolj ša ju sta nje u go spo dar stvu (tzv. Dugo r o č n i p r o g r a m e ko n o m s ke s t a bi l i z a c i je ) pro pa li su, a ne za po sle nost, vanjski dug, in fla ci ja i štraj ko vi bi li su u stal nu po ra stu. U sklo pu SA NU na stao je m e m o r a n d u m u k o j e m j e i z n e s e n p o g l e d n a s t a n j e s r p s k o g a n a r o d a u J u g o s l a v i ji i o d re đe n osnov n i smje r r je š a va nja sr p sko ga pi t a nja : c e n t r a l i z a c i ja fe d e r a c i je i p r e vl a s t u s a ve z n i m t ijel i m a, p r o m je n e u n u t a r nji h g r a n i c a t e u k i d a nje a ut o n o m i ja Voj vo d i n e i Ko s o va. Sr p s k i s u s e ko mu n i s t i p r i k lo n i- l i n a c i o n a l i s t i m a n a V I I I. sje d n i c i C K SK Sr bi je 1987., k a d je vl a s t p r e u z e o Slo b o d a n Mi lo še vić, ko ji je čist ka ma (»di fe ren ci ja - c i ja«) u s p o s t a v io lo ja l n i d r ž av n i a p a r a t t e p r e u z e o p o t p u n u k o n t r o l u n a d m e d i ji m a u S r b i ji. I n s c e n i r a j u ć i s p o n t a n e m a s ov n e pro svje de pro tiv po li tič kih ru ko vod sta - v a u p o k r a ji n a m a i d r u g i m r e p u bl i k a m a (» d o g a đ a nje n a r o d a«i l i»a n t i bi r o k r a t s k a r e v o l u c i j a «), s r u š i o j e a u t o n o m n u v l a s t u Voj vo d i n i (»jo g u r t- r e vo lu ci ja«) 5. X , u Cr noj Go ri 11. X i na Ko so vu 3. III , d o k s u p o k u š a ji sl a m a nja vo d s t a v a Slo ve ni je, Hr vat ske te Bo sne i Her ce go vin e p r e m a i s t o m u z o r k u d o ž i v je l i n e u s pje h. Osim smje ne hr vat skih ka dro va na pokra jin skoj (npr. po kra jin ski mi ni star Fra - njo G a b r ić) i lo k a l n i m r a z i n a m a t e ot k a z a upo sle ni ci ma iz dr žav ne upra ve i slu žbe (po li ci ja itd.), bu đe nje srp sko ga na ci o na lizma pot kraj 1980-ih za bač ke je Hr va te zna či - lo i ob n a vlja nje p o l i t i ke o s p o r a v a n j a h r v a t s t v a Bu nje va ca u ob li ku na - gla ša va nja nji ho va na - ci o n al ne sa mo svoj no st i. Grb SFRJ Ona je ovaj put, za razli ku od me đu rat no ga raz do blja, uz an ti hrvat s k u p r o p a g a n d u s r p s k i h me d i ja, ot p r i je s e k u l a r i z i r a no d r u š t vo t e ve ć d e s e t lje ć i m a pr i hva će n i sr p sk i je z ič n i st a n d a rd, p o st i gla z n at ne r e z u l t a t e. M. Peić, G. Bačlija, Rečnik bačkih Bunjevaca, Matica srpska, Novi Sad-Subotica, Us p o r e d o s p o l i t ič k i m p r o mje n a m a u Ju go sl a v i ji, n a m e đ u n a r o d n o m je pl a nu u raz do blju do šlo do slo ma ko mu - ni zma u is toč no e u rop skim ze mlja ma i nji - h o v e d e m o k r a t i z a c i j e, r a s p u š t e n j e v o j n i s a ve z s o c i j a l i s t i č k i h z e m a lj a Va r š a v s k i pakt, SSSR se ras pao, a Ru si ja je za pa la u po li tič ku i go spo dar sku kri zu. Za to je v r i j e m e M i l o š e v i ć e v p o k u š a j d a ov l a d a SKJ na XIV. iz van red nom kon gre su 22. I u Be o g r a d u do ve o do r a s p a d a p a r t i je. Ne ko l i ko mje s e c i p o sl i je, n a p r v i m d e m o - k r at s k i m i slo b o d n i m i z b o r i m a u Slo ve n i ji i H r va t s koj, a n e š t o p o sl i je i u M a ke d o n i ji i Bi H, p o bje đ u j u a n t i ko m u n i s t ič ke s n a ge, dok pot kraj u Sr bi ji i Cr noj Go ri pleb i s c i t a r n u p o t p o r u d o b i v a j u M i lo š e v i ć e v i p r e i m e n o v a n i k o m u n i s t i S o c i j a l i s t i č k a p a r t i ja Sr bi je (SPS) t e nje go v i s a t e l i t i u Crn o j G o r i. S u o č e n s» a n t i s o c i j a l i s t i č k i m «i»n a c i o n a l i s t ič k i m«p o k r e t i m a, v r h J NA po ve zu je se sa srp skim vod stvom, ko je vel i ko s r p s k u p o z i c i j u m a s k i r a p o z i vo m n a j u g o sl a ve n s ko j e d i n s t vo. I a ko j e p o t k r aj sa ve zna vla da An te Mar ko vi ća uspje - l a z n a t n o p o b olj š a t i e ko n o m s k u si t u a c i j u ( ko n ve r t i b i l n o s t j u g o sl a ve n s ko g a d i n a r a, z a u s t a vlj a n j e i n fl a c i j e), p o l i t i č k i j e r a s k ol 104

105 taj uspjeh uči nio uza lud nim te je do kra ja ona iz gu bi la stvar nu moć. Rad Pred sjed ni štva SFRJ, u ko jem je S r b i j a k o n t r o l i r a l a 4 g l a s a, t e S k u p š t i n e S F R J, k o j a j e o d l u č i v a l a k o n s e n z u s o m, bio je blo k i r a n, a n a ko n v i š e mje s e č n i h n e - u s pje l i h p r e go vo r a r e p u bl ič k i h p r e d sje d n i- k a o p r e u r e đe nju Ju go sla v i je ( kon fe de r a l n i m o d el z a s t u p a l i s u Slo ve n i ja i H r va t s k a, a c e n t r a l i s t i č k i S r b i j a), S r b i j a j e u s v i b nj u i z a z va l a u s t av nu k r i z u p o k u š a va ju ć i spr i je či t i Sje pa n a Me si ća, h r vat sko ga čla na P r e d sje d n i š t va SF R J, d a z a u z m e f u n k c i ju pred sje da te lja. Slo ve ni ja i Hr vat ska su na - ko n r e fe r e n d u m a p r o g l a si le n e o v i s n o s t 25. VI No još sre di nom 1990-ih Sr bi ja i C r n a G o r a u z p o m o ć J NA p o t i č u p o b u nu srp sko ga sta nov ni štva u Hr vat skoj (» bal - van-re vo lu ci ja«) i BiH, što je bio uvod u ra to ve. Naj pri je je vo đen ogra ni če ni de se - to dnev ni rat u Slo ve ni ji 27. VI. 6. VII., na kon če ga se sna ge JNA po vla če u Hr vatsku. Od ruj na u njoj se vo di po sve mašnji rat, uz go le ma ra za ra nja (što sim bo li - z i r a d o t e m e lja s r u š e n i Vu ko va r) i d e s e t ke ti su ća ubi je nih. Do ta da je JNA već osta la Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija JUGOSLAVIJA bez ne srp skih ča sni ka i po pu nja va la se nere gu lar nim srp skim po stroj ba ma, uz pri silnu mo bi l i z a c i ju p r i č uv no g a s a s t a va, me đ u ost a l i m i h r vat sko g a st a nov n i š t va u Ba č koj mno gi od njih ni su se oda zi va li voj nim po zi vi ma za»voj ne vje žbe«u Hr vat skoj ili s u bi l i ši k a n i r a n i u p o s t r oj b a m a, a n e ko l i- ko i h je d e s e t a k a uje s e n p o g i n u lo u Hr vat skoj, u ra tu u ko jem je Sr bi ja ni je ka - l a s u dje lo v a nje. Na ko n o k u p a c i je go t o vo t r e ć i n e t e r i t o r i ja H r va t s ke, s ko je g a je p r o - t j e r a n o n e s r p s k o s t a n ov n i š t vo i n a k o j e m j e p r o g l a š e n a R e p u bl i k a S r p s k a K r a ji n a, ko ju je ko n t r o l i r a l a Sr bi ja, r a t u H r va t s koj z a u s t a vlje n je S a r a je v s k i m p r i m i r je m 2. I kao dio Van ce-owe no va mi rov no ga pl a n a. Ne pu n a d va t je d n a p o sl i je p o č e o je pro ces me đu na rod no ga pri zna nja neo vi - s no s t i Slo ve n i je i H r vat ske, ko je s u p o s t a le čl a n i c a m a Uje d i nje n i h n a r o d a 22. V Sa mo p r o k l a m i r a n a Re pu bl i k a Sr p s k a K r a - ji n a ne st a la je u h r vat sk i m voj n i m a k ci ja m a Blje sak i Olu ja te ti je kom mir ne re int e g r a ci je h r vat s ko g a Po d u n a vlja Na ve ćem di je lu BiH još su za vri je me r a t a u H r vat s koj s t vo r e ne p a r a lel ne s r p s ke s t r u k t u r e v l a s t i, a ve ć i n a s n a g a J NA i z H r v a t s ke p o v u k l a s e u BiH, ka mo su posla ni i svi srp ski časn i ci pod r i je tlom i z te ze mlje. Na kon što se ve ć i n a s t a n ov n i š t v a Bi H n a r e fe r e n d u m u iz ja sni la za neo vi - snost (uglav nom Boš n j a c i i H r v a t i, d o k je ve ći na Sr ba boj ko - t i r a l a r e fe r e n d u m) t e spo ra dič nih oru ža - n i h s u k o b a, k o j i s u t r a j a l i j o š o d j e s e n i (do pr vo ga je d o š l o u s t u d e n o m kad je JNA, u sklo pu v o j n i h o p e r a c i j a n a du bro vač koj bo ji šni - ci, do te me lja sru ši la h r v a t s k o s e lo R a v n o 105

106 JUGOSLAVIJA u i s t o č noj He r c e go v i n i), a i n t e n z i v i r a n i s u na kon pre stan ka ra ta u Hr vat skoj, po čet - kom trav nja JNA i Sr bi ja po če le su po svema šnju bru tal nu agre si ju na BiH, pra će nu m a s ov n i m» e t n i č k i m č i š ć e nje m «(s i m b ol č e g a je ge no cid n a B o š nja ci m a u Sr e b r e n i- ci) i gu bit kom sto ti ne ti su ća ži vo ta. Bo snu i He r c e go v i nu p r i z n a le s u z e m lje Eu rop ske za jed ni ce 6. IV , a u UN je pri mlje na istog da na kad i Hr vat ska i Slo ve ni ja. Rat je z a v r še n sk la pa nje m m i rov no ga s p o r a z u m a u Dayto nu 21. XI , ko jim je BiH po dije lje n a n a dva e n t i t e t a ( Re pu bl i k a Sr p sk a i Fe d e r a ci ja Bi H ) t e D i s t r i k t Br č ko. M a k e d o n i j a j e n e z a v i s n o s t p r o g l a s i l a na re fe ren du mu 8. IX , a pro ces međ u n a r o d no g a p r i z n a nja p o č e o je Čl a - ni ca UN-a po sta la je 8. IV U m e đ u n a r o d n i m o d n o s i m a T i t o v a j e J u g o s l a v i j a b i l a p r i r o d n o p r i k l o n j e n a o s t a l i m s o c i j a l i s t i č k i m z e m l j a m a, a l i j e o d b i j a n j e j u g o s l a v e n s k o g a v o d s t v a d a s e pod re di SSSR-u uzro ko va lo so vjetsk u blo k a d u Ju go sl a v i je. Na ko n St a lji no ve s m r t i o d n o s i s S S SR- o m p o b olj š a n i su, s po vre me nim kri za ma zbog ju go sla - ven skih osu da so vjet skih voj nih in ter ven - c i ja u M a d ž a r s koj i Č e h o slo v a č koj Od no si sa SAD-om i Ve li kom Bri tan i jo m i s p r v a s u bi l i z a t eg nu t i z b og u l a s k a Ju go sl a ve n s ke a r m i je u Ju l ij s k u k r a ji n u i Ko ru šku (jer je na te di je lo ve Ita lij e i A u s t r i j e J u g o s l a v i j a p o l a g a l a p r a v o p o z i v a j u ć i s e n a nji h ov e t n ič k i s a s t av) t e z b og s u ko b a oko Slo b o d n o g a Te r i t o r i ja Trsta Za vri je me so vjet ske blo ka de Ti to je pri mao go spo dar sku po moć za pad - nih ze ma lja, a od sre di ne 1960-ih odr žav a o je s nji m a d o b r e o d n o s e, u s pi je v a ju ć i i h e ko n o m s k i k a pi t a l i z i r a t i k r oz z aj m o ve ko ji s u o m o g u ć i v a l i f u n k c i o n i r a nje n e ko n - k u r e nt no g a ju go sla ve n sko g a go s p o d a r s t va. U d r u goj p o lo v i n i i h J u go sl a v i ja je bi l a me đu o s n i va č i m a p o k r e t a ne s v r s t a n i h ze ma lja, ko ji se za u zi mao pro tiv do mi na - ci je ve li kih si la na svjet skoj po li tič koj po - z o r n i c i, a u blo kov s k i p o d i je lje n oj Eu r o pi ju go sl a ve n s k a p o l i t i k a n e s v r s t a n o s t i i n e u - t r a l no st i bi la je či m b e n i k si g u r no st i i i m a la je m e đ u n a r o d n i u g le d. Us t o, z a hv a lj u j u ć i n e u t r a l n o s t i J u g o s l a v i j e i v o d e ć o j u l o z i u P o k r e t u n e s v r s t a n i h, j u g o s l a v e n s k a s u p o d u z e ć a i z vo z i l a i n a z a p a d n a i n a i s t o č - n a t r ž i š t a t e i z vo d i l a g r a đe v i n s ke r a d o ve u m n o g o b r oj n i m ve l i k i m i n f r a s t r u k t u r n i m i i n d u s t r ij s k i m p r o je k t i m a u A f r i ci i A z i ji. Na ko n ko n a č no g a r a z g r a n i č e nja s It a l i- jom u Is tri (1947. i 1954.) Ju go sla vi ja je obu hva ća la oko km². Pre ma po sljednjem po pi su sta nov ni štva (1991.) ima la je oko 23,5 mi li ju na sta nov ni ka, od če ga Srba 36,2%, Hr va ta 19,7%, Mu sli ma na (Bošnja ka) 9,8%, Al ba na ca 9,2% (pro cje na), Slo ve n a c a 7,4%, M a ke d o n a c a 5, 8%, Cr no - go ra ca 2,3%, Ma dža ra 1,6% i dr., a pre ma v je r s koj p r i p a d n o s t i p r a vo sl a v a c a 45,4%, ka to li ka 30,8% i su nit skih mu sli ma na 17%. S r p s k o - c r n o g o r s k a z a j e d n i c a (tzv. t r e ć a Ju go sl a v i ja, k r nja Ju go sl a v i ja, n aj n o - v i ja Ju go sl a v i ja). D o k je o s a m o s t a lji v a nje Slo ve ni je i Hr vat ske te BiH i Ma kedo ni je me đu na rod na za jed ni ca pri - h v a t i l a k a o d e z i n t e g r a c i j u S F R J, vo d s t vo je S r bi je, ž e le ć i o p r av d a t i r a t z a t e r i t o r i je i et nič ko či šće nje u Hr vat skoj i BiH, in zis t i r a lo n a t o m e d a s u n o vo n a s t a le d r ž a ve o d c i je plje n i d i je lo v i p r i ja š nje d r ž a ve t e d a nje zi ni pre o sta li di je lo vi Sr bi ja (s Voj vo - di nom i Ko so vom, či ja su vod stva sru še na ) i C r n a G o r a z a d r ž a v a j u p r av n i kon ti nu i tet sa SFRJ. Na tra gu to ga 27. IV p r o g l a š e n a j e S a v e z n a R e p u b l i k a J u g o s l av ija (SRJ), ko ju su či ni le dvi je fed e r a l n e je d i n i c e Sr bi ja i C r n a G o r a. O b - u hva ća la je oko km² i ima la 10,4 m i l i j u n a s t a n o v n i k a, o d č e g a S r b a 6 2 %, A l b a n a c a 17 % ( p r o c j e n a), C r n o g o r a c a 5% i dr. SRJ je zbog su dje lo va nja u ra tu u Bi H bi l a p o d m e đ u n a r o d n i m t r go v i n s k i m em bar gom te po li tič ki izo li ra - na. Vlast je čvr sto dr žao Slo bo dan Mi loše vić i nje go va SPS sa s a t e l i t s k i m p a r t i j a m a (među kojima je bila i Bunjevačka i šokačka stranka), a no mi nal no de mo krat ske in sti tu ci - je bi le su za auto ri tar ni re žim tek fa sa da. Ka - ko je u unu tar njim od- Grb SRJ 106

