UČENJE ZA ŽIVLJENJE TANULÁS AZ ÉLETRE

UČENJE ZA ŽIVLJENJE TANULÁS AZ ÉLETRE

Z UČENJEM DO ZNANJA, Z ZNANJEM DO IZOBRAZBE A TANULÁSSAL A TUDÁSIG, A TUDÁSSAL A KÉPZETTSÉGIG SI-HU-2-2-014 UČENJE ZA ŽIVLJENJE

I. UVOD V informacijski družbi je uporabno znanje dobilo izjemno veliko vrednost in kot tako postalo primerni pogoj za eksistencialni in gospodarski razvoj. Sočasno z rastjo vrednosti uporabnega znanja pa se poglablja brezno med tistimi, ki tovrstno znanje posedujejo in tistimi, ki ga nimajo. Prav zaradi tega so možnosti, da bi se tisti, ki uporabnega znanja nimajo, uveljavili na trgu dela, skoraj nične. Zaradi slednjega je naloga in tudi interes družbe, da tisti, ki so se zaradi spleta navedenih okoliščin znašli na robu družbe, dobijo možnost za ponovno vključevanje v sfero dela, za kar pa si morajo pridobiti znanja, potrebna za opravljanje kvalificiranega dela. Ena izmed prednostnih nalog Evropske unije je nižanje brezposelnosti in aktivno vključevanje brezposelnih v tiste programe izobraževanja, v katerih si lahko pridobijo manjkajoča znanja. Prav zaradi tega v vseh državah EU dobivajo podporo predvsem tisti programi, ki pripomorejo k vključevanju socialno ogroženih in brezposelnih med aktivne iskalce zaposlitve. Z vzpostavitvijo Evropskega socialnega sklada so bili urejeni tudi pogoji za financiranje izvedb takih programov izobraževanja, v katerih si brezposelni lahko pridobijo in razvijejo temeljne kompetence. Do današnjega dne ni ne na Madžarskem in ne v Sloveniji nastal noben program za preprečevanje osipa in trajnega izpada iz formalnega izobraževalnega procesa oziroma program, ki bi dijakom ali odraslim udeležencem izobraževanja omogočal ponovno vključevanje v izobraževalni proces, ki vsaj delno ustreza sodobni pedagoški metodologiji. Vzrokov za slednje je več, eden izmed njih pa je, da nikoli ni dveh enakih okoliščin ter da so rešitve in metode pri vsakem posamezniku drugačne. Toda z upoštevanjem vseh okoliščin in dejavnikov, ki so do neuspeha privedli, se lahko oblikujejo didaktične metode in postopki, s pomočjo katerih neuspešnim v izobraževalnem sistemu pomagamo, da izobraževanje dokončajo. S programi, ki neuspešnim posameznikom nudijo pridobivanje manjkajočih znanj, lahko zmanjšamo število tistih, ki se pred zaključkom šolanja zardi neuspeha izpišejo. Da bi bili programi, ki so namenjeni osipnikom, učinkoviti, je potrebno upoštevati dve okoliščini. Obe je v okviru izobraževalnega procesa potrebno upoštevati, saj vplivata na neuspeh v tradicionalnem šolskem izobraževalnem sistemu. Po eni strani je za mlade, živeče v pretežno informacijski družbi, postala potreba po znanju, ki ga nudijo moderna informacijska sredstva, dominantna. Vsekakor je zato postala šola, ki posreduje tradicionalna znanja na tradicionalni način, za»interaktivno«mladino dolgočasna. Po drugi strani pa odrasli, ki so nosilci družbenih norm, poskušajo zaradi nekih lastnih nerazumljivih ambicij, mlade naučiti vsega prej kot je potrebno. Ta dva in še mnogi drugi vzroki

