Simpozij Čezmejno komuniciranje v pravosodju je delno financiran s pomočjo Evropske Unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, iz operacije

1

Simpozij Čezmejno komuniciranje v pravosodju je delno financiran s pomočjo Evropske Unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, iz operacije e-pravosodje. Operacija e-pravosodje se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 2013, razvojne prioritete»institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve»učinkovita in uspešna javna uprava«.

Language

mag. Judita Dolžan, LL.M.: Predstavitev Evropske pravosodne mreže in Evropskega pravosodnega atlasa v civilnih in gospodarskih zadevah ter njun pomen za delo sodnikov v čezmejnih primerih Dr. Thomas Gottwald: Nacionalni in čezmejni elektronski pravni promet Sabina Klaneček: Izvajanje dokazov s pomočjo videokonference Johannes Martetschläger: Mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah izmenjava paradigem na podlagi skupnega članstva v Evropski uniji Dr. László Székely: Novi Državljanski zakonik Republike Madžarske Dr. Zsuzsanna Tihanyi : Elektronski postopki v zvezi s podjetji kako vidi postopek uporabnik F.R. Paulino Pereira: Action plan 2009-2013

Čezmejno komuniciranje v pravosodju XXI. Simpozij panonskih pravnikov (28. 30. november 2013) Organizator: Društvo pravnikov v Pomurju in Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, ob sodelovanju Društva pravnikov Gradiščanske, Društva pravnikov županije Vaš, Društva pravnikov županije Zala, Ministrstva za pravosodje Republike Avstrije in Ministrstva za javno upravo in pravosodje Madžarske Kraj dogodka: Moravske Toplice, Terme Vivat 5

Program Četrtek, 28. november: 12:00 15:00 registracija udeležencev 15.00 15.45 slovesna otvoritev simpozija 16.15 18.30 predstavitev slovenskih pravosodnih organov Okrožno sodišče v Murski Soboti Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti notarska pisarna 19.30 21.30 sprejem za udeležence simpozija v hotelu Vivat Petek, 29. november: 9.00 11.00 prvi sklop simpozija dr. Johannes Martetschläger, višji državni tožilec, kontaktna točka Evropske pravosodne mreže pri Ministrstvu za pravosodje Republike Avstrije: Mednarodna pravna pomoč v kazenskih zadevah sprememba paradigem po skupnem članstvu v Evropski uniji (EU) 7

11:00 11:20 odmor mag. Špela Štebal Renčelj, sekretarka, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije: Predstavitev Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah in Evropskega pravnega atlasa ter njun pomen za delo sodnikov v čezmejnih primerih Dr. Székely László, Katedra za civilno pravo Univerze ELTE v Budimpešti: Novi civilni zakonik 11.20 13.30 drugi sklop simpozija vzpostavitev videokonferenčne povezave: Pogovor o izkušnjah pri uporabi video konference v Avstriji, na Madžarskem in v Sloveniji Dr. Thomas Gottwald, višji državni tožilec, namestnik vodje oddelka v prezidialni sekciji, Ministrstvo za pravosodje Republike Avstrije: Notranji in čezmejni elektronski pravni promet Mr.Fernando Rui Paulino Pereira, Generalni sekretariat Sveta EU: Portal E-pravosodje 13.00 14.30 odmor za kosilo 14.30 18.30 druženje in izmenjava dobrih praks (kraj: Gornja Radgona) 19.30 21.30 sprejem za udeležence simpozija v hotelu Vivat 8

Sobota, 30. november: 9.00 10.30 tretji sklop simpozija 10:30 10:50 odmor Sabina Klaneček, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije: Izvajanje dokazov (v čezmejnih postopkih) s pomočjo videokonference Dr. Tihanyi Zsuzsanna, vodja Oddelka sodišča v Zalaegerszegu, Elektronski postopek v zvezi s firmami - postopek v gospodarskih zadevah z očmi uporabnika 10.50 12.00 okrogla miza: Simpozij panonskih pravnikov včeraj, danes in jutri 12.00 12.30 povzetki in zaključki simpozija 12.30 kosilo 9