107 Savezna Republika Jugoslavija n o s i m a d o m i n i r a l a S r b i j a, c r n o g o r s k o s e vo d s t vo o d p o s t u p n o o s a m o s t a lj u je uvo di vla stit fi nan cij ski su stav, us po sta - vlj a vl a s t i t u p o l i c i j u i g r a n i č n u ko n t r o l u t e je z a je d n i č k a d r ž a v a p r a k t i č k i p r e s t a l a funk ci o ni ra ti. U oru ža nim su ko bi ma Voj - ske Ju go sla vi je pro tiv al ban skih po bu nje - ni ka u dru goj po lo vi ni 1990-ih gi nu li su i roč ni ci bač ki Hr va ti. Zbog or ga ni zi ra no - g a e t n i č ko g a č i š ć e nja i e s k a l a c i je n a s i lja n a d a l b a n s k i m ci v i l i m a ko je s u n a Ko s o v u pro vo di le srp ske voj ne, po li cij ske i pa ra - voj n e s n a ge t i je ko m s u ko b a s a a l b a n s ko m O slo b o d i l a č ko m voj s ko m Ko s o v a (OV K) , sna ge NA TO-a ti je kom tri mje seca b om ba r d i r a le s u st r a t e ške ci lje ve u SR J, n a kon č e g a s u s e ju go sl a ve n ske vl a s t i po vu kle s Ko so va, na ko jem je us po sta - vlje n a m e đ u n a r o d n a u p r a va U N - a. Na ko n r u š e nja M i lo š e v i ć e v a r e ž i m a uje s e n i de mo kra ti za ci je ze mlje, SRJ je pri mlje - n a u m e đ u n a r o d ne or g a n i z a ci je, a slje d e ć e s u s e go d i n e s ve d r ž a ve biv š e Ju go sl a v i je slo ži le da su rav no prav ne sljed ni ce SFRJ. SRJ je 4. II pre u re đe na u dr žav nu z a je d n i c u p o d i m e no m Sr bi ja i Cr n a G o r a, ko ja je pak pre sta la po sto ja ti na kon što se Cr na Go ra na re fe ren du mu opre di - je l i l a z a n e o v i s n o s t. K a ko o d Sr bi ja v i š e n e m a ovl a s t i n a Ko s o v u, i Sk u p š t i n a JUGOSLAVIJA Ko s o va je p r o g l a si l a n e o v i s no s t , š t o je ujed no i po sljed nji ele ment ju go sla vens ko g a d e z i n t e g r a cij s ko g a mo z a i k a. Bu du ći da se po sto ja nje SRJ uglav nom po du da ra s Mi lo še vi će ve vim re ži mom, vlas t i s u u njoj n i je k a le p o s t o ja nje H r v a t a u B a č koj i s n a ž n o s u p o d u pi r a le s u b e t n ič k i id e n t i t e t Bu nje va c a p r u ž a ju ć i t o mu p o l i t ič - ko mu p r o je k t u pu nu i n s t i t u ci o n a l nu, m a t e - ri jal nu i me dij sku pot po ru. Di o ni ci Mi lo še - vi će ve vla sti bi li su i ne ki bač ki Bu njev ci u p r voj p o lo v i n i i h n aj p o z n a t i ja je b i l a A n a P r č i ć, p r e d s j e d n i c a O p ć i n s k o g a od bo ra SPS -a u Su bo ti ci, čla ni ca Glav no - g a o d b o r a t e I z v r š n o g a o d b o r a Gl av n o g a od bo ra SPS-a te za stup ni ca u Vi je ću gra đa na Sa ve zne skup šti ne , dok je u dru goj po lo vi ni 1990-ih to bio Ivan Se dlak, ko ji je, kao član Ju go sla venske udru že ne lje vi ce (JUL), u Vla di Sr bi je bio m i n i s t a r b ez l i s n i c e z a d u ž e n z a lju d sk a i ma njin ska pra va , u vri je me naj te že re pre si je nad ko sov skim Al ban ci - ma. De mo kra ti za ci ja dru štva ti je kom po - s lj e d n ji h g o d i n a p o s t o j a n j a S R J, k o j o j s u i b a č k i H r v a t i d a l i p r i n o s, o b u hv a t i l a je i p o b olj š a nje p o lo ž a ja m a nji n a p a je 26. I I do ne sen sa ve zni Za kon o za šti ti prav a i slo b o d a n a c i o n a l n i h m a nji n a, n a ko n ko je ga H r va t i p o st a ju pr i z n a t om ma nji nom i i z g r a đ u ju vl a s t i t e m a nji n s ke i n s t i t u ci je. Feljton beogradskih Večernjih novosti o Bunjevcima, Iako SRJ, osim ime na, ni je ima la ništa s ju go sla ven stvom, već je funk ci o ni - r a l a k a o s r p s k a d r ž a v a, o n a je z a d r ž a v a l a p r i v i d j u g o s l a v e n s t v a i u m e đ u n a r o d n i m 107

108 JUGOSLAVIJA okvi ri ma i na unu tar njem pla nu. Tek su pad Mi lo še vi ća uje sen i de mo kra ti - z a c i j a z e m lj e z n a č i l i p o t p u n o n a p u š t a n j e ju go sla ven ske ide je i od znat na di je la ne - s r p s ko g a s t a nov n i š t va. Ta ko s u s e i m no g i ba č k i Bu njev ci ko ji s u s e do t a d i z ja š nja va l i k a o J u g o sl a ve n i n a p o p i s u i z ja s n i l i ili kao Hr va ti ili kao Bu njev ci, pri če mu je ovo dru go ili na sta vak na ci o nal ne mi mi - kri je ili po slje di ca ne iz gra đe no sti hr vat sko - g a n a c i o n a l no g a o sje ć a ja. Te k s u fo r m a l n i pr e st a n a k p o st o ja nja SR J i br i s a nje nje z i n a i m e n a s p o l i t ič ke k a r t e s v i je t a r a s p r- ši l i i p o slje d nje i lu z i je ju go sl a ve n s t va t e je ono mar gi na li zi ra no u svih ju žno sla ven - skih na ro da, pa ta ko i me đu Bu njev ci ma u Ba č koj, ko ji se o d t a d a ja sno pro fi l i r a ju k a o H r va t i i l i k a o Bu njev ci ne h r va t i. Z na č e nje Ju go sl a v i je i nje z i no mje st o u p o v i je s t i ba č k i h H r va t a. Po put osta lih r u b n i h H r v a t a, n a p o s e o n i h u D a l m a c i ji i I s t r i, i ba č k i s u H r va t i u z a no s u k i d a l i ve z e s Austro-Ugar skom i odu še vlje no prihva ti li stva ra nje ju go sla ven ske dr ža ve, vje - ru ju ći da ti me po sti žu na ci o nal no oslo bo - đe nje. Nji ho va s u o č e k i va nja bi l a d r u k č i ja o d o č e k i va nja ve ć i ne H r va t a i z ne p r i z n a t e D r ž a ve Slo ve n a c a, H r v a t a i S r b a, ko ji s u, ugro že ni ne skri ve nim te ri to ri jal nim pre - ten zi ja ma Ita li je, Ma džar ske i Sr bi je, pri - s t a l i n a n e d e fi n i r a n e u v j e t e u j e d i n j e n j a s K r a lje v i nom Sr bi jom. Na ko n š t o s u Tr i a n o n s k i m m i r ov n i m u go vo r o m b a č k i H r va t i p o d i je lje n i u d v i je dr ža ve, gra nič na je cr ta raz voj do tad je - d i n s t ve n e z a je d n i c e u s mje r i l a u r a z l i č i t i m prav ci ma jer je za Hr va te u Baj skom tro kutu stva ra nje ju go sla ven ske dr ža ve i oklja - š t r e ne M a d ž a r s ke z n a č i lo ne s m i lje n i i b r u - t a l n i ji n a s t a va k p r i je r at ne m a d ž a r i z a c i je. U pr voj je ju go sla ven skoj dr ža vi, me - đ u t i m, m e đ u b a č k i m H r v a t i m a» p o s l i j e p r vo g a o d u š e vlje nja i id e a l i z m a n a s t u pi lo r a z o č a r a n j e «( B. G a b r i ć ), j e r j e B e o g r a d pro ma trao Bač ku (ko ja je s Ba ra njom i B a n a t o m č i n i l a t a d a š nj u Voj vo d i n u) k a o is klju či vo srp sku zo nu in te re sa u mo nar hijs koj Ju go sl a v i ji. Po pu t M a d ž a r a, i Sr bi s u s e p r o t i v i l i i n t e g r a c i ji b a č k i h B u nje v a c a u h r vat sk u n a ci ju, a me t o d e vla d a nja i ci lje v i Reklama za Hrvatske novine, sr bi jan skih vla sti u Bač koj vr lo su se ma lo r a z l i ko v a l i o d p r i je r a t n i h m a d ž a r s k i h, p a su prak tič no ma dža ri za cij ski na sr ta ji za mije nje n i s r bi z a c ij s k i m a. No k a ko s u H r va t i u m o n a r h ij s koj Ju go sl a v i ji bi l i ko n s t i t u t ivn i i d r u g i p o b r oj no s t i n a r o d, a si m i l a cij ske je c i lje ve b e o g r a d s k i m vl a s t o d r š c i m a bi lo t e ž e o s t v a r i t i t e s u n o ve p o l i t ič ke p r i l i ke omo gu ći le da se u sve ga ne ko li ko go di - na u Bač koj osnu je ve ći broj bu nje vač kih i š o k a č k i h d r u š t a v a i i n s t i t u c i j a, ko j e s u dje lo va le u hr vat skom du hu ili su u svojem na zi vu ima le i hr vat ski atri but, kao i ve ć i b r oj p o d r u ž n i c a h r v a t s k i h d r u š t a v a i p o l i t i č k i h s t r a n a k a i z H r v a t s ke i B o s n e i H e r c e g o v i n e ( H r v a t s k a p u č k a s t r a n k a, Hr vat ska se ljač ka stran ka, Hr vat sko kul - t u r n o d r u š t vo N ap r ed a k, H r v a t s k i r a d i š a itd.). Od go vor vla sti bio je po sta vlja nje biro krat skih za pre ka ka ko bi se ote ža lo nji - ho vo osni va nje i dje lo va nje te isto dob no ja - č a nje bu nje va č ko ga s u b et n ič ko ga ide n t i t e t a osn i va njem pa r a lel n i h i n st i t u ci ja. Me đu t i m, una toč ra znim ob li ci ma in sti tu ci o nal ne an - g a ž i r a no s t i u r a z bi ja nju id e n t i t e t s ke je zg r e bač kih Hr va ta, ži vot u za jed nič koj ju žno - sl a v e n s k o j d r ž a v i, K a t o l i č k a c r k v a t e, o d d r u ge p o lo v i c e i h, dje lo v a nje H SS - a omo gu ći li su po li tič ko, kul tur no i na ci o - n a l no p o ve z i va nje ba č k i h H r va t a s o st a l i m H r v a t i m a u t a d a š njoj Ju go sl a v i ji. Ta ko s e bač ki Bu njev ci, na kon po sli je rat no ga raz - d o b l j a j u g o s l a v e n s t v a, u g o l e m o j v e ć i n i ih go di na čvr sto na ci o nal no in te grir a j u u h r v a t s k u n a c i j u (u b a č k i h Š o k a c a h r va t s k a n a c i o n a l n a i n t e g r a c i ja n i k a d n i je bi la pr i je p or n a), pr i hva ća ju ći op ć e h r vat sk a 108