kažejo na to, da se je v razvitih državah v preteklosti znatno povečalo število mladih, ki so na področju učenja postali neuspešni in brez potrebne motivacije za učenje. 1 PREDSTAVITEV PROJEKTA Z UČENJEM DO ZNANJA, Z ZNANJEM DO IZOBRAZBE 1. 1 POTREBE, KI JIH PROJEKT OBRAVNAVA Projekt z učenjem do znanja, z znanjem do izobraževanja je skupni projekt čezmejnega sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji in na Madžarskem, katerih celotna dejavnost je osredotočena na izobraževanje odraslih in mladine, a so na področju osipa in izpada neuspešnih posameznikov iz izobraževanja nemočni, saj nimajo primernih motivacijskih programov izobraževanja, s katerimi bi lahko tiste, ki so zaradi neuspeha v izobraževanju iz slednjega že izpadli ali pa to nameravajo udejanjiti v bližnji prihodnosti. Gre za razvoj skupne storitve na področju trga dela, saj program izobraževanja, ki je nastal v okviru projekta, obravnava skupno potrebo preprečevanja osipa in dviga izobrazbene ravni posameznika, ki je do sedaj bil v izobraževalnem procesu neuspešen. V okviru projekta smo partnerji iz Slovenije in Madžarske združili svoje pedagoško-andragoško znanje ter s skupnimi močmi ustvarili 2 izobraževalna programa, ki v svoji osnovi zmanjšujejo izobrazbeni primanjkljaj, saj posameznikom omogočajo porast samostojnosti in neodvisnosti v različnih družbenih položajih tako, da jim bo olajšal ponovno vključitev v izobraževalni sistem. Za uspešno izobraževanje je namreč zelo pomembna dobra priprava na slednje. Nekateri odrasli pred ponovnim vstopom v sistem izobraževanja doživljajo stisko, ki je posledica šolskega neuspeha v mladosti. Ponovni neuspeh bi jih najverjetneje odvrnil od dokončanja nadaljevanja šolanja. Za ohranjanje motivacije za izobraževanje in doseganje začetnih uspehov je zelo pomembno, da udeleženci dobijo ustrezno pripravo in manjkajoča znanja, ki jih bodo potrebovali pri nadaljevanju izobraževanja.

1. 4 PARTNERSKA MREŽA V OKVIRU PROJEKTA VODILNI PARTNER: PRVA MADŽARSKO-DANSKA PROIZVODNA ŠOLA Prva madžarsko-danska proizvodna šola se že 20 let ukvarja z izobraževanjem tistih brezposelnih oseb, ki imajo pomanjkljivo ali izjemno nizko izobrazbo, prihajajo iz socialno ogroženega okolja, imajo težave pri vključevanju na trg dela, saj so zaradi socialnega in izobrazbenega primanjkljaja težje zaposljivi. Prav takim osebam šola nudi možnost za pridobitev ustrezne izobrazbe in tudi možnost zaposlitve za določen čas. Ciljna skupina šole je bila na začetku generacija med 16. in 26. letom, v preteklih letih pa se je razširila na generacije do 50. leta, in sicer na trajno brezposelne, na tiste, ki prejemajo denarna nadomestila in tiste, ki se v delovno sfero vključujejo po večletni porodniški odsotnosti. V programe, izvedene v minulih dveh desetletjih, je bilo vključenih 1768 udeležencev. 94,/% jih je usposabljanje uspešno zaključilo, 97,1% tistih, ki so uspešno zaključili usposabljanje, pa si je pridobilo

strokovno izobrazbo. 85-90% udeležencem različnih projektov se je zaradi ustrezne strokovne izobrazbe uspelo zaposliti za najmanj 6 mesecev. Poglavitne dejavnosti zavoda: - alternativne zaposlitvene dejavnosti: programi za vključevanje oseb z dokončano osnovno šolo, začetno strokovno usposabljanje za pridobitev poklicnih kvalifikacij, osnovno računalniško izobraževanje; - integrirano usposabljanje in zaposlovanje: kompleksni programi, ki poleg temeljnega poklicnega usposabljanja, v katerem se pridobivajo in utrjujejo ključne veščine za potrebe trga dela, vsebujejo še vsebine, preko katerih se vpliva na duševni razvoj posameznikov, poleg navedenega pa omogočijo udeležencem tudi zaposlitev ter šestmesečno sledenje po zaključku izobraževanja; - strokovno izobraževanje in usposabljanje za deficitarne poklice: izvajanje časovno skrajšanih, intenzivnih strokovnih izpopolnjevanj za potrebe trga dela; - srednje poklicno izobraževanje: izobraževanje po programih srednjega poklicnega izobraževanja za osebe, mlajše od 22 let v konkurenčnih poklicih; - strokovno svetovanje in sodelovanje v mreži organizacij, ki skrbijo za socialno depriviligirane skupine: sodelovanje v organih civilnih organizacij, katerih cilj je zaposlovanje ter opravljanje svetovalnih nalog svetovalnih služb Zahodne podonavske regije; - čezmejno sodelovanje z burgenlandsko pisarno BFI iz Avstrije, z Dvojezično srednjo šolo Lendava, Ljudsko univerzo Lendava in Ljudsko univerzo Ptuj v Sloveniji.