Predstavitev Evropske pravosodne mreže in Evropskega pravosodnega atlasa v civilnih in gospodarskih zadevah ter njun pomen za delo sodnikov v čezmejnih primerih mag. Judita Dolžan, LL.M. Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije Namen sledečega prispevka je predstavitev Evropske pravosodne mreže in Evropskega pravosodnega atlasa v civilnih in gospodarskih zadevah. Najprej bo predstavljen potek razvoja pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah. Temu sledi predstavitev Evropske pravosodne mreže in Evropskega pravosodnega atlasa, pri čemer bo njuno delovanje predstavljeno predvsem iz vidika prakse. I. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah Cilj pravosodnega sodelovanja tako v civilnih kot kazenskih zadevah je državljanom Evropske unije omogočiti dostop do sodišč in drugih organov v vseh državah članicah na enako enostaven način kot v državi članici iz katere prihajajo. Nadalje drugi cilj predstavlja zagotovitev pravne varnosti s tem, da se zagotovi priznanje in izvršitev sodb in drugih odločitev v celotni Uniji. Vzpostavljena naj bi bila 11

povezava med različnimi pravnimi sistemi držav članic na način, da se pospeši pravosodno sodelovanje. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah med državami članicami Evropske unije so najprej urejale mednarodne konvencije. 1 Z Maastrichtsko pogodbo 2 je pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah postalo eno od področij delovanja EU, kot»zadeva skupnega interesa vseh držav članic EU«, v medvladnem okviru»pravosodje in notranje zadeve«. Z Amsterdamsko pogodbo 3, je bilo pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah postavljeno na raven Skupnosti, s tem ko je bilo povezano s prostim gibanjem oseb. 4 Pogodba iz Nice je razen za področje družinskega prava omogočila sprejemanje ukrepov s področja sodelovanja v civilnih zadevah po postopku soodločanja. Mejnik v razvoju pravosodnega sodelovanja oz. pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice predstavljajo zaključki Evropskega sveta leta 1999 v Tampereju 5, ki so določili smernice za izgradnjo evropskega območja pravice. Prišlo je do spoznanja, da državljani uživajo svobodo le v dejanskem skupnem območju pravice, kjer 1 Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1. marca 1954 (Ur. l. FLRJ - MP, št. 6/62), Konvencija o olajšanju mednarodnega pristopa k sodiščem z dne 25. oktober 1980 (Ur. l. SFRJ MP, št. 4/88), ki ju je Republika Slovenija sprejela v svoj pravni red z Aktom o notifikaciji nasledstva, Ur. l. RS, št. 7/1993. 2 Glej naslov VI Pogodbe o Evropski uniji, prečiščena različica v slovenskem jeziku, Ur. l. EU št. C 326/13 z dne 26. oktober 2012. 3 Sprememba Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, dodan nov Naslov IIIa, Člen 73m <http://eur-lex.europa.eu/sl/treaties/dat/11997d/ word/11997d.doc> (28.8.2013). 4 <https://e-justice.europa.eu/content_cooperation_in_civil_matters-75-sl. do?clang=sl> (28.8.2013). 5 Dostopni na<http://www.european-council.europa.eu/council-meetings/ conclusions/archives-2002-1993?lang=sl> (28.08.2013). 12

lahko vsakdo dostopa do sodišč in drugih organov držav članic tako zlahka kot pred domačimi organi. To spoznanje je bilo za okrepitev območja pravice znova potrjeno v Haaškem programu iz leta 2004 6. Meje med evropskimi državami naj tako ne bi več predstavljale ovir pri reševanju zadev na področju civilnega prava ali izvajanju sodnih postopkov in izvrševanju odločb v civilnih zadevah. 7 Z namenom zagotovitve gladkega delovanja instrumentov, ki zadevajo sodelovanje sodnih in drugih organov, so bile države članice dolžne imenovati sodnike za zvezo ali druge pristojne organe s sedežem v matični državi, v kolikor bi bilo potrebno pa bi uporabljali tudi nacionalne kontaktne točke Evropske pravosodne mreže. 8 Haaški program je nasledil tako imenovani Stockholmski program 9, ki ga je Evropski Svet sprejel za obdobje 2010-2014. Za vzpostavitev»evrope prava in pravice«bi bilo namreč potrebno vzpostaviti mehanizme za lažji dostop do pravnega varstva, ki bi posameznikom omogočal uveljavitev njihovih pravic po vsej Uniji. Cilj je tudi izboljšanje usposabljanja in sodelovanja med strokovnjaki v javnem sektorju in zagotovitev sredstev za odpravo ovir na področju priznavanja pravnih odločb v drugih državah članicah. 10 S sprejetjem Lizbonske pogodbe 11 je bil za vse ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah uveden redni zakonodajni postopek. Le na področju družinskega prava Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. 6 UL EU, št. C 53 z dne 3. marec 2005, str. 1. 7 Glej tč. 3.4.1 Lažji čezmejni postopki civilnega prava. 8 Glej tč. 3.4.3. Okrepljeno sodelovanje. 9 UL EU, št. C 115 z dne 4. maj 2010, str. 1. 10 Tč. 1.1., 4. odstavek Stockholmskega programa. 11 Glej člen 81 Pogodbe. UL EU, št. C 306 z dne 17. december 2007, str. 1. 13