109 JUGOSLAVIJA pro ti vlje nja po sve ma šnjoj do mi na ci ji srp - s k o g a k a o r e l a t i v n o n a j b r o j n i j e g a n a r o d a u Ju go sl a v i ji i z a u z i m a nje z a r av n o p r a v a n p o lo ž aj h r v a t s ko g a n a r o d a u d r ž a v i. Ta ko j e m o n a r h i j s k a J u g o s l a v i j a b i l a d r ž a v n i o k v i r k o ji j e o m o g u ć i o p u n u i n t e g r a c i j u ba č k i h H r va t a u h r vat sk u n a ci ju, a v r hu n a c n ji h o v e n a c i o n a l n e s v i j e s t i u c j e l o k u p n o j po vi je sti hr vat stva u Bač koj je su po sljed - nje go di ne po sto ja nja Kra lje vi ne Ju go sla - v i je. Te k m a le n b r oj b a č k i h Bu nje va c a n i je p r i h v a t i o h r v a t s t vo k a o n a c i o n a l n i o k v i r, već je za dr žao ju go sla ven ski, ali u dva obli ka: u pr vom slu ča ju ri ječ je o uglav nom o o s o b a m a ko je s u n a r a z l i č i t e n a č i n e bi le ve za ne za kra ljev ski re žim i nje go vo shvać a nje Ju go sl a v i je k a o p r o ši r e ne Sr bi je, d ok je dru ga sku pi na, ko ju su či ni li ne ki prij e r a t n i n a c i o n a l n i r a d n i c i ( M i jo M a n d i ć, M a t i ja I š p a no v ić i d r.) t e m l a đ a lje v i č a r s k i i a n t i k l e r i k a l n o o r i j e n t i r a n a i n t e l i g e n c i j a, pri hva ti la Ju go sla vi ju kao svoj glav ni na - c i o n a l n o - i d e n t i fi k a c ij s k i o k v i r ( B a r n a b a Man dić, Ba lint Vuj kov, Bla ško Voj nić Hajduk, Mar ko Pe ić /Tu ku ljac/, An tun Voj nić Pur čar i dr.). Po vra tak u ma džar ski dr žav ni okvir za v r i je me D r u go g a s v je t s ko g a r a t a z n a č io je za bač ke Hr va te tu đin sku vlast te su s vel i k i m o d u š e vlje nje m p r i hva t i l i ob n a vlja nje Ju go sl a v i je. K a ko s u ko mu n i s t i u n a c i o n a l- nom po gle du pro k la m i r a l i po l i t i k u br at st va i je d i n s t v a, d o k i n u l i s u p r a k s e p r i ja š nji h d r ž a va i nji ho v i h p o l i t i k a u d e n a c i o n a l i z a - ci ji Bu nje va ca i Šo k a ca, pr i z n a l i s u nji ho v u p r i p a d n o s t h r v a t s ko m u n a r o d u i o s n o v a l i vi še hr vat skih dru šta va i in sti tu ci ja. Me - đ u t i m, o t vo r e n o p r i z n a v a nje h r v a t s t v a z a bač ke je Hr va te tra ja lo do sre di ne 1950-ih, kad se, kao re zul tat so ci ja li stič ko ga ju go - sla ve n st va, h r vat ske i n st i t u ci je u Voj vo d i n i g a s e, p o put i n s t i t u c i ja o s t a l i h ju ž no sl a ve n - s k i h n a r o d a i z va n m a t ič n i h r e pu bl i k a. So ci ja li stič ko ure đe nje Ju go sla vi je re - z u l t i r a lo je a fi r m a ci jom h r vat s t va u p r v i m p o s l i j e r a t n i m g o d i n a m a u s o c i j a l i s t i č k o j Ma džar skoj te, kao u Ju go sla vi ji, pre sta - n a k p r a k s e id e n t i t e t s ko g a r a z bi ja nja H r v a - ta kroz su bet nič ke for me, u ovo me slu čaju bu nje va č ke i š o k a č ke. Me đ u t i m, s u kob j u g o sl a ve n s ko g a ko m u n i s t ič ko g a vo d s t v a s SSSR-om re zul ti rao je bru tal nom r e p r e si jom, p o l i t ič k i m p r o go nom i z a t va r a - njem vo de ćih hr vat skih (i srp skih) kul turn i h i p o l i t ič k i h dje lat n i k a u ju ž noj M a d ž a r- skoj, ko ji je t r a ja o do k r a ja st a lji n i st ič ke e re Mátyása Rákosija Na kon to ga raz voj Hr va ta u Baj skom tro ku tu od re đen je ukupn i m ju go sla ve n sko -m a d ž a r sk i m d r ž av n i m od no si ma, ali se pod krin kom srp sko-hr vatsko ga je zič no ga uni ta ri zma u ju go sla ven - sk i m m a nji n sk i m ško la m a u Ma d ž a r skoj, u ko ji ma je pre vla da vao srp ski na stav ni ka - d a r, n a s t o ja l a o sl a bi t i h r v a t s k a n a c i o n a l n a sv i je st, pr i je sve ga nje z i n je z ič n i ele me nt. Folklorna sekcija OŠ Matko Vuković u Subotici 1960-ih U d a lj n j e m r a z vo j u b a č k i h H r v a t a u so ci ja li stič koj Ju go sla vi ji broj ni čim be ni - ci utje ca li su na sma nje nje ukup no ga broja H r v a t a i sl a blje nje h r v a t s ke n a c i o n a l n e svi je sti: se ku la ri za ci ja dru štva i mar gi na - l i z a c i ja K a t o l ič ke c r k ve; p o l i t ič k i p r o go n i, oso bi to po čet kom 1970-ih, kad je in te lige n c i ja b a č k i h H r va t a d e s e t ko v a n a ; je d i n - s t ve n a je z ič n a s r p s ko - h r v a t s k a p o l i t i k a, u ko joj je u Voj vo d i n i p r i mje nji va n a i s k lju č i- vo»i s t o č n a«, t j. s r p s k a s t a n d a r d n o je z ič n a va r i ja n t a ; p o l i t ič ko, go s p o d a r sko i k u l t u r no z a t v a r a nje u r e p u bl ič ke ok v i r e o sl a bi lo je ve z e s H r v a t i m a i z v a n H r v a t s ke; i z r a z i t o mje š o v it n a c i o n a l n i s a s t av s t a n ov n i š t v a u Voj vo di ni i po ve ća nje bro ja et nič ki mi je - š a n i h b r a k o v a ; i d e o l o g i j a j u g o s l a v e n s t v a, ko ja je 1980-ih na i šla na po god no tlo u naci o n al no ne ho mo ge n i m sre d i n a m a, oso bi t o on dje gdje su Hr va ti bi li u broj ča nom slabi jem po lo ža ju i dr. Zbog to ga je do šlo do 109

110 JUGOSLAVIJA z n at no g a s m a nje nja b r o ja H r va t a u Ba č koj te je nji hov broj do u od no su na posl i je r at no v r i je me p r e p o lo vlje n. Re a fir ma ci jom po li ti ke bu nje vač ke sa - m o s v o j n o s t i, k o j u j e p r o v o d i o S l o b o d a n M i lo š e v ić t i je kom i h, d r ž av n a je p otp o r a d e n a ci o n a l i z a ci ji Bu nje va c a p o nov no kul mi ni ra la ti je kom ras pa da SFRJ. Pro tu - h r va t s k a m e d ij s k a p r o p a g a n d a t i je ko m p o - slje d nji h g o d i n a s o c i ja l i s t ič ke J u g o sl a v i je i rat u Hr vat skoj bi li su čim be ni ci ko ji su s n a ž n o u t je c a l i n a d a lj nje s m a nje nje b r o ja H r va t a, u z p r i si l nu mo bi l i z a ci ju i eg z i s t e n - c i ja l n i s t r a h ( g u bi t a k z a p o sle nja, fi z ič ko i ve r b a l n o z lo s t a vlja nje, b o m b e p o s t a vlja n e pred ka to lič ke cr kve i sl.). S ras pa dom SFRJ 1991., Hr va ti u Bačkoj po sta ju ne pri zna ta ma nji na bez de fi ni - r a n o g a s t a t u s a i i n s t i t u c i o n a l n o g a u s t r o ja sve do Zbog rat no ga okru že nja i po lo ža ja u ko jem se na šla Re pu bli ka Hrv a t s k a u p r v i m go d i n a m a n a ko n r a s p a d a SFRJ te pot pu ne od sje če no sti od nje, osta li su i bez mo guć no sti za šti te od stra ne mat ič ne d o mo v i ne. Ta d a s e a fi r m i r a ju mo d e l i ko ji s u p o s t o ja l i i u r a z d o blj u K r a lje v i n e Ju go sla vi je u osni va nju pa ra lel nih, bu nje - v a č k i h n e h r v a t s k i h d r u š t a v a i i n s t i t u c i ja fi n a n c i r a n i h o d s t r a n e d r ž a ve. I s t o d o b n o se pre m a H r va t i m a p o st u pa lo de st r u k t iv no go to vo u sva kom dru štve nom seg men tu, a p o s t a ju i p r e d me t om e t n ič k i mo t i v i r a no g a, ver bal no ga i fi zič ko ga na si lja, na po se u prvoj p o lo v i n i i h. Pre sta nak po sto ja nja Ju go sla vi je i ko - nač no for mi ra nje hr vat ske i srp ske na ci o - nal ne dr ža ve pot kraj XX. i po čet kom XXI. st. do ve li su bač ke Hr va te u ne že lje ni polo žaj na ci o nal ne ma nji ne, što im u vri je me stva ra nja ju go sla ven ske dr ža ve ni je bi lo ni u pri mi sli ma, ka da je pri mar ni iden ti fi ka - cij sk i ok v i r bi la n a st a ju ć a z a je d n i ca ju ž no - sla ve n sk i h n a r o d a, a ne v je r sk i i k u l t u r no p o s ve r a z l i č i t a Sr bi ja. Z a si g u r no je i t o je - dan od raz lo ga du lje ga za dr ža va nja ju go - sla ve n st va i ž a l i z a Ju go sla v i jom u z n at n a bro ja ba č k i h H r va t a, je r s u k a o n a ci o n a l n a ma nji na u Sr bi ji po sta li objek tom asi mi la cijske po li ti ke raz li či tih ob li ka. Na kon dez in te - g r a ci je Ju go sla v i je do la z i do d alj nje ga sma nje nja bro ja Hr va ta u Bač koj te su se našli u po lo ža ju slič nom ono mu u ko jem su bi li nji h o v i s u n a r o d nja c i u B aj s ko m t r o k u t u u v r i je me st va r a nja ne o v i sne, al i t e r i t o r i jal no sma nje ne i u r a t u po r a že ne Ma d ž a r ske p o st a l i s u pr e d met r e va n ši st ič ke p o l i t i ke ve ć i n s k o g a n a r o d a. To n e m o g u z n a t n o ubla ži ti ni me ha ni zmi me đu na rod no pravne i bi la t e r a l ne z a št i t e o d st r a ne Re pu bl i ke H r vat s ke o d s r e d i ne i h go d i n a, ko ji osta ju ogra ni če no ga do se ga. Lit.: P. Pe kić, Pov ije s t H rv at a u Vo jv od in i o d n a j starijih vremena do godine, Za greb, 1930; A. M i t r o v i ć, Raz gra ni če nje Ju go sla vi je sa Ma đarskom i Ru mu ni jom , No vi Sad, 1975; H r v a t s k i l e k s i k o n, 1, Za greb, 1996; D. Bi lan džić, H r v a t s k a m o d e r n a p o v i je s t, Za greb, 1999; Hr vatska en ci klo pe di ja, 5, Za greb, 2003; Z. Ra de lić, Hrv a t s k a u J u g o s l a v i ji , Za greb, 2006; M. B a r a, T. Ž ig m a n ov, H r v a t i u Vo j v o d i n i u p o v i je s t i i s a d a š n jo s t i o s n o v n e č i n je n i c e, Su b o t i c a, ; D. B o g d a n o v i ć, B. K o v a č e v i ć -Vu č o, Zlo u po treblje ne in sti tu ci je : ko je bio ko u Sr bi ji g o d i n e, Be o grad, 2011; T. Žig ma nov, O s v a j a n je s l ob od e : H rv at i u Vo j v o d i n i d e s e t g od in a n ak o n li s t o p a d s k o g p r e v r a t a , Subotica, S. B a č i ć Dužijanca u Subotici JUGOSLOVENSKI NACIONALNI LIST, pro vla di no in for ma tiv no po li tič ko - eko - n o m s ko g l a si lo ko je je i z l a z i lo u Su b o t i c i pot kraj 1930-ih. Pr vi se broj po ja vio 1. X , a zad nji no si da tum 10. XII Ni je i z l a z io r e d o v i t o p a je ob ja vlje n sa mo 21 broj, a u tek 9 bro je va. Odgo vor ni ured nik bio je Vo ji slav Tot, a iz dav a č Đ o r đ e Pe t r e š. Ad r e s a u r e d n i š t v a bi l a je u Ma noj lo vi će voj uli ci br. 7. Iz la zio je na 8 stra na, a ti skan je u su bo tič koj ti ska- 110