1. PARTNER: LJUDSKA UNIVERZA LENDAVA Ljudsko univerzo Lendava je ustanovila skupščina občine Lendava 22. decembra 1959 kot Delavsko univerzo Lendava ter kot njeno osnovno dejavnost opredelila izobraževanje odraslih ob delu in iz dela v vseh oblikah šol, seminarjev, predavanj, razgovorov, tečajev, posvetovanj in drugih oblik izobraževanja za potrebe OZD, občanov, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. V statutarnem sklepu je ob tem zapisano še, da zaposleni na Delavski univerzi Lendava organizirajo, vodijo in svetujejo občanom in delavcem pri samoizobraževanju ter opravljanju različnih izpitov. Z ustanovitvijo delavske univerze se je v lendavski občini začelo izobraževanje odraslih. 17. septembra 1991 se je Delavska univerza Lendava preimenovala v Ljudsko univerzo Lendava, eno leto po preimenovanju pa se je preselila v nove prostore, v katerih ima sedež še danes. Razdelitev UE Lendava na več občin je botrovala tudi sprejetju novega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza Lendava, zavoda za izobraževanje odraslih in mladine, leta 1998, v katerem so kot ustanoviteljice LU Lendava navedene Občina Lendava, Občina Turnišče, Občina Odranci in Občina Kobilje, kasneje pa si je ustanoviteljske pravice pridobila tudi Občina Dobrovnik.

Ljudska univerza Lendava ponudbo izobraževanja deli na 5 večjih področij: 1. FORMALNO IZOBRAŽEVANJE, v katerega štejemo vse programe formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe od Osnovne šole za odrasle do programov srednjega strokovnega izobraževanja; 2. NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE, h kateremu prištevamo vse programe izobraževanja, s katerimi si udeleženci dvigujejo raven splošne razgledanosti; 3. POKLICNO USPOSABLJANJE, ki ga predstavlja paleta izobraževanj in usposabljanj za potrebe trga dela ter usposabljanja za pridobitev NPK; 4. PROGRAMI PISMENOSTI, ki so javno veljavni programi za dvig ravni pismenosti na nacionalnem nivoju; 5. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE, h kateremu prištevamo vse oblike jezikovnega izobraževanja. Ljudska univerza Lendava s sedežem na Kidričevi ulici 1 v Lendavi že vrsto let uspešno sodeluje z različnimi ustanovami na lokalni in nacionalni ravni. Sodelovanje z lokalnimi ustanovami ni omejeno samo na lokalne skupnosti (občine ustanoviteljice), ampak se uspešno povezuje tudi z občinami, ki niso njene ustanoviteljice, saj izvaja izobraževalne programe v vseh sedmih občinah, ki so na območju UE Lendava. Prav zaradi uresničevanja načela dostopnosti izobraževanja vsem, ki se izobraževati želijo, že vrsto let izobraževanje organiziramo v vseh občinah UE Lendava. V vseh omenjenih občinah se uspešno povezujemo z vsemi osnovnimi šolami, predvsem pa z DSŠ Lendava. Izjemnega pomena je za LU Lendava sodelovanje z ZRSZ OE Murska Sobota in UD Lendava, saj zanje izvajamo programe institucionalnega usposabljanja in programe priprave na NPK. Na lokalni ravni sodelujemo tudi z drugimi javnimi in zasebnimi ustanovami. Vsekakor ne smemo izpustiti sodelovanja LU Lendava z drugimi LU v regiji, predvsem LU Murska Sobota, s katero si poleg izkušenj izmenjujemo tudi izobraževalne programe in predavatelje, mnogokrat pa se na javne razpise prijavljamo skupaj, kot konzorcijski partnerji, saj tako po enotnem načelu izvajamo nove programe izobraževanj in si izmenjujemo primere dobrih praks ter oblikujemo skupni standard. Sodelovanje z LU izven regije se je okrepilo predvsem v zadnjih letih, predvsem pri prijavi skupnih projektov, saj tako težimo k poenotenju izvajanja vseh izobraževalnih programov tudi

na nacionalni ravni. Zavedamo se namreč, da je tudi v programih neformalnega izobraževanja poenotenje standardov za delovanje vseh ljudskih univerz izjemnega pomena. Na nacionalni ravni že vrsto let sodelujemo z Zvezo ljudskih univerz Slovenije, ki skrbi za povezovanje ljudskih univerz na nacionalni ravni, z Andragoškim centrom Slovenije, ki nam daje temeljne usmeritve v izobraževanju odraslih in ki za organizacije za izobraževanje odraslih in potrebe njihovih uporabnikov razvija nove programe izobraževanja, obenem pa za naše mentorje izvaja izobraževanja, da se usposobijo za izvajanje novih programov na terenu. Vse asociacije, vključno z MIZŠ, MDDSZ in ZRSZ nam pomagajo tako pri izvajanju programov izobraževanja kot pri sofinanciranju slednjih, saj so tako programi izobraževanja za naše uporabnike brezplačni. 2. PARTNER: LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Ljudska univerza Ptuj je uspešen in prepoznaven javni zavod za izobraževanje odraslih z vrsto javno veljavnih šol in izobraževalnih programov ter enakovreden partner ostalim izobraževalnim organizacijam v regiji in tudi širše. Izobraževanje odraslih se na Ljudski univerzi Ptuj deli na tri večja področja: 1. formalno izobraževanje, 2. neformalno izobraževanje ter

3. priložnostno učenje. Na LU Ptuj ponujamo naslednje programe izobraževanja: a) izobraževanje za pridobitev izobrazbe (osnovna šola za odrasle, 4 srednješolski, 2 višješolska in 3 visokošolski programi); b) poklicna usposabljanja (usposabljanja za potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije po programih: Zidar, Socialni oskrbovalec na domu, Izdelovalec spletnih strani, Računovodja in Hišnik ter druga poklicna usposabljanja: usposabljanje za sobarico, za upravljalca viličarja, za strojnika težke gradbene mehanizacije, za računovodska dela ter računalniška usposabljanja v okviru mednarodne izobraževalne iniciative ECDL); c) usposabljanja za življenjsko uspešnost (Most do izobrazbe, Beremo in pišemo skupaj, Izzivi podeželja, Moj korak, Moje delovno mesto, Razgibajmo življenje z učenjem, Branje za znanje in za zabavo, Računalniška pismenost za odrasle ter Računalniško in digitalno opismenjevanje odraslih); d) splošno izobraževanje (tečaji tujih jezikov, začetni in nadaljevalni tečaji računalništva, tečaji retorike, tečaji komunikacije v konfliktu, tečaji hitrega branja ter usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu). Ljudska univerza Ptuj ima dobro razvit sistem programov izobraževanja za brezposelne in za dvig izobrazbene ravni. Izvajamo programa za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij za poklica Zidar/Zidarka in Socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu ter poklicno usposabljanje za sobarice. Poleg navedenega izvajamo tudi usposabljanja za izdelovalca spletnih strani, računovodjo in hišnika. V svojo izobraževano ponudbo uvajamo nove srednješolske programe, v sodelovanju z drugimi ustanovami pa izvajamo višješolske (je študijski center GEA Collega CVŠ, v okviru katerega ponuja višješolski strokovni študij Ekonomija, v sodelovanju s CPU Ljubljana pa program Informatik) in visokošolske programe (v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Koper program predšolska vzgoja, V sodelovanju z GEA Collegeom Ljubljana program Ekonomija ter v sodelovanju z ECM Maribor program Socialna gerontologija). V podporo kakovosti življenja v različnih starostnih obdobjih zaposleni na LU Ptuj zagotavljamo bogato ponudbo neformalnih oblik učenja. Poleg študijskih krožkov imajo udeleženci možnost samostojnega učenja v Središču za samostojno učenje ter svetovanja o možnostih izobraževanja v ISIO. Z razvojem sodobnih, uporabnikom prijaznih učnih okoljih in z uvedbo sodobnih, predvsem računalniško podprtih učnih programov in orodij zaposleni na LU Ptuj skrbimo za boljše počutje