111 J U G O S L O V E N S K I Ž I VO T r i Br a ć a Fi š e r. P r e n o sio je s t a ja l i š t a vl a d e, t j. p r e d s je d n i k a M i l a n a S t o ja d i n o v i ć a, p a je fi nan ci ran iz dr žav nih iz vo ra. Pro pa gi - rao je po li tič ke ak ci je Ju go sla ven ske ra di - k a l n e z a j e d n i c e (J R Z ) i J u g o sl a ve n s k o g a r a d n ič ko ga sa ve z a (J U G O R AS), ag i t i r a ju ći pre ma rad ni štvu u te žnji da ga uda lji od utje ca ja ko mu ni sta. Ka ko je ti skan la ti ni - com, cilj na su mu sku pi na bi li bu nje vač ki Hr va ti u Su bo ti ci. List je ubr zo pre stao izl a z i t i n a ko n s p o r a z u m a C ve t ko v ić - M a č e k i fo r m i r a nja B a n o v i n e H r v a t s ke 26. V I I I , jer je ta da ko nač no na pu šte na ide olo gi je uni tar no ga ju go sla ven stva te je za po - č e t a fe d e r a l i z a ci ja z e m lje. Lit.: T. Ko loz si, Sza bad kai sajtó ( ), Újvidék, 1979; D. Po pov, S r p s k a š t a m p a u Vo jv od in i , No vi Sad, S. M a č ko v i ć JUGOSLOVENSKI NAROD, m e đ u r a t n i l ist u n i t a r i st ič ke ju go sla ve n ske or i je n t a ci je. Po kre nut je u Su bo ti ci 27. III 1934., ali se, u n a t o č p o d n a slo v u»n e z a v i s n i n a c i o n a l n o - p o l i t ič k i l i s t«, b r z o kom p r o m i t i r a o k a o p o - l i t i k a nt sko i p ot k u plji vo g la si lo. O s n i va č i glav ni ured nik bio je Đu ra Dra go vić, ko ji je, pr i je ne go št o je do ša o u Su bo t i cu, osu đ i va n u Vr bov skom, Og u l i nu, Za g re bu i Sa r a je v u zbog pri je va ra i ucje na gra đa na da se pretpla ću ju na li sto ve ko je je iz da vao. Pri mje rice, u Sa ra je vu je ucje nji vao gra đa ne da se pret pla te na nje gov list Ju go slo ven sko bratstvo, ko ji je ob ja vlji vao pod okri ljem Ju gosl a ve n s ke n a c i o n a l n e o m l a d i n e (J U N AO). S njim je su ra đi vao i brat Mar ko Dra go vić. List je 15. II iz Su bo ti ce pre se ljen u No v i Sa d, gdje se po v re me no po ja vlji va o do 15. IX , jed no je vri je me iz la zio i kao Voj vo đ a n s k i gla snik, a zad nji je broj iza šao 14. I B a v io s e a k t u a l n i m lo k a l n i m te ma ma, čvr sto sto je ći na po zi ci ja ma uni - tar no ga ju go sla ven stva. U tom je du hu i članak S n o v i Jo se Š o k č i ć a o p o d e li Voj vo d i n e (br. 34, 4. VII ), u ko jem sto ji da se ju go sl a ve n s k i»n a c i o n a l i s t i«n aj o š t r i je p r o - t i ve ž e lji s u b o t ič k i h H r va t a d a s e Su b o t i c a i Som b or p r i p o je H r vat skoj. Lit.: T. Ko loz si, Sza bad kai sajtó ( ), Újvidék, 1979; D. Po pov, S r p s k a š t a m p a u Vo jv od in i , No vi Sad, S. M a č ko v i ć JU GO SLO VEN SKI ŽI VOT, me đu rat ni su - bo tič ki tjed nik, ko ji je iz la zio 29. III. 16. VI II Iz da va lo ga je Su bo tič ko so kolsko dru štvo, a bio je po sve ćen Vi dov dansko mu so kol sko mu sle tu u Su bo ti ci, ko ji je pri re đen VI Ob ja vlje no je ukup no 16 bro je va, ko ji su bes plat no sla ni so kol skim dru štvi ma u ze mlji. Glav ni i odgo vor ni ured nik bio je Va sa Jo vić, a vla snik Ne nad Ra jić Ne stor. Ti ska la ga je Grad ska š t a m p a r i ja Su b o t i c e. Uz i n fo r m a c i je o t i je - k u p r i p r e m a z a o d r ž a v a n j e sl e t a, d o n o s io je i dru ge kra će pri lo ge o go spo dar stvu, o ži vo tu na sa la ši ma, ali i da vao ocje ne cjelo k u p no g a s t a nja d r u š t va. Li s t je n a s t u p a o s iz ra zi to re žim skih i na ci o na li stič kih po zici ja ju go sla ve n sko g a u n i t a r i z m a, s u k la d no z a d a ć i Sokola u ši r e nju t je lo v je ž b e i n a ci o - nal ne kul tu re. O Bu njev ci ma je pi sao u neko l i ko n a v r a t a, p r i č e mu je p o s e b no k a r a k- t e r i s t i č a n č l a n a k B un je vc i s u J u g o s l o v e n i u z a d nje m b r o j u l i s t a, u ko je m n a g l a š a v a Jugoslovenski život, 21. VI , Subotica da su Bu njev ci»ju go slo ve ni«, a ne Hr va ti,»jer kao ta kvi i ni su do šli u ovu rav ni cu«. List je bio po ku šaj re žim ske pro pa gan de u vri je me pri pre me i odr ža va nja ve li ke na - rod ne pro sla ve 250 go di na od glav ne seo b e b u nje v a č k i h H r v a t a u B a č k u, ko ja je or g a n i z i r a n a V I I I u Su b o t i ci. Iz vo ri: Hi sto rij ski ar hiv Su bo ti ca, F:47. I 4224/936. Lit.: D. Po pov, S r p s k a š t a m p a u Vo j v o d i n i , No vi Sad, S. M a č ko v i ć 111

112 JUGOSLOVENSKO NACIONALNO DRUŠTVO BI S K U P I VA N A N T U N O V IĆ JU GO SLO VEN SKO NA CI O NAL NO DRUŠTVO BI SKUP IVAN AN TU NO VIĆ, su bo tič ka udru ga bu nje vač ke mla de - ži iz sre di ne 1930-ih. Po kre nu li su je stud e n t i P r a v n o g a f a k u l t e t a u S u b o t i c i. O d fi n a n c ij s k i je p o d u pi r a lo mje s e č n i k za knji žev nost i kul tu ru B u n jev a čk o k ol o (iz la zi ) i nje gov je iz da vač. Društvo je te go di ne od grad sko ga vi je ća za traž i lo p o t p o r u z a je d i n i b u nje v a č k i č a s o pi s, a l i n e fi n a n c ij s k u, n e go u o b l i k u lo k a l a u ne koj zgra di u vla sni štvu gra da te lo ka la ili dvi ju pro sto ri ja za ured ni štvo li sta. Pogla var stvo gra da od bi lo je mol bu, ali je d o p u s t i lo D r u š t v u d a sje d n i c e o d r ž a v a u p r o s t o r i j a m a G r a d s k e č i n ov n i č k e u d r u g e u zgra di Grad ske mu zič ke ško le. Dru štvo je ob ja v i lo i je d i n o go d i š t e (z a go d.) Bisku pa Iva na An tu no vi ća ka len da ra (Subo ti ca, 1934.), ko ji je ure dio Ba lint Vuj kov. Pečat Jugoslovenskog nacionalnog društva Biskup Ivan Antunović Čla no vi Dru štva bi li su Ma te Br čić Ko stić, B a r n a b a M a n d ić, Jo v a n M i k ić, L a z a r M a - t i j e v i ć, M a r k o Pe i ć Tu k u lj a c, Jo s i p P u z i ć, St i p a n P r č ić, A l b e Ru d i n s k i, Pa vle Ru d i n - s k i, J o s o Š o k č i ć, S t i p a n T i k v i c k i, J u l i j e Tum bas, Ba lint Vuj kov i dr. Ve ći na njih u to je vri je me bi la pro ju go sla ven ski ori - jen ti ra na, ali ne uni tar no, ne go u skla du sa s h v a ć a n ji m a Iv a n a A n t u n o v i ć a, a k t o m u n i s u bi l i bl i s k i h r vat s k i m c r k ve n i m k r u go - vi ma u Su bo ti ci. No mno gi od njih već su t a d a, a o s o b i t o u p o sl i j e r a t n i m g o d i n a m a, bi l i va ž n i k a o h r vat s k i k u l t u r n i dje l at n i ci. Iz vor: Pri vat na ar hi va Lj. Vuj ko vi ća La mi ća. Lit.: Bun je v a č k o k ol o, , Su bo ti ca;»bisku pa Ivana Antunovi ća«kalendar za pro stu go - di nu 1935, Subotica, Lj. Vuj ko v i ć L a m i ć J U K IĆ, ple mić ka po ro di ca. Ple mić ka da - rov ni ca La za ra Ju ki ća pro gla še na je u Bač - koj ž u p a n i ji go d. Lit.: Gy. Dudás, A bácskai ne mes családok, Bács- Bo drogh megyei Történel mi Társulat évkönyve, 4/1893, Zom bor. S. B a č i ć J U K IĆ, S t i p a n (Donji Bi te lić kraj Si nja, 30. I V ), sve u či l i šn i pro fe sor, p e d a gog. U v r i je me ko lo n i z a ci je i z D a l m a ci je u Vojvo di nu do se lio se u Si vac s obi te lji s vo je g a s t r i c a Iva n a Ju k i ć a, ko ji je p r e u z e o b r i g u z a nje gov o d goj i š ko lo va nje. O s novnu ško lu za vr šio je u Siv cu, a uči telj sku u Som b o r u. Na kon t o ga go d i nu je d a n a r a d io u OŠ V l a d i m i r Na z o r u Đur đi nu, u iz dvoje n o m n e p o d i je lje n o m o dje l u n a s a l a š u u Ko pi lovoj š kol i. Na ko n s t u d i ja p e d a go g i je na Fi lo zof skom fa k u l t e t u u Be o g r a du bio je p r o fe s or u č i t elj s ke š ko le u P r i je d o r u, r a d io je i u ta mo šnjoj gim na zi ji, a pre šao je u uči telj sku ško lu u Som bo ru. Ta mo je i n i c i r a o o p r e m a nje u č i t elj s ke š ko le ko ja je u t o v r i je m e b i l a t e h n i č k i n aj s u v r e m e n i je o p r e m lje n a š ko l a u Ju go sl a v i ji (ele k t r o n ič - ke uči o ni ce za pro gra mi ra nu na sta vu, fo no - la bo ra to rij za stra ne je zi ke, in ter na te le viz i ja ko ja je p o ve z i va l a s ve u č i o n i c e, s u s t av r e s p o n d e r a i AV k a t e d r e u s v i m u č i o n i c a - ma s gra fo sko pom, epi sko pom, mag ne to - fo nom i d i ja p r o je k t o r om). Bio je p r o s v je t n i sa vjet nik raz red ne na sta ve u Me đu op ćin - s k o m p r o s v j e t n o - p e d a g o š k o m z a v o d u u Som bo ru S o t vo r e nje m Pe d a go š ke a k a d e m i je u Som bo ru iza bran je za pre da va ča, a za tim i za pro fe so ra. Isto dob no se u Beo g r a d u u p i s a o n a p o s l i j e d i p l o m s k i s t u d ij, k o ji j e z a v r š i o o b r a n o m m a g i s t a r s k e t e z e Ped a g oš k i i e k on o ms k i a s p e kt i u v ođ en ja mo der ne obra zov ne teh no lo gije u nasta - v i p ed ag oš k i h n auk a (1977.). Na istom je f a k u l t e t u o b r a n io i d o k t o r s k u d i s e r t a c i j u Je din stvo i za jed ni štvo u si ste mu i po li ti - c i o d go ja i o b r az ov an ja u S FR J ugosl av iji (1986.). Bio je sa vjet nik u sek to ru za obrazo va nje, zna no sti i kul tu ru u Pred sjed ni - štvu Cen tral no ga ko mi te ta Sa ve za ko mu - n i st a Ju go sla v i je I st o dob no je bio vanj ski su rad nik na Pe da go škoj aka de mi- 112