udeležencev. Pomembno mesto v našem delu pa zavzemajo tudi promocijske dejavnosti, s katerimi skušamo ljudem približati kulturo učenja. Ljudska univerza Ptuj izvaja tudi programe izobraževanja, predvsem neformalne narave, ki so za udeležence brezplačni. Sredstva za organizacijo in izvedbo slednjih si je pridobila na različnih javnih razpisih. Pomembna novost leta 2013 je projekt UVNPZ vrednotenje neformalno pridobljenega znanja. Projekt združuje 15 slovenskih zavodov za izobraževanje odraslih, ki pilotsko uvajajo metode in aktivnosti za priznavanje neformalno pridobljenih znanj. V projekt so vključena tri ptujska podjetja, in sicer Pikapoka d.o.o., Tenzor in Zaščita, v njih pa ugotavljamo in nadgrajujemo temeljne in poklicne kompetence zaposlenih. Za 76 zaposlenih smo izdelali potrfolije z opredeljenimi poklicnimi in ključnimi kompetencami. V letu 2008 smo v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 2013 s sredstvi ESS in MIZŠ vzpostavili Center vseživljenjskega učenja Podravje, v okviru katerega smo odprli 10 točk vseživljenjskega učenja in prebivalcem Podravja omogočili pridobivanje neformalnega znanja na zanje povsem brezplačnih delavnicah in tečajih. Tako smo ljudem v regiji približali evropske smernice o nujnosti permanentnega učenja v vseh življenjskih obdobjih. V obdobju 2014-2020 bomo namesto dosedanjega CVŽU vzpostavili Center medgeneracijskega učenja Ptuj, v okviru katerega bomo spodbujali sodelovanje med udeleženci različnih starostnih skupin, poudarek pa bo na prenosu specifičnih znanj in vedenj. LU Ptuj pa si pridobiva tudi pomembne mednarodne izkušnje. V okviru projektov sodelujemo v različnih projektih evropske mobilnosti, v različnih čezmejnih partnerstvih in v multilateralnih projektih Grundtvig.

3. PARTNER: DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA Dvojezična srednja šola Lendava je institucija, ki je trdno vpeta v prostor in njegovo multikulturno tradicijo. Je edinstven primer dvojezične srednje šole v slovenskem prostoru, saj se v njej s pomočjo usposobljenega kadra vzgajajo in izobražujejo mladi pripadniki slovenske in madžarske narodnosti, ki se v dvojezičnem modelu ne učijo le v obeh jezikih, temveč se učijo tudi strpnosti in sprejemanja drugačnosti ter vključevanja v lokalno in širše okolje. Dvojezičnost se seveda ne nanaša zgolj na Madžare, ampak tudi na dijake in profesorje, pripadnike večinskega naroda, in prav v tem je njena največja posebnost. Dvojezičnost je v okolju, kakršno je naše, potreba in hkrati posebna vrednota, ki nam zagotavlja prednost pred drugimi šolami. Zgodovina srednje šole sega v letu 1903, ko se je v Lendavi začelo obrtno izobraževanje. Po II. svetovni vojni (od leta 1945) je ustanova delovala kot poklicna kovinarska šola, od leta 1960 pa kot srednja strojna tehnika šola. V tem času so se v triletno poklicno kovinarsko šlo in v štiriletni program strojništva vpisovali dijaki iz celega Pomurja in tudi iz sosednje Hrvaške. Pouk je potekal v slovenskem jeziku, leta 1976 pa je bil uveden fakultativni pouk madžarskega jezika. Po letu 1980 se je šola na podlagi zakona o usmerjenem izobraževanju razvila v dvojezično srednjo šolo z več programi in postala model reševanja problematike srednješolskega izobraževanja učencev dvojezičnih osnovnih šol.

V šolskem letu 1981/82 je šola uvedla dvojezični pedagoški program Učitelj, naslednje šolsko leto dvojezični program Poslovno-finančna in trgovinska dejavnost, leta 1990 nov dvojezični program Gimnazija in leta 1996 dvojezični program Trgovec. Do šolskega leta 1992/93 je šola pouk v programih Oblikovalec kovin in Strojni tehnik izvajala v slovenskem jeziku, vendar z obveznim poukom madžarskega jezika, od tega šolskega leta naprej pa je bilo tudi poučevanje v teh programih dvojezično. S šolskim letom 2002/03 je šola uvedla Model skupnega izvajanja izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja na narodnostno mešanih območjih, kar je omogočilo poučevanje različnih programov oz. poklicev v enem razredu. Leta 2005 smo novo šolsko leto pričeli na novi lokaciji v novi šolski zgradbi, ki s sodobno opremo, šolskimi delavnicami in športno dvorano omogoča organizacijo sodobnega pouka ter različnih dejavnosti, kar v današnjem svetu privablja tako mlade kot tudi visoko usposobljeni strokovni kader. V šolskem letu 2013/14 se v lendavski srednji šoli izobražuje 230 dijakov v 20. oddelkih. Vzgojnoizobraževalno delo opravlja 47-članski učiteljski zbor. Trenutno poteka izobraževanje v programih: - Gimnazija, - Strojni in Ekonomski tehnik, - Model skupnega izvajanja izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja na narodno mešanih območjih z osmimi poklici: avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, mehatronik - operater, gastronom - hotelir, trgovec, pečar - polagalec keramičnih oblog, - Poklicno-teniško izobraževanje po programu Ekonomski in Strojni tehnik (3+2). Na podlagi statističnih podatkov lahko ugotovimo, da je naša šola že celo stoletje osrednja insitucija vsestranskega srednješolskega in poklicnega izobraževanja mladine v regiji, ki se prilagaja tudi potrebam lokalnega gospodarstva. Ti podatki sicer ne povedo, da je kar nekaj naših bivših dijakov priznanih znanstvenikov, raziskovalcev, umetnikov, podjetnikov, politikov in strokovnjakov na različnih področjih, vendar pa slednje dokazuje, da je ta šola že od nekdaj dajala mladim dobro popotnico za življenje. Tudi v prihodnosti se mora šola razvijati kot center vsestranskega dvojezičnega izobraževanja mladine v regiji. To nalogo bo uspešno izpolnjevala le v sodelovanju in ob podpori lokalne skupnosti ter Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Pri tem je izjemnega pomena tudi aktivno

sodelovanje šole z lokalnimi podjetji ter drugimi izobraževalnimi institucijami v regiji in v širšem okolju. O našem uspešnem vzgojno-izobraževalnem delu pričajo mnogi dobri rezultati in dosežki naših dijakov na državnih in mednarodnih tekmovanjih, sodelovanje v slovenskih, evropskih in mednarodnih projektih ter tudi uspehi na maturi in zaključnih izpitih. Nenehno spreminjanje je bistvena lastnost šolskega prostora, v katerem mora šola uresničevati svoje temeljno poslanstvo. Z namenom posodabljanja, razvijanja in obstoja naše ustanove v okolju uvajamo kakovostne spremembe v skladu s slovensko in evropsko šolsko zakonodajo. 2 PROGRAM UČENJE ZA ŽIVLJENJE 2. 1 CILJI IN ZNAČILNOSTI PROGRAMA UČENJE ZA ŽIVLJENJE Vseživljenjsko učenje iz dneva v dan postaja večja potreba. Sposobnosti, spretnosti in kompetence je v današnji, pretežno informacijski družbi in gospodarskem okolju, potrebno razvijati tekom celega življenja, predvsem, če posameznik želi aktivno sodelovati v družbenem življenju, a tudi za to, da bi lahko postal in ostal uspešen v nenehno spreminjajoči se sferi dela. Družbeni, gospodarski in tehnološki razvoj je potrebo po splošni razgledanosti povzdignil na srednješolsko raven, kar nakazuje tudi uvedba 12-letnega obveznega šolanja v veliki večini evropskih držav. Za pridobitev ustrezne izobrazbe so bistvenega pomena sposobnosti povezane s pismenostjo (pisne in bralne sposobnosti ter sposobnosti razumevanja besedila), z govorno-komunikacijskimi spretnostmi ter z osnovnimi matematičnimi in logičnimi sposobnostmi, ki so potrebne tako za uspešno usvajanje učne snovi kot tudi za uspešno opravljanje dela. Za veliko večino ljudi, ne glede na to, ali gre za mladino ali za odrasle, pomeni vpis v srednješolski izobraževalni program življenjsko prelomnico. Za mlade predvsem zaradi tega, ker se pred njih postavljajo nove zahteve, za odrasle pa zato, ker je od njihovega šolanja preteklo že veliko let in je velik del znanja, ki so si ga v izobraževalnem procesu v preteklosti pridobili, že pozabljenega, nekaj pa ga je tudi zastarelega. Za uspešno nadaljevanje izobraževanja na srednješolski ravni, v novih situacijah in na višjem nivoju, je izjemnega pomena uspešen začetek in odkrivanje neuspeha posameznika na posameznih področjih takoj, ko se le-ta pojavi. Zavedati pa se je potrebno dejstva, da učnih težav ni mogoče odpraviti čez