113 J U K IĆ M A N IĆ ji u Som bo ru, a za tim i u Be o gra du. Od je z a mje n i k pre d sje d n i k a P ro sv jet nog sa vje ta SAP Voj vo di ne, i kao vanj ski sur a d n i k p r e d a je n a Fi lo z of s ko m f a k u l t e t u u No vo m S a d u. Na ko n go d i nu d a n a n a t o m je fa k u l t e t u z a s no va o r a d n i o d no s, i s p r va u z va nju do c e n t a, a p o sl i je i k a o i z va n r e d n i i r e d o v i t i p r o fe s o r. P r e d a v a o je i n a Uč i t eljskom fa kul te tu u Ja go di ni Bio je pre d a va č n a p o sl i je d i plom sk i m st u d i ji m a na sve u či li šti ma u Novom Sadu i Beogradu. U mi ro vi nu je oti šao Po seb no je za pa žen nje gov rad s mla dim a, n a s t av n i c i m a i r o d i t e lji m a. O d r ž a o je m n o g a p r e d a v a nja n a z n a n s t ve n i m i s t r u č - nim sku po vi ma u ze mlji i ino zem stvu. Ob - ja vio je de se tak knji ga i vi še od 200 stručnih i znan stve nih ra do va u zbor ni ci ma i s t r u č n o j p e r i o d i c i : P e d a g o š k a s t v a rn o s t (No vi Sad, 1978., , 1986, , 1992., 1995., , ), Dometi (Sombor, 1980., 1982.), E k on omik a o b r a z o v a n ja ( B e o g r a d, 1985.), Zbor nik Inst i t u ta za pe d a go šk a i s t ra ž i va nja ( Be o g r a d, 1987.), Norma (Som bor, 1990.), Misao (Novi Sad, 1991.), Na s t a v a i v a s p i t a n je ( B e o - grad, 1992., 1995.), Pe d a go g i ja ( B e o g r a d, 1997., ), G o d i š n ja k Fi lo z of s k og fa k u l t e t a u No v o m S a d u ( , 2002.). Ti je ko m r a d a d v a p u t je n a g r a đ i v a n z a p o s t i g n u t e r e z u l t a t e: z a u k u p n i s t r u č n i i d r u š t ve n i r a d n a g r a đ e n je O r d e n o m r a d a sa sre br nim vi jen cem 1971., a do bit nik je i di plo me za životno djelo Društva pedagoga Srbije Vo ji sl a v B a k i ć Kao umi ro vljenik ži vi u Spli tu. D je l a : S a v r e m e n a n a s t a v n a t e h n o l o g i ja u o b r a z o - v a n j u n a s t a v n i k a, No vi Sad, 1984; Je din stvo i zaj e d n i š t v o u s i s t e m u v a s p i t a n j a i o b r a z o v a n j a u J u g o s l a v i ji, No vi Sad, 1989; Uče nje uče nja u nastavi, Be o grad, 1995; Uč e nje u č e nja : šta n a sta v nik tre ba da zna i da ra di da bi uče nje uče ni ka bi lo uspe šno : edu ka tiv na ra di o ni ca za na stav ni ke, Novi Sad, 1998; Uč e nje u č e nja : e d u k a t iv ne ra di o ni c e za ro di te lje, No vi Sad, 1999; Didaktika : iz bor tekstova, Ja go d i n a, 1998; Na st a va u k o joj u č e ni k mi sli, Vr šac, 2001; Pe d a g o g i ja, No vi Sad, 2005; Di dakt i čk o - m e t o d i č k i f r a gm e nt i, Vr šac, 2005; D id a k t i č - k o - m e t o d i č k i a s p e k t i o r ga n i z a c i je n as t av e u k o m - b i n o v a n i m o d e le n ji m a, No vi Sad, Lit.: ht t p: // w w w. si v a c. n e t /d o k t o r i n a u k a. ht m. M. Đ a n i ć JU KIĆ MA NIĆ, Jo sip (Ma nić, Ju kić, Jo - so, Jo si c a) (Su bo ti ca, 2. VII Subotica, 19. IV ), sve će nik, pje snik, na rodni pre po ro di telj. Plemićkoga je podrijetla, sin Albe Manića i Ane, rođ. Budanov. Za sve će ni ka je za re đen Bio je ka pe lan u Mi ški (madž. Mi ske), Alj ma šu (madž. Bác s a l m á s), Ba š k u t u, D u š no k u, L e me š u (srp. S ve t o z a r M i l e t i ć) i H o r g o š u. R a z r i j e š e n je s ve ć e n ič k i h d u ž no s t i Su d i o n i k je pre po rod no ga po k re t a Iva na A n t u no v i ća od nje go va p o č e t k a t e s u r a d n i k B u nje va č k ih i šok ač k ih no vi na i Bu nje vač k e i šo k ač k e vi le, u ko ji m a je ob ja vlji va o pje sme, a s u r a đ i va o je i u S u b o t i č k o m gla s n i k u K a lo r a M i lo d a - n o v i ć a. P je s m e b u d n i č a r s ke n a r a v i n a d a h - nu te su mu pre po rod nim ide ja ma i na ci o - nal nim za no som, dok mu je u lju bav nim i š a lji v i m pje s m a m a p r e p o z n a t ljiv u t je c aj u s m e no g a n a r o d no g a pje s n i š t va. K a o g i m - n a z i ja l c u, u k nji z i r a d o v a u č e n i k a s u b o t ič - ke g i m n a z i je (Bi m b ó k a s z a b a d k a i fe l s őb b osztályu tanuló ifjuságtól, Sz a ba d k a, 1863) ob ja vlje n a mu je n a m a d ž a r sko me ba la d a o Ti t u s u D u go v i ć u, b r a n i t e lju k r š ć a n st va ko - ji je p o g i nuo p o d z i d i n a m a Be o g r a d a Pre vo dio je i pje sme Sándora Pe tő fi ja. Aut or je p r v i h bu nje va č k i h e pi g r a m a. Kao le me ški ka pe lan ja vio se u Su ba tič kom gla sni ku član kom u ko jem brani pra vo da Bu njev ci i Šok ci či ta ju i pi šu na ma t e r i njem je z i k u. P re ma k a sn i jem pi sa nju Neve na (2/1908) i Mi je Man di ća (Pravi bu - n je v a č k i k a le n d a r z a p r o s t u go d i n u 1934.), ure dio je B u n je v a č k o - š o k a č k i k a le n d a r za 1876., i (sa ču va no je sa mo go di šte). Je dan je od osni va ča Puč ke ka sine 1878., s r e d i š t a d r u š t ve no g a ok u plja nja i o č u v a nja id e n t i t e t a s u b o t i č k i h B u nje v a c a d o P r vo g a s v je t s ko g a r a t a. Na i z b o r i m a z a Ug a r s k i s a b o r p o d u pi r a o je k a n d i d a - tu ru Age Ma mu ži ća, ali su u sa bor iza bra ni Er nest Mu kić i Károly Var ga. Lit.: S u b a t i č k i gl a s n i k, 30, Su ba ti ca, 25. VII. 1874; Ne ve n, 2/1908, 16/1913, Su bo ti ca; P. Pe kić, Po v i je st Hr v at a u Vojv od ini o d n aj st a r i jih v rem en a d o g od i n e, Za greb, 1930; P r a v i b u n je v a č k i k a l e n d a r za pro stu go di nu sa slikama, Su bo ti ca, [1933]; G. Ki kić, A n t o l o g i ja p o e z i je b u n je v a č k i h Hrvata, Za greb, 1971; I. Szentgyörgyi, E. Ba žant, N. Ba šić Pal ko vić, S u b o t i č k a b i b l i o g r a fi ja

114 J U K IĆ M A N IĆ 1869, 1, Su bo ti ca, 1988; M. Mándics, A magyarországi bunyevác-horvátok történe te : Po vi jest bun je v a č k ih Hr v a t a u Mađ a rs k oj, Kec s-kemét, 1989; A. Se ku lić, H r v a t s k a p r e p o r o d n a k n ji ž e v n o s t u u g a r s k o m Po d u n av lj u d o 1918., Za greb, 1994; A. L a k a t o s (u r.), A k a l o c s a - b á c s i f ő e g y h á z m e g y e t ö r t é n e t i s e m a t i z m u s a , Ka loc sa, 2002; M. Eve to vić, K u l t u r n a p o v i je s t b u n jev a čk i h i š o - kač kih Hr va ta, S u b o t i c a, 2 010; h t t p: //a r c h i v u m. a s z t r i k. hu /?q = ol d a l /m a n ich -jo s e p hu s. S. B a č i ć J U R A K IĆ, Dr a ga n (Vr bas, 2. XII ), no vi nar. Sin je Mar ka, bo san sko ga Hr va - ta iz Der ven te, i Bo silj ke, rođ. Ćo ro vić. Osnov nu ško lu i gim na zi ju za vr šio je u Vr ba su, a di plo mi rao je na Fa kul te tu po lit ič k i h z n a no s t i u Be o g r a d u n a o dje lu z a me đu n a r o d ne o d no s e. No v i n a r s t vom s e ba vi od po čet ka rad no ga an ga ži ra nja ( In - for m a t iv n i c e n t a r Vr b a s) d o p o č e t k a , k a d je o s t a o b e z no v i n a r s ko g a a n g a ž m a n a jer je bio od go vo ran za vra ća nje top nič ke ba te ri je s gra ni ce pre ma Re pu bli ci Hr vatskoj. Na kon to ga ra dio je u Vr ba sko mer cu. Od an ga ži rao se u De mo krat skom s a ve z u H r v a t a u Voj vo d i n i o s n o v a o j e Mje s n i o d b or u Vr ba s u t e u r e đu je p o nov no p o k r e n u t o s t r a n a č ko g l a s i lo G l a s r a v n i c e Pot kraj po stao je ured nikom emi si je na hr vat skom je zi ku Pri zma, k o j a s e p r i k a z i v a l a n a R a d i o t e l e v i z i j i Voj vo d i n e ( RT V ) o d s t u d e n o g a d o ožuj ka 2010., ka da je pre ra sla u pro gram na h r va t s ko m je z i k u. O t a d je u r e d n i k d e s e t o - m i nu t n o g a d n e v n i k a n a h r va t s ko m je z i k u, ko ji s e e m i t i r a o d p o ne djelj k a d o s u b o t e, t e d v i j u p o l u s a t n i h e m i si ja i z k u l t u r e Iz ravno i S v je t i o n i k, ko je s e e m i t i r a ju ne dje ljom p o sl i je p o d n e. Un a t o č t o m u š t o je s t a t u s n o i ka drov sko pi ta nje ured ni štva na hr vat - s ko m je z i k u n a RT V- u i d a lje n e r i je š e n o, z a sl u ž a n je z a o d r ž a v a nje ko n t i n u i t e t a h r- vat sko ga pro gra ma na po kra jin skom te le vizij skom ser vi su, u če mu su mu po moć pruž a le h r va t s ke m a nji n s ke i n s t i t u c i je ( H N V, DSHV ). U hr vat skim ma njin skim me di - ji ma u Voj vo di ni, pr vi je uka zao na n e g a t i v n o s t i t a d a š nje u r e đ i v a č k e p o l i t i k e Hr v a t s k e r i je č i, p o t a k nuv ši p r o c e s p r o mje - n a t a d a šnji h aut o r i t a r n i h vo de ći h st r u k t u r a u NIU H rv a ts k a r i je č i u Hr vat skom naci o nal nom vi je ću. Na po kra jin skim par la - men t a r n i m i z bo r i ma k ao pred st av n i k DSH V- a k a n d i d i r a n je n a ko a l i c ij s koj l i s t i Z a je d n o z a e u r o p s k u Voj vo d i nu, a n a ko n smr ti Du je Ru nje umje sto nje ga je p o s t a o p o k r a ji n s k i m z a s t u p n i kom. S. B a č i ć JUR ČAK, Jo van ka, uda na Po pov (Su bo tic a, 16. V ), r u ko me t a ši c a, slu ž b e n i c a. Kći je Mar ka i Ro za li je, rođ. Ko pi lo vić, sest r a r u ko me t a ši c a Ju st i ne, u d a ne Se m n ic, i Je li sa ve te. Sred nju eko nom sku ško lu za vrši la je u Su bo ti ci. Is pr va se u mla do sti bavi la gim na sti kom, u kojoj je na sa ve znom n a t je c a nju z a om la d i n ke u Sko plju osvo ji la če tvr to mje sto u II. raz re du na svim sprav a m a. R u ko m e t o m s e p o č e l a b a v i t i u Su b o t i c i. Na s t u p a l a je z a R K Spar tak iz Su b o t i c e n a p o z i c i ji d e s no g a k r i- Jovanka Jurčak la, a u ve li kom ru ko me tu bi la je obram be na igra či ca i de sno kri lo. Igra la je za ru ko metnu re pre zen ta ci ju Voj vo di ne, a za re pre - z e n t a c i ju Ju go sl a v i je n a s t u p a l a je 19 p u t a u raz do blju i po sti gla 4 po got ka. S r e p r e z e n t a ci jom Ju go sl a v i je o s vo ji l a je 4. mje s t o n a Sv je t s ko m p r ve n s t v u u Ru mu njskoj U ve li kom ru ko me tu s eki pom RK Spar ta ka bi l a je p r va k i nja S a ve z n o g a t u r n i r a i i v i c e p r va k i nja 1955., a u r u ko me t u bi la je pr va k i nja Sa ve z ne l i ge /57., /60. i /63., vi ce pr va kinja Sa ve z no g a t u r n i r a 1955., v i c e p r va k i nja Sa ve zne li ge 1955./56., 1957./58., 1960./61. i 1963./64., tre ća u Sa ve znoj li gi 1958./59. i /62., po bjed ni ca Ju go sla ven sko ga ku - pa 1961., a pla si ra la se u fi na le Ju go sla vensko ga ku pa 1956., 1957., i Pre- 114

115 J U R IĆ sta la je ak tiv no igra ti ru ko met Kao s l u ž b e n i c a r a d i l a j e u s u b o t i č k o j t i s k a r i Mi n e r v a d o u m i r o vlje nja. Ži v i u Su b o t i ci. Lit.: A l m a n a h R u k o m e t n o g s a v e z a J u g o s l a v i j e , B e o g r a d, 19 91; Ž. R a f aj lo v i ć, Vet er a n - k e s u b o t i č k o g r u k o m e t a, Su bo ti ca, E. He mar JUR ČAK, Ju sti na, uda na Sem nic (Sub o t i c a, 2 3. V I I ), r u ko m e t a š i c a. K ć i je M a r k a i Ro z a l i je, r o đ. Ko pi lo v ić, s e s t r a ru ko me ta ši ca Jo van ke, uda ne Po pov, i Je - l i s a ve t e. Z a v r š i l a j e S r e d nj u e ko n o m s k u š ko lu u Su b o t i ci. Bi l a je z a p o sle n a k a o slu - žbe ni ca Zavoda za socijalno osiguranje u Su b o t i c i d o , k a d a je u m i r o vlje n a. U mla do sti se ba vi la gim na sti kom. Za jedno s mla đom se strom Jo van kom po če la je igra ti ve li ki ru ko met u SDŽ Jo van Mik i ć S p a r t a k (Su b o t i c a), a go d i nu d a n a p o sl i je p r i d r u ž i l a i m s e i n aj m l a đ a s e s t r a Je l i s a ve t a. U ve l i ko m r u ko m e t u ig r a l a je na po zi ci ji obram be ne igra či ce, a u ma lom r u ko me t u k a o l i je va va nj s k a ig r a č i c a. Bi l a je iz vr sna obram be na igra či ca, ko ja je od - l ič n o š t i t i l a v r a t a r s k u z o n u i s u r a đ i v a l a s n a v a l n i m r e d o m u n a p a d a č k i m a k c i j a m a. Za RK Spar tak na stu pa la je , kad a je z a v r ši la ig r a č k u k a r i je r u. K a o čla n i c a naj u spje šni je ge ne ra ci je u po vi je sti su bo - t ič ko g a ž e n s ko g a r u ko m e t a, n a S a ve z n o m tur ni ru u Su bo ti ci i po sta la je p r va k i nja Ju go sl a v i je u ve l i kom r u ko me t u, a dru go je mje sto osvo ji la u Za grebu, dok je u ma lom ru ko me tu bila dr žavn a p r va k i nja u Sa ve z noj r u ko me t noj l i g i u se zo ni 1956./57., osvo ji la dru go mje sto na Sa ve znom tur ni ru u Vi ro vi ti ci i u Save znoj ru ko met noj li gi 1955./56. i 1957./58. te tre će mje sto 1958./59. Na stu pi la je u fin a lu p r v i h d va ju Ku p o va Ju go sl a v i je i u Za gre bu, ka da je RK Spar tak oba puta iz gu bio od RK Lo ko mo ti ve. Za re prez e n t a c i ju Ju go sl a v i je n a s t u pi l a je n a t u r n e - ji po Če ho slo vač koj 1957., ali se po sli je te utak mi ce ni su vo di le kao slu žbe ne utak mic e A- r e p r e z e n t a ci je. Nje z i n a s e s t r a Je l i s a ve t a (Su b o t i c a, 17. XI ) bi la je ru ko met ni vra tar ve li ki ru ko met po če la igra ti u SDŽ Jo v a n Mi k ić Spar tak 1954., a sl je de ć e go d i ne m a l i r u ko - met. Do kra ja ak tiv ne igrač ke ka ri je re naj če šće je bra ni la za dru gi tim, u vri je me»vl a d a v i n e «A n ke S e k u l ić Eve t o v ić. Z a v r- ši la je Eko nom ski fa kul tet u Su bo ti ci i do umi ro vlje na ra di la kao pro fe so ri ca ma te mati ke u Sred njoj eko nom skoj ško li u Su bo ti ci. Iz vor: Osob na ar hi va Ju sti ne Jur čak (Sem nic). Lit.: B. Krstić (ur.), S p o r t u S u b o t ic i Sportélet Szabadkán, S u b o t i c a, ; A l m a n a h Ru ko met nog sa ve za Ju go sla vi je , B e o - grad, 1991; Ž. Ra faj lo vić, Ve t e r a n k e s u b o t i č k o g r u k o m e t a, Su bo ti ca, E. He mar i S. Žu nar J U R IĆ, Du ši c a, uda na Du l ić (Subotica, 24. I X ), n o v i n a r k a. Kći je La za ra i Ruže, rođ. Mu jić. Osnov nu je ško lu za vr ši la u Ma loj Bo s n i, g i m n a z i ju u Su b o t i ci, a st u d ij n o v i n a r s t v a n a Fa k u l t e t u p o l i t ič k i h zna no sti u Za gre bu. Od ak tiv na je čla ni ca Dram sko ga od je la HKC B u n je v a č - ko ko lo, gdje je t u m a či la n i z z a pa ž e n i h ž e n - s k i h u lo g a n a i k a v i c i, ko je s u p r i k a z i va n e u Sr bi ji, Hr vat skoj, Ma džar skoj te BiH. Za glav ne žen ske ulo ge u krat kim fil mo vi ma Z em lja i Či pk a Zvo n i m i r a S u d a r e v i ć a n a Fi l m s ko m fe s t i v a l u Ž i v o t s e l a (Ž I S E L) u Omo lji ci i do bi la je na gra de za n aj b o lju ž e n sk u u lo g u Zlat ni pr sten. U pro sin cu po če la je ra di ti kao n o v i n a r k a u n o vo fo r m i r a n o m U r e d n i š t v u n a h r va t s kom je z i k u R a d i ja Su b o t i c a, gdje je bi la v. d. glav ne i od go vor ne ured ni ce K a o n o v i n a r k a je r a d i l a u p r voj t e le v i z ij s koj e m i si ji n a h r va t s kom je z i k u u S r bi ji TV tjed nik, ko ja je emi ti ra na na Sub o t ič koj t e le v i z i ji od ve lja če do lip nja Od srp nja do srp nja no vi nar ka je u emi si ji T V d i v a n i, s n i m a n oj u p r o d u k- ci ji Udru ge gra đa na Klub 21, a emi ti ra noj n a T V N o v i S a d (d a n a s R a d i o - t e l e v i z i j a Voj vo d i ne), u ko joj je u b r z o p o s t a l a g l av n a i od go vor na ured ni ca. Od ra di kao no vi nar ka u NIU H r v a t s k a r i j e č, gdje je b i l a z a m je n i c a i p o m o ć n i c a o d g o vo r n o g a ured ni ka Bi la je ured ni ca tjed ne e m i si je n a h r vat skom T V t je d n i k , ko ju je p r o d u c i r a l a N I U Hr v a t s k a r i je č, a emi ti ra na je na su bo tič koj YU Eco te le vi zi- 115

116 J U R IĆ ji. P r o t iv nje i t a d a š nje g a r av n a t e lja Hrvatske ri je či Zvo ni mi ra Pe ru ši ća Ra dio - te le - vi zi ja No vi Sad (RTNS) pod ni je la je t u žbu zb og n a vo d no ga go vo r a m r ž nje zb og to ga što su na kon fe ren ci ji za ti sak u Sub o t i c i i z j a v i l i k a k o j e h r v a t s k a z a j e d n i c a n a RT N S - u d i s k r i m i n i r a n a j e r j e d i n a o d m a n j i n s k i h z a j e d n i c a u Vo j v o d i n i n e m a s vo j u r e d a k c i j u, a RT NS je p o sl i je t u ž b u p o v u k a o. Lit.: S l o b o d n a D a l m a c i j a, 27. I. 2005, Split; T. Ž ig m a n ov, Osva janje slobode : Hrvati u Vojvodi - n i d e s e t g o d i n a n a k o n l i s t o p a d s k o g p r e v r a t a 2000., Subotica, M. Ko p u n o v i ć p o lo ž a j u o s t a o r a z mje r n o k r a t ko o d 18. XI do 24. VI.1939., kad ga je na slije d io L a d i sl av Li p o z e n č ić. U v i š e n a v r a t a od ime no van je i u grad ski par la ment Pro ši re ni se nat. Oba vljao je i mno ge druge v i s o ke f u n k ci je u r a z l i č i t i m u d r u g a m a i o r g a n i z a c i ja m a, p o p u t p ot p r e d sje d n ič ke u Ju go sl a ve n skom Lloyd u, s u b o t ič koj u d r u z i t r go va c a i ob r t n i k a Sl a ve n a. J U R IĆ, M a r ko (Su bo ti ca, 25. IV Su b o t i c a, 24. X ), z e m ljo p o sje d n i k i po li ti čar. Sin je Sti pa na i Man de, rođ. Hala s e v ić. Na kon š ko lo va nja u Su b o t i ci vo d io je obi t elj s k i p o sje d n a Ž e d n i k u. B a ve ć i s e sto čar stvom i tr go vi nom sto kom te iz vo - zom svi nja, kao voj ni do ba vljač u vri je me Pr vo ga svjet skog ra ta ste kao je ve lik imetak. Pot kraj 1920-ih po sje do vao je ku ću u Stros smayero voj uli ci br. 1 te 293 ju tra zemlje na Žed ni ku. Imao je dva si na, Sti pa na ( ) i Mar ka ( ) Su dje lo vao je u pri je lom nim dru štve - nim do ga đa ji ma uje sen 1918.: bio je član su bo tič ko ga Bu nje vač ko - srp sko ga na rodno ga od bo ra, osno va no ga 10. XI u ve l i koj d vo r a n i k a v a n e H u n g ar i a, te član su bo tič ko ga iza slan stva na sa mo pro kla - m i r a noj Ve l i koj n a r o d noj s k u p š t i n i 25. X I u No vom Sa du, na ko joj je pro gla šeno o d cje plje nje Ba n a t a, Ba č ke i Ba r a nje o d Ug a r s ke. K a o p r i s t a š a me đ u r at n i h s r p s k i h re ž i m sk i h p o l i t ič k i h st r u ja, is pr va Na rod ne ra di kal ne stran ke (NRS ), či je ga je su bo - tič ko ga ogran ka ne ko vri je me bio preds j e d n i k, a z a t i m J u g o sl a ve n s k e r a d i k a l n e za jed ni ce (JRZ ), bi ran je na par la men tarn i m i z b o r i m a z a z a s t u p n i k a u N a r o d n u skup šti nu Kra lje vi ne SHS, od no sno Ju gosla vi je, 1923., 1924., i Ban ski vi jeć nik Du nav ske ba no vi ne bio je , a u tom je raz do blju ob na šao i vi so ke stra nač ke du žno sti u JRZ-u. Ime no van je z a i g r a d o n a č el n i k a Su b o t i c e, a l i je n a t om Marko Jurić U svo jom cje lo kup nom dru štve nom i p o l i t i č ko m r a d u p o k a z a o s e k a o o g o r č e n i p r o t iv n i k h r va t s t va m e đ u Bu njev c i m a. Po - se bi ce je ostao za pam ćen po go vo ru u Naro d noj sk u p š t i n i 1925., u ko je m je i s t a k nuo d a i m a s p o z n a ja o»n a si l n o m p o h r v a ć i v a - nju Bu nje va ca i Šo k a ca od st r a ne h r vat sk i h s e p a r a t i s t a, i t o o d d a n a o slo b o đe nja, k a d a s u bi l i i z a sl a n i i z Z a g r e b a«. O t vo r e n o s e z a u z i m a o z a š i r e n j e p r o s r p s k e p o l i t i č k e o r i je n t a c i je m e đ u s u b o t ič k i m B u nje v c i m a, u če mu je bio raz mjer no us pje šan. Ti me je bio mo ti vi ran i nje gov an ga žman na okuplja nju bu nje va č k i h z e m ljo p o sje d n i k a oko Z e m ljo d i l s ke k a si ne t e Z e m ljo d i l s ke s t r a n - ke. No ta se stran ka, ko joj je na če lu bio Ivan Crn ko vić, ubr zo uto pi la u NRS. Kada je na skup šti ni Ze mljo dil ske ka si ne 5. IV , na kon ostav ke Mar ka Ju ri ća, za p r e d sje d n i k a i z a b r a n Iva n Cr n ko v ić, Ju r ić je ime no van do ži vot nim po ča snim pred - sje d n i kom, a nje go va je sl i k a t r e b a l a t r aj no k r a si t i p r o s t o r i je K a si ne. Z a s t u p a o je s t a ja l i š t e d a Bu nje v c i n i s u ni Sr bi ni Hr va ti, ne go po se ban na rod. To je sta ja li šte za stu pao i su bo tič ki ve li ki žu - pan, Ju ri ćev par tij ski ko le ga ra di kal Dra go - slav Đor đe vić. Ono se ogle da i u pi sa nju lokal nih li sto va ko ji su bi li pod utje ca jem te s k u p i n e, p o n aj p r i je S u b o t i č k o g a gl as n ik a 116