noč in da nikoli ne izginejo same od sebe. Posamezniku, ki ima pri učenju težave in le z veliko truda usvaja novo učno snov, moramo nuditi ustrezno pomoč, saj se v nasprotnem primeru učne težave poglabljajo, posameznik pa se znajde v začaranem krogu neuspeha, iz katerega sam ne najde izhoda. Pri ponovnem vključevanju v srednješolske izobraževalne programe predstavljajo posebej ranljivo skupino tisti odrasli, ki so v mladosti zaradi učnih težav opustili šolanje pred zaključkom le-tega. Zaradi šolskega neuspeha v preteklosti, doživljajo te osebe pred ponovno vključitvijo v izobraževalni proces veliko duševno stisko, saj se bojijo dejstva, da bodo ponovno neuspešni. Poleg učne pomoči je odraslim, ki se ponovno vpišejo v srednješolski program izobraževanja, potrebno med izobraževanjem nuditi tudi čustveno oporo, predvsem pa jih tekom izobraževanja motivirati, da zaradi šolskega neuspeha v preteklosti in zaradi srečevanja z neuspehom tekom ponovne vključitve v izobraževanje ne prekinejo šolanja. Tovrstna pomoč in podpora se lahko zagotovita z izobraževalnim programom Učenje za življenje, ki je nastal tekom projekta Z učenjem do znanja, z znanjem do izobrazbe, saj program teži k individualizaciji in je osredotočen na pridobivanje ali ponovno aktivacijo tistih znanj, ki jih posameznik ni pridobil ali utrdil v času šolanja. 2. 2 GLAVNE ZNAČILNOSTI CILJNE SKUPINE, KI JI JE IZOBRAŽEVALNI PROGRAM UČENJE ZA ŽIVLJENJE NAMENJEN Sodobna demokratična družba mora obema ciljnima skupinama (tako dijakom kot odraslim) nuditi ustrezno pomoč za pridobitev izobrazbe, predvsem pa razvoj temeljnih spretnosti, ki jih posamezniki nimajo razvitih do te mere, da bi v izobraževalnem procesu lahko bili uspešni. Danes funkcionalna nepismenost pomeni neizobraženost oziroma primanjkovanje tistih splošnih znanj, ki so potrebna, da se posameznik lahko uči stroke. Tisti, ki sodijo v ciljno skupino, imajo največji odpor do teoretičnih predmetov, saj imajo pomanjkljivo splošno znanje in zaradi slednjega izjemno težko usvajajo nova znanja v okviru strokovnih predmetov. Če učitelji, ki poučujejo posamezne predmete, tega ne ugotovijo pravočasno, tako dijaki kot odrasli začnejo zaostajati pri predelani učni snovi, kar posledično privede do slabih ocen in ne nazadnje tudi do opustitve šolanja. Obe ciljni skupini imata slabo razvite učne tehnike, zaradi slabega uspeha pa jim primanjkuje tudi notranje motivacije, ki je pri učenju izjemnega pomena. Dejavnosti, ki jih ne obvladajo, se namreč izogibajo oziroma jih po prvem neuspehu opustijo in obupajo.

Velik odstotek tistih, ki so neuspešni v izobraževalnem procesu, ima finančne in socialne težave. Predvsem pri udeležencih, ki že imajo svoje družine, je osnovna težava v tem, da s finančno pomočjo, ki jo imajo med izobraževanjem, ne morejo preživeti in zaradi tega v času izobraževanja (pogosto tudi na račun slednjega) sprejemajo različna dela, večinoma na črno, saj si tako povečajo prihodke. Veliko izostajanja med izobraževanjem prej ko slej privede do opustitve šolanja, saj se zaradi izostajanja o pouka manko pri učni snovi nenehno povečuje. Tisti, ki so neuspešni v procesu izobraževanja, so mnogokrat podvrženi negativnim družbenim vplivom. Primanjkuje jim pozitivnih družbenih zgledov, saj so največkrat nedejavni tudi njihovi starši in ostali sorodniki, ki jim tako dajejo zgled, da je mogoče preživeti tudi z brezdeljem. Poleg tega pa v družinah, kjer so skoraj vsi brezposelni, velja moralno nenapisano pravilo, da mora posameznik svoje prihodke deliti z drugimi člani družine. To vsakega posameznika, ki naj bi se po zaključenem izobraževanju imel možnost zaposliti, demotivira in nikakor ne spodbuja, da bi svoje prihodke zaslužil z delom. Za osebe, ki v času šolanja opustijo izobraževanje, je značilno kratkoročno razmišljanje, saj nimajo vizije, živijo le za današnji dan po načelu»saj bo že nekako«, sprašujejo se, zakaj se učiti in delati, saj tako ali tako ne bodo dočakale pokojnine. Na opustitev šolanja v mnogih primerih vplivajo tudi različne škodljive razvade in nagnjenost k odklonskemu vedenju, saj v veliko primerih udeleženci tudi po več dni hkrati izostajajo zaradi sodnih obravnav. Prav tako je med takimi, ki so storilci kaznivih dejanj, razširjeno tudi mišljenje, da se jim ni potrebno učiti, saj bodo jih tako ali tako zaprli. Na uspeh dijakov pa zelo vplivajo tudi starši s svojim odnosom do izobraževanja, šole in znanja. Če staršem ne izobrazba in ne šolanje ne pomenita ene od življenjskih vrednot, to ne bosta pomenili tudi njihovemu otroku. 2. 3 CILJI PROGRAMA Osnovni cilj programa je, da v današnji demokratični družbi obema ciljnima skupinama zagotovimo ustrezen izobraževalni program in podporo pri pridobivanju tistih osnovnih znanj in spretnosti, ki jih vsak posameznik potrebuje pri svojem razvoju in pri vključevanju v družbo.

V okviru projekta Z učenjem do znanja, z znanjem do izobrazbe sta bila razvita in preizkušena dva motivacijska programa, ki z didaktičnimi pristopi zagotavljata možnosti dokončanja izobraževanja tistim, ki so vključeni v srednješolske izobraževalne programe, saj pri obeh ciljnih skupinah stremita predvsem k razvijanju osmih ključnih kompetenc referenčnega okvira EU. Programa, ki sta temeljni del projekta ATT, udeležencem omogočata nadaljevanje izobraževanja, in sicer: b) program, namenjen dijakom, ki dosegajo izjemno slabe učne rezultate in jim zaradi navedenega grozi, da bodo opustili šolanje in c) program, namenjen odraslim udeležencem izobraževanja, ki pomeni drugo priložnost, saj bodo si v okviru programa imeli možnost pridobiti tista znanja, ki jim jih primanjkuje ter bodo na tak način lahko nadaljevali z izobraževanjem v izbranem programu. Cilji, ki naj bi jih udeležencem program zagotavljal, so: - pridobivanje socialnih in učnih spretnosti; - obnavljanje in pridobivanje tistega temeljnega znanja, ki omogoča lažje pridobivanje novega znanja; - razvijanje in doseganje primernega nivoja splošnega znanja v govorni, pisni in elektronski komunikaciji ter spodbujanje matematičnega in logičnega razmišljanja. Poleg programov, s katerimi naj bi udeležencem in dijakom omogočali pridobivanje potrebnih znanj, smo v okviru projekta razvili tudi 70-urni program usposabljanja z učitelje mentorje v programu, ki le-tem zagotavlja pridobivanje potrebnih specifičnih znanj za delo s tisto ciljno skupino, ki ji je program Učenje za življenje namenjen. 2. 4 UTEMELJITEV PROGRAMA Učenje za življenje je podporni program srednješolskim in drugim formalnim programom izobraževanja, predvsem za tiste mladostnike in odrasle, ki so zaradi neuspeha na področju izobraževanja vsaj delno, če ne popolnoma, izključeni iz družbe, stigmatizirani ter zaradi slednjega nemotivirani za uspešno dokončanje šolanja. Ker dijaki in odrasli z učnimi težavami in mankom znanja navadno ne prepoznajo svojih težav, obenem pa tudi vzročno-posledične zveze med obojim, hkrati pa želijo lastne pomanjkljivosti, predvsem manko znanja, prikriti, je izjemno pomembno, kako se jim učitelji

približajo in kako jih vodijo pri delu. Pomembno je, da učitelji obvladajo motivacijske prijeme in znajo predstaviti uporabnost pridobljenega znanja. S programoma smo želeli: a) povečati vključenost odraslih, ki so zaradi učnega neuspeha izpadli iz izobraževanja kot mladostniki, sedaj pa so se vanj ponovno vključili, vendar po prvem neuspehu, ki je navadno povezan z mankom na področju ključnih kompetenc in slabih učnih navad, želijo z izobraževanjem ponovno prenehati; b) omejiti osip v srednješolskih izobraževalnih programih pri mladostnikih; c) povečati sodelovanje slovenskih in madžarskih strokovnjakov s področja izobraževanja; d) izdelati prve dvojezične programe izobraževanja, ki niso le prevod slovenskega izobraževalnega programa, ampak so produkt sodelovanja in obenem izdelati prvi dvojezični program na področju izobraževanja odraslih. Programi, ki so nastali v okviru projekta Z učenjem do znanja, z znanjem do izobraževanja, pomenijo začetek ustvarjanja enotnih izobraževalnih standardov, ki bodo pripomogli k primerljivosti izobraževalnih programov, to pa je možno predvsem z razvojem skupnih storitev tako na ravni splošnega kot tudi poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Vsi trije programi, tako program za usposabljanje mentorjev kot tudi oba programa Učenje za življenje sta namreč oblikovana tako, da obravnavata skupne potrebe, izvajata pa se lahko tako v Sloveniji kot na Madžarskem.