117 JURIGA ( ) i B unjev a čk ih n ov in a ( ). Ju r ić i Đ o r đ e v ić i m a l i s u p r e s u d nu u lo g u p r i o s n u t k u B u nje v a č ke p r o s ve t n e m a t i c e , ko ja je i m a l a z a d a ć u š i r i t i k u l t u r u»bu nje va č ko g a n a r o d a«. Ta u s t a no va, ko ju su u ti sku na zi va li i»bir ta škom ma ti com«, p r e s t a l a je dje lo va t i ve ć p o č e t kom i h, a Ju rić je zgra du u ko joj je ima la sje di šte pro dao Ri mo ka to lič koj cr kvi u Su - bo ti ci. On dje je usko ro osno va na Su bo tičk a m a t i c a, ko ja je bi l a h r v a t s k i i k a t o l ič k i ori jen ti ra na. Sa smi je nje nim gra do na čel - n i kom D r a go sl a vom Đ or đe v i ć e m p o l i t ič k i s e r a z i š a o i s u ko bio u v r i je m e i z b o r a Su b o t ič k i p r o h r va t s k i t i s a k n a z i va o g a je»r a d i k a l s k i m h a r a m b a š o m«. Ž e s t o ko je n e g i r a o h r v a t s t vo B u nje v a c a, i s t i č u ć i, p r i - mje r i c e, k a ko t o p r e n o si S ub ot i čk i gl as n i k od 20. I da»u Su bo ti ci ži ve Bu njev ci, Sr bi, Ma đa ri i Je vre ji, ali Hr va ta ne ma, nikad ih ni je bi lo i ne će ih bi ti«. I z vo r i: H i s t o r ij s k i a r h iv S u b o t i c a, F: 43.12; F: 47. Gr. 878/931; F: 68 V 409/950. L i t.: G o vo r n a š e g n a r o d n o g p o sl a n i k a g. M a r k a J u r i ć a u p a r l a m e n t u, B u n j e v a č k e n o v i n e, 4. III , S u b o t i c a ; J e d a n n a r u č e n i g o vo r, N e v e n, 3. III. 1927, Su bo ti ca; M. Pro tić, Zlat ni da ni Su bo tice, Su bo ti ca, 1930; P. Pe kić, Po vi jest Hr va ta u Vojv o d i n i o d n a j s t a r i j i h v r e m e n a d o g o d i n e, Za greb, 1930; M. Gr li ca, G. Vaš, Su bo tič ko vi šes t r a n a č j e, Pro me mo ria, 9, Su bo ti ca, 1990; K. Kun tić, Uti caj po li tič kih pro me na na po lo žaj i naci o n a l no i z ja š nja va nje H r va t a - Bu nje va c a u Ba č koj to kom 20. ve ka, u: D i ja l o g p o v je s n ič a r a i s t o r i - č a r a, 5, Za greb, 2002; S. Mač ko vić; Pro sla va 250. o b lj e t n i c e d o s e lj a v a nj a ve ć e s k u p i n e B u nj e v a c a ( ), H r v a t s k a r e v i j a, 3, Za greb, 2005; H rv a ts k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, 2005; M. Ba r a, S om b o r s k a d e k l a r a ci ja i nje z i no z n a č e nje z a b a č ke H r v a t e, Č a s o p i s z a s u v r e m e n u p o v i je s t, 3, Za greb, 2006; S r p s k i b i o g r a f s k i r e č n i k, 4, No vi Sad, 2009; M. Ba ra, Stje pan Ra dić i bač ki Hr va ti, u: Iden ti tet bač kih Hr va ta, Z a g r e b -Su b o t i c a, S. M a č ko v i ć J U R I G A, A u g u s t i n (Su bo ti ca, 22. V ), fo to graf. Sin je Mi haj la i Jul ke, rođ. Pin ter. Osnov nu i sred nju stro jar sku školu za vr šio je u Su bo ti cu, a Vi šu ško lu za fo t o g r a fi ju n a Ju go sl a ve n s kom i n s t i t u t u z a no vi nar stvo u Be o gra du. Ra dio je kao fo - t o g r af u Me đu op ći n skom z a vo du z a z a št i t u s p o m e n i k a k u l t u r e u S u b o t i c i o d nje g o v a osnut ka do 1996., a na kon to ga djelu je s a m o s t a l n o. Č l a n je Ud r u ge l i kov n i h umjet ni ka pri mi je nje nih umjet no sti i di - z aj ne r a Voj vo d i ne. Snimanjem se ba vi od Dra go cjen o i s k u s t v o i p r e p o z n a t lji v i z r i č a j s t j e č e sni ma ju ći su bo tič ku i voj vo đan sku ar hi - t e k t u r u, d j e l a z a š t i ć e n e k u l t u r n e b a š t i n e, et no graf sku gra đu, na po se ve za nu uz Duž i j a n c u, t e m o t i v e i z z a v i č a j a. Te h n i č k i k v a l i t e t n e f o t o g r a fi j e, u z d o k u m e n t a r n e, već ra no oči tu ju iz ra zi tu umjet nič ku di - men zi ju. Ople me nje ne su auto ro vim osobnim sen zi bi li te tom za pro šlost, lju de i nji - h o ve s u d b i n e, t r a g o ve p r o t o k a v r e m e n a i n e p o n o vlji ve t r e n u t k e s a d a š njo s t i. S n i m a i k a z a l i š n e p r e d s t a ve, a p o s e b n o u s pje š n o pred sta ve Dječ je ga ka za li šta i Me đu na rodn o g a f e s t i v a l a d j e č ji h k a z a l i š t a S u b o t i c a. Z a n i m lji ve s u mu r e a l i z a c i je i z c i k lu s a Urb a n a A m e r i k a, Li c a L a h o r e a i Li c a B a č k e. Vi š e je pu t a s a m o s t a l no i z l a g a o u Su b o t i c i, a p r e d s t a v io s e i u H r v a t s koj, M a d ž a r s koj, Nje m a č koj, Ru si ji i E s t o n i ji. Su dje lo v a o je na skup nim iz lo žba ma pri mi je nje ne umjetno sti u Voj vo di ni. Ostva rio je vi še ka len - d a r a s r a z l i č i t i m t e m a t s k i m c j e l i n a m a i z S u b o t i c e i s e t n o g r a f s k i m m o t i v i m a, a z a p o je d i n e je bio n a g r a đ e n. A. Juriga, Na pragu (diptih), Nje go ve s u fo t o g r a fi je v a ž a n u mje t n ič - k i ele m e n t m o n o g r a fi je S u b o t i c a (i z d a nje B. Kr stić, Su bo ti ca, i 1996.), za tim knji ge Ar hi tek tu ra se ce si je u Voj vo di ni (aut o r B. D u r a n c i, No v i S a d 1983.), k a t a lo g a m a d ž a r s k i h obi č a ja Z aos t a vš t i n a p r e d a k a (2000.) i k a t a lo g a m n o go b r oj n i h i z lo ž a b a. Za fo t o m o n o g r a fi ju Sa la ši do bio je na gra- 117

118 JURIGA du Ku l t u r no -pro sv jet ne z a je d n i ce Su b o t i ce Dr. Fe renc Bodrogvári za 1997.; za ci klus fo to gra fi ja o se o skim gro blji ma do bio je nagra du Z l a t n o p a u n o v o p e r o (G o s p o đ i n c i, ); d o bit n i k je p r i z n a nja O p ć i ne Su b o - tica Pro ur be (2005.). D je l a : Sa la ši (tekst B. Du ran ci, pje sme L. Fran ciš ko v ić), S u b o t i c a, ; Ris (tekst Z. Ro mić i grupa auto ra), Su bo ti ca, Lit.: Augustin Juriga, k a t a log, Su b o t i c a, ; Dod e l a z v a n ja p o č a s n i g r a đ a n i n O p š t in e S ub ot ic a i p r i z n an ja P r o u rb e S ub ot ic a, , bro šu ra [Subo ti ca, 2005]; Au g u s t i n, la po rel, Su bo ti ca, O. Šram J U R I ŠIĆ, D e z i der (Som bor, 17. X ), sve u či li šni pro fe sor. Sin je Iva na i Ka ti - ce, rođ. Für, ko ja je ro dom iz Bo go je va. Osnov nu ško lu, ni žu gim na zi ju i eko nom - sku sred nju ško lu za vr šio je u Som bo ru, gdje je ma tu ri rao Na Eko nom ski fa kul tet u Sa ra je vu upi sao se 1952., a dip l o m i r a o j e T i j e k o m s t u d i j a r a d i o je u pri vre di, a bio je i de mon stra tor na p r e d m e t u S p e c i ja l n o k n ji g o v o d s t v o. God iza bran je za asi sten ta na pred me tu K n ji g o v o d s t v o, a ob ra nio je dok tors k u d i s e r t a c i j u S e k u n d a r n i t r o š k o v i k a o i z r a z m e đ u s o b n i h o d n o s a p r o i z v o đ a č a u uvje ti ma me đu sob no ga in ter no ga ob ra ču - na. Na E ko n o m s ko m f a k u l t e t u u Sa r a je v u iza bran je u zva nje do cen ta 1967., iz vanr e d n o g a p r o fe s o r a t e r e d o v i t o g a p r o - fe so ra Pre da vao je pred met O s n o v e k n ji g o v o d s t v a te no ve pred me te ko je je sâm uveo: P l an ir an j e s uv r em en e m e t od e o b r a č un a p r oi zv o dn j e , S i s t e m i n fo r m a c ija , Poslovn a p o - litika te Pla ni ra nje i po slov na po - litika Na Eko nom skom fa kul te tu u Za gre bu iza bran je u zva nje do cen ta na p r e d m e t u R a č u n o v o d s t v o i do umir o vlje nja p r e d a va o je n a Fa k u l t e t u z a tu ri zam i vanj sku tr go vi nu u Du brov ni ku te na nje go vu odje lu u Spli tu, a ujed no i na E ko n o m s ko m f a k u l t e t u u Mo s t a r u. Bio je i p r e d a v a č n a p o sl i je d i plo m s ko m s t u d i j u E ko n o m s ko g a f a k u l t e t a u Sa r a je v u. Aut o r je i su a u tor 12 udž be ni ka. Kao umi ro vlje - n i k ž i v i u C av t a t u. Izvor: Kazivanje Dezidera Jurišića. O d a b r a n a dje l a : Pl a n i r a n je i r a z v o j n a p o li t i k a s a - m o u p r a v n o g p r e d u z e ć a (s u a u t o r), B e o g r a d, (1979², 1980³, ); S i s t e m i n fo r m a c i ja, 1, skript a, S a r a je vo, 19 75; Uvod u eko no mi ju organizaci - j a u d r u ž e n o g r a d a (s u a u t o r), s k r i p t a, S a r a j e vo, 1975; Go di šnji planovi poslovanja radne organiza ci je (s u a u t o r), S a r a je vo, 19 76; Si stem in for ma ci - ja (s u a u t o r), s k r i p t a, S a r a j e vo, 19 77, (19 79 ² ); Orga n i z ac i ja i p o s t u p a k pl a n i r a n ja u o r ga n i z a c i ja m a u d r u ž e n o g r a d a, Be o grad, 1978; I n f o r m a c i j s k i si ste mi (s u a u t o r), B e o g r a d, Lit.: K o j e k o u J u g o s l a v i j i : j u g o s l o v e n s k i s a v r e - m e n i c i, Be o grad, 1970; Tr i d e s e t g o d i n a E k o n o m - s k o g f ak u lt et a u S ar aj ev u , S a r a j e v o, T. Lj u b i ć J U R J E V I Ć, J o s i p (Ju r j e v i c h, J ó z s e f ) (Ja bla nac, Sla vo ni ja, 5. II Beč. 21. XI ), prav nik, sve u či li šni pro fe sor, de - k a n P r av n o g a f a k u l t e t a u Pe š t i. Ni ž e, g r a - m a t i k a l n e r a z r e d e g i m n a z i j e z a v r š i o j e u K a r lov c u, a v i š e, hu m a n i s t ič ke u Z a g r e bu. St u d ij fi lo z o fi je p o l a z io je u Se ge d i nu, d ok je pra vo za vr šio u Je gri (madž. Eger), gdje je i dok to ri rao iz rud no ga pra va i sta ti sti - ke. O d v jet n ič k u d i plo mu st e k a o je Na no vo o sno va noj ka te dri za sta ti sti ku i rud - no pra vo na Prav nom fa kul te tu Kra ljev ske a k a d e m i je z n a no s t i u Z a g r e bu p r e d a va o je s t a t i s t i k u i r u d no p r a vo k a o s u ple nt ( p r o fe - sor ski vje žbe nik) od 1811., a kao pro fe sor Od ožuj ka pa do umi ro vljenja bio je pro fe sor na Sve u či li štu u Pe št i, gdje je t a ko đe r pr e d a va o r ud no pr a vo i sta ti sti ku, a 1838., i bio je dek a n P r av no ga fa k u l t e t a u Pe št i. Um i ro vlje n je s na slo vom kra ljev skog sa vjet ni ka. Aut o r je u d ž b e n i k a u g a r s k o g a r u d n o g p r a v a t e r a s p r a ve o t e o r i ji s t a t i s t i ke, t a d a r i je t k a dje l a t a k ve v r s t e. D je l a : I n s t i t u t i o n e s j u r i s m e t a l l i c i H u n g a r i c i, Zag r a b i a e, ; T h e o r i a s t a t i s t i c a e, Z a g r a b i a e, Lit.: J. Szinnyei, Magyar írók éle te és munkái, 5, B u d a p e s t, 189 7; H r v a t s k i b i o g r a f s k i l e k s i k o n, 6, Za greb, L. He k a 118

119 J U R KO V IĆ J U R KO V IĆ, ple m i ć k a p o r o d i c a. P r e m a po tvr di So mogyske žu pa ni je, plem stvo Ivan a Ju r ko v i ć a p r o g l a š e n o je u B a č koj ž u p a - n i ji Lit.: Gy. Dudás, A bácskai ne mes családok, Bács- Bo drogh megyei Történel mi Társulat évkönyve, 4/1893, Zom bor. S. B a č i ć J U R KO V IĆ, B a r t o l (Bu dim, pri je Ta ban, kraj Bu di ma, 15. V ), fi lo zofsk i pi sa c, f r a nje va c, pro fe sor fi lo zo fi je. Ni je po zna to kad je stu pio me đu čla no ve Pro - vin ci je Bo sne Sre bre ne ni gdje je za vr šio fi lo z of sko i t e o lo š ko š ko lo va nje. G o d n a s t u pio je k a o p r o fe s o r fi lo z of s ko g a u č i l i- š t a u s a s t a v u G e n e r a l n o g a u č i l i š t a p r vo g a r a z r e d a u Bu d i mu. P r i st u pio je i s pi t u z a p ro fe so r e t e o lo g i je, a l i n i je z a do vo ljio n a n a t je č a ju p a n i je do bio u či t elj sk u s t o l i c u n a bo go slov noj ško li u Pe tro va ra di nu. Po sve - tio se pa sto ral noj slu žbi i pre u zeo vo đe nje ž u p e u bu d i m skom pr e d g r a đu Ta ba nu, gdje g a je p o ko si la k u g a. O nje go v u u či t elj skom d j e l o v a n j u s v j e d o č i p o p i s t e z a k o j e s u u jav n oj r a s p r a v i b r a n i l i nj e g o v i s t u d e n t i i r u k o p i s Tr a c t a t u s i n a r t i s (Bu dae, 1735.; ru ko pis u fra nje vač kom sa mo sta nu u Budi mu). Ob ja vio je po pis fi lo zof skih po sta - va k a z a jav nu r a s p r a v u The ses ex uni ver sa Ph i lo s o p h i a. Dje lo: T h e s e s e x u n i v e r s a P h i l o s o p h i a, B u d a e, Lit.: F. E. Ho ško, Pro svjet no i kul tur no dje lo va nje bo sa n sk i h i h r vat sk i h f r a nje va ca u Bu d i mu t i je kom 18. s t o lje ć a, Nova et vetera, 1-2 /1978, Sa r a je vo; Hrv a t s k i b i o g r a f s k i le k si k o n, 6, Za greb, 2005; Hrvats k i f r a n je v a č k i b i o g r a f s k i le k si k o n, Za greb, F. E. Ho ško J U R KO V IĆ, Iva n ( Ho l ic s, slo vač. Holíč, kraj Tr na ve, 7. VI Beč, 19. VI II ), i s u s o va c, p r o fe s o r. U i s u s o va č k i je red stu pio 18. X Na kon stu di ja fi lozo fi je u Za gre bu i Gra zu po u ča vao je gram a t i k u u Va r a ž d i nu Bio je p r o fe - s or lo g i ke, a k a d e m s k i k a t e he t, p o v je s n i č a r isu so vač ko ga ko le gi ja, is po vjed nik u isu - so vač koj cr kvi te rek tor isu so vač ko ga ko - le g i ja i s ve u č i l i š t a u Ko ši c a m a Pre da vao je bi bli kum (teološke znanstvene discipline koje proučavaju Sveto pismo) na i s u s ov a č k o m s ve u č i l i š t u u Tr n a v i t e b i o d u hov n i k t a m o š nje g a sje m e n i š t a Po sl i je je dje lo va o u i s u s o va č k i m š ko l a m a u Ko mo r a nu (madž. Kom á r om), Va r a ž d i nu i Be ču. Bio rek tor bečkog bogoslovnog sjemeništa Pázmáneum. Autor je dva ju na božnih dje la. Pi sma su mu me đu ru ko pi si ma bu d i m p e š t a n s ke Sve u č i l i š ne k nji ž n i c e. D j e l a : S e p t e m H u n g a r i a e H e r o e s, C a s s o v i a e, 1692; D u o S a n c t i o r i s Vi t a e Ma g i s t r i S. Fr a n c i s c u s B o r g i a E t B. M a u r i t i u s C s á k y R e v e r e n d i s, Leu t s c h o v i a e, Lit.: J. Szinnyei, Magyar írók éle te és munkái, 5, Bu da pest, 1897; P. Sedlák, Li ko vi hr vat skog pod - r i j e t l a u c r k ve n oj p o v i j e s t i Slo v a č ke, Scri nia Slav o n i c a, 4, Sla von ski Brod, Ž. M a n d i ć J U R KO V IĆ, Pa va K a t a nov (Bač, 20. X Za greb, 8. V ), pro svjet ni radnik, pu to pi sac. Ro đen je u imuć noj šo kačkoj obi te lji Sti pe i Mar te, rođ. Ši mu dva rac. Osnov nu ško lu za vr šio je u Ba ču. U gimn a z i ju je k r e nuo u No vom Sa d u, p o č e t kom D r u go g a s v j e t s ko g a r a t a n a s t a v io j u je u Za gre bu i Kri žev ci ma, a za vr šio u Vu ko - va ru U Zra ko plov noj ško li u Bo ro vu p o lo ž io je le t a č k i i s pit k a o pi t o m a c Hr vat sko ga zra ko plov stva, či ji je pri pad - nik na kon to ga i po stao. Tzv. kri žni put, tj. marš do mo bra na i usta ša što su ih ko mun i s t i č k i p a r t i z a n i z a r o b i l i k r a j B l e i b u r g a, p r o š a o j e o d K l a g e n f u r t a p r e k o Z a g r e b a, K r i ž e va ca, Bje lo va r a, O si je k a, Ru me, I r i ga, Pe t r o va r a d i n a, No vo g a Sa d a, Ba č ko g a Ja r- ka i Vr šca do lo go ra u Ko vi nu. Na te me lju Pava Jurković-Katanov 119

120 J U R KO V IĆ o p ć e a m n e s t i je z a r o blje n i h č a s n i k a i d o č a - sni ka oslo bo đen je na Ve li ku Go spu te se vra tio u rod ni Bač. Na ko n p o v r a t k a u Z a g r e b n a s t a v io je ško lo va nje te je di plo mi rao fi lo zo - fi j u n a Fi l o z of s ko m f a k u l t e t u u Z a g r e b u. P r e d a v a o je n aj p r i je u D u b r ov n i k u, z a t i m u Z a g r e b u u E k s p e r i m e n t a l n o j o s n o v n o j š ko l i Jo r d a n o v a c i E k s p e r i me n t a l noj š ko l i na Tre šnjev ci, a od do umi ro vlje nja u K l a sič noj g i m n a z i ji u Z a g r e bu. Svo ju pr vu knji gu, ro man Od bač kih r a vn i d o z r a č n ih v i si n a, s o s o bi t o d i r lji v i m opi si ma»kri žno ga pu ta«, ob ja vio je u iz - da nju Na klad no ga za vo da Ma ti ce hr vat - s ke. R i je č je o r o m a n si r a n oj a u t o bi o g r a fi ji i s p r i p o v i je d a n oj u t r e ć e m l i c u. D je lo i m a i m e m o a r s k o - d o k u m e n t a r n u v r i j e d n o s t, na po se s ob zi rom na do ga đa je iz Dru go - g a s v je t s kog r a d a i p o r a ć a. M n o go b r oj n a pu t o va nja s a s vo ji m u č e n i ci m a i pu t o va nja n a ko ji m a je bio k a o r i b o lo v a c i t u r i s t ič k i vo dič sli ko vi to i s pu no lju ba vi te s osje ćaje m z a s p e ci fič no s t i mje s t a, k r a jo l i k i lju d e opi sao je u knji zi P u t o s i t n i c am a G a ck o m, G r č k o m, Alja s k o m, u ko joj su pu to pi si dop u nje n i m u d r i m s e n t e n c i ja m a i m o t i v i m a r o d no g a Ba č a. Po ko pan je na ka to lič kom gro blju u Ba ču. D j e l a : Le tač : od bač kih rav ni do zrač nih vi si na, Za greb, 2001; P ut os i tn ic am a G a ck o m, G r čk o m, Alja skom : pu to pi si, Oto čac, L i t.: K. Pe t r i n o v i ć, P r vo r o m a n u o s a m d e s e t oj : L e t u l i t e r a r n e v i si n e, Gloria, 363, Za greb, 21. XII. 2001; N. Ze lić, Pi sa na hr vat ska ri ječ u Bač koj danas, Kla sje na ših rav ni, 1-2/2003, Su bo ti ca; N. Nek i ć, P u t o p i s i P a v e J u r k o v i ć a K a t a n o v a, K l a s j e n a š i h r a v n i, 5-6/2006, Su bo ti ca; N. Ne kić, Knjiž e v n i o gl e d i, Za greb, J. Du men džić i N. Ze lić JUTA (njem. Ju te, lat. C o r ch o r u s), je d n o - go d i š nja bi lj k a i z p o r o d i c e l i p a, r a bi s e u tek stil noj in du stri ji. Ra ste u to plim kra je vima, naj vi še u Pa ki sta nu i In di ji, ali i u Ki ni, Ja pa nu, Bra zi lu i sje ver noj Ame ri ci. Sa mo - ni kla je, ali se i uz ga ja. Vlak na ju te na la ze se u ko ri sta blji ke. Slič na su ko no plji, zbog če ga se ne gdje na zi va i kal kut skom ko no - pljo m. O d vl a k a n a j u t e i z r a đ u je s e g r u b a pre đa za vre će i užar sku ro bu, a fi ni ja vlakn a sl u ž e z a i z r a d u p r e k r i v a č a i ć i l i m a t e p o d l o g a u p r o i z v o d n ji p o d n i h p r o s t i r a č a i sa go va. U po du nav skih Bu nje va ca i Šoka ca od nje su se iz ra đi va le vre će, ko je su bi le n a z i va n e»ju t e n i m d ž a ko v i m a«. Z b og d u g o t r a j n o s t i n ji h o v a j e u p o r a b a t i j e k o m X X. s t. bi l a i z n i m no r a ši r e n a. Lit.: Hr v a t s k a e n c i k l o p e d i ja, 5, Za greb, P. S ke n d e r o v i ć JU TRO (arh. holt < madž. hold; njem. Mor gen, Joch, Juc hart; lat. j u g e r u m), m j e r n a j e d i n i c a z a p o v r š i n u o b r a d i v o g a z e m lji š t a. Na z iv j u t r o o b ja š nja v a s e t i m e što ozna ču je po vr ši nu ko ju se mo že uz o - ra ti jed nim jar mom vo lo va za je dan dan po čev ši od ju tra. Na stao je kao pri je vod nje m a č ko g a Mo r ge n. U h r v a t s k i m z e m lja - ma ista se po vr ši na ozna či va la i mje rom ral, što je bio na ziv spra ve za ora nje, tj. plu ga, ali i ozna ka sa mo ga ora nja. Od sred nje ga vi je ka, kad se ju tro kao mjer na je di ni ca za p o v r š i n u p o ja v i lo, u r a z l i č i t i m k r a je v i m a ima lo je če sto raz li či tu vri jed nost. U Sla - vo n i ji i Sr i je mu p o st o ja lo je sla von sko ju t ro, ko je je ob u hva ć a lo č e t vor n i h hva t i, u Ug a r skoj je u u p o r a bi bi lo m a d ž a r sko ju t r o s 1200 če tvor nih hva ti, u oko li ci No vo ga Sa da ima lo je 2500 če tvor nih hva ti, u mnogim mje sti ma po kraj Ti se 2200 hva ti, no ni jed na od tih vri jed no sti ni je bi la uobi čaje n a u p r e d je l i m a ko je s u n a s e lja va l i b a č k i H r va t i. P r v i je put k a o op ća slu žb e n a mje r a p r o pi s a n o a u s t r ij s k i m p o r e z n i m z a ko n o m i z p o d n a z i vom d o njo a u s t r ij s ko, b e č - ko ili ka ta star sko ju tro (skra će no kj). Služ i l o j e k a o m j e r i l o z a z e m lji š n i k a t a s t a r, a ima lo je vri jed nost od 1600 če tvor nih hva ti (0, ha). Od po čet ka XIX. st. p o s t u p n o je p o s t a ja lo g l av n o m mje r o m z a p o v r š i n u o b r a d i vo g a z e m lji š t a. Au s t r ij s k i Za kon o mje ra ma iz pro pi sao je da iz no si 0, ha, ugar ski Za kon o met r ič koj mje r i i z u s t a no v io je ve l i č i nu od 0,5755 ha, a nju je pri hva ti la i Ured ba o od no su mje ra u Ju go sla vi ji iz U praksi je ju tro bi lo za o kru že no na 57,5 ara. Iako je slu žbe no na pu šte no s uvo đe njem me trič - 120

121 J U Ž NA UGA R S K A ko ga su sta va po čet kom 1870-ih, u prak si je za dr ža no, me đu osta lim i kao op ća mjer na je di ni ca u ze mlji šnim knji ga ma te u se os k o j s v a k o d n e v i c i. M j e r e n j e o b r a d i v i h p o v r š i n a u j u t r i m a u o b i č a j e n o je i d a n a s me đu bač kim Hr va ti ma, pri če mu se jed no ju tro sa sto ji od 8 mo ti ka, dok 1,25 ju ta ra (tj. 10 mo t i k a) č i n i je d a n l a n a c. Lit.: M. Vla ji nac, Re č n i k n a ših st a r ih m er a, 2, Beo grad, 1964; S. Ba čić, Cr ti ce iz agrar no-prav nog na z i vlja ba č k i h Bu nje va ca, Pra v ni vje snik, 1-2/1997, O si jek ; Hr vat ska en ci klo pe di ja, 5, Za greb, Sve ć e n i k i b i bl i o g r a f Iv a n K u j u n d ž i ć imao je u ru ka ma ci je lo jed no go di šte, ali je po sli je do znao od rod bi ne žup ni ka Tum ba sa da je ono spa lje no. Sa ču va ni primjer ci li sta na la ze se u Na ci o nal noj knji - ž n i c i Széchényi u B u d i m p e š t i, K nji ž n i c i So mogyi u Se ge di nu te djelomično u Bi blio te ci Ma ti ce srp ske u No vom Sa du i Gradskoj biblioteci u Subotici. S. B a č i ć JU ŽNA UGAR SKA ( DÉL - MAGYAROR SZÁG), go spo dar ski i dru štve ni list (»Gos p o d a r st ve no i d r u ž t ve no r av n a lo «), ko ji je iz la zio No sio je pod na slov»dom o l j u b l j u i k r š ć a n s k o j p r o s v i t i «. G l a v n i ured nik i iz da vač bio je dr. Sti pan Tum bas, ta da šnji žup nik u Vaj skoj. List je iz la zio dvo je zič no hr vat sko-ma džar ski, pa su teks t o v i o b j a v lji v a n i d v o s t u p a č n o. I s p r v a j e t i s k a n u t i s k a r i Já no s a R a a b a u O d ž a c i m a (19. I. 6. IV ), a za tim u Su bo ti ci u ti ska ri Józsefa Bit ter man na (13. IV , 27. IV X ), osim jed no ga bro ja, ko ji je ti skan u No vom Sa du u ti skari Đu re Iv ko vi ća (20. IV ). Imao je r a z l i či t u d i n a m i k u i z la ž e nja: n aj pr i je je bio t je d n i k ko ji je i z l a z io s va ke n e dje lje (19. I. 28. XII ), za tim dvo mje seč nik, kada je iz la zio 10. i 25. u mje se cu (10. I. 31. XII ), a na kra ju mje seč nik ko ji je iz la zio na kra ju mje se ca (31. I X ). U pr vom je go di štu iz da no 50 bro je va, u dru gom 15, u tre ćem 12, u če tvrtom 12 i u pe tom 9. Iz la zio je na 4 stra ni ce, ve li či ne 42 x 29 cm. Dél-Magyország Južna Ugarska, 1. VI , Vajska M. Eve to vić is ti če ka ko je list bio kratko ga vi je ka, jer ni je do no sio vi je sti iz narod no ga ži vo ta, već mu je cilj bio po bu di ti lju bav pre ma ma džar skoj do mo vi ni i kršćan skoj pro svje ti, zbog če ga ga bač ki Bunjev ci i Šok ci n i s u p r i hva t i l i. Lit.: I. K u j u n d ž ić, B u nje v a č ko - š o k a č k a bi bl i o g r a - fi ja, Rad JA ZU, 355, Za greb, 1969; T. Ko loz si, Szabad kai sajtó : ( ), Sza bad ka, 1973; I. Szentgyörgyi, E. Ba žant, S u b o t i č k a b i b l i o g r a fi ja ( ), 2, Su bo ti ca, 1993; M. Eve to vić, Kult u r n a p o v i je s t b u n je v a č k i h i š o k a č k i h H r v a t a, Subotica, E. B a ž a n t 121