V nadaljevanju bo predstavljena Evropska pravosodna mreža in delovanje Evropskega pravosodnega atlasa v civilnih in gospodarskih zadevah ter portala E-pravosodje. II. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Potreba po ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah je nastala zaradi naraščajočega števila čezmejnih primerov v Evropski uniji, ki so posledica vedno večje mobilnosti EU državljanov in podjetij. Slednje terja tako zagotovitev prožnosti kot tudi pravne varnosti znotraj EU, kar ima za posledico sprejem vedno večjega števila EU aktov, ki urejajo čezmejne primere. Akti Evropske unije pa so abstraktni, kar povzroča, da v praksi prihaja do njihove različne uporabe in razlage. 12 Iz navedenega izhaja, da je bilo potrebno zagotoviti dostop do želenih informacij glede prava EU, informacij o različnih nacionalnih pravnih redih, predvsem pa tudi omogočiti izmenjavo praktičnih izkušenj glede uporabe posameznih EU aktov. Na spletnih straneh Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah 13 in Evropskega pravosodnega atlasa ter portalu 12 Sodišče Evropske unije (SEU) na podlagi predlogov nacionalnih sodišč razlaga pravo Unije. Po Lizbonski pogodbi lahko glede pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah ter priznavanja in izvrševanja sodnih odločb predlog za sprejetje predhodne odločbe vložijo ne le najvišja, temveč vsa nacionalna sodišča. Več o tem glej Vatovec K./Accetto M. in dr., Lizbonska pogodba z uvodnimi pojasnili, GV, Ljubljana, 2010, str. 102 in nasl. 13 Spletna stran Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah je dostopna na sledečem spletnem naslovu: <http://ec.europa.eu/civiljustice/ index_sl.htm>. (5.9.2013) 14

e- pravosodje so dvema ciljnima skupinama, t.j. državljanom in sodiščem, dostopne informacije, ki jih potrebujejo, ko pridejo v stik s čezmejnim primerom. Posamezniku (državljanu) so na spletni strani Evropske pravosodne mreže med drugim na voljo informacije tako informacije glede prava EU kot tudi glede nacionalnega prava. Na vsakem tematskem listu (fact sheet) je namreč mogoče s preprostim klikom na zastavico države članice lahko najti koristne informacije o nacionalni zakonodaji glede pristojnosti na področju civilnega in gospodarskega prava v tej državi kot tudi informacije o pravu, ki se bo uporabilo za reševanje čezmejne zadeve (kolizijska pravila). Na spletni strani Evropskega pravosodnega atlasa pa je mogoče najti informacije glede prava EU, ki se nanaša na pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah. Nadalje lahko sodnik v konkretnem primeru enostavno poišče pristojna tuja sodišča in izpolni obrazce zaprosil, ki so na voljo na spletu, spremeni jezik obrazca, potem ko ga je izpolnil in preden ga natisne, tako da ga lahko prejemnik prebere v lastnem jeziku, ter obrazce pošlje elektronsko. Pri tem je potrebno že takoj na začetku pripomniti, da je bil del vsebin spletne strani pravosodne mreže (nacionalni tematski listi) že prenesen na stran portala e-pravosodje. Pri posameznih tematskih listih na strani Evropske pravosodne mreže je tako na voljo ustrezna spletna povezava do portala e-pravosodje. 1. Pravna podlaga Prva razmišljanja o ustanovitvi civilne pravosodne mreže, so se po vzoru kazenske mreže 14 pojavila že leta 1998 v Dunajskem akcijskem 14 Ta je bila ustanovljena leta 1998, Skupni ukrep z dne 29. junij 1998 o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže, UL L 191 z dne 7.7.1998, posebna izdaja v slovenščini poglavje 19, zvezek 01, str. 91-94. 15

načrtu, 15 Evropski Svet v Tampereju pa je od Komisije zahteval vzpostavitev dostopnega informacijskega sistema, za katerega vzdrževanje in posodabljanje bi bili pristojni nacionalni organi. Z namenom zagotovitve lažjega pravosodnega sodelovanja med državami članicami, je bila z Odločbo Sveta z dne 28. maja 2001 16 usta novljena Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je z delom pričela 1. decembra 2002. Na podlagi prilagod ljive in nebirokratske strukture, ki deluje na neuradni ravni, je kot glavni cilj strankam v čezmejnih civilnih in gospodarskih sporih, za katere je pristojna več kot ena država članica, omogočiti dostop do številnih informacij o evropski, nacionalni in mednarodni zakonodaji na področju civilnega in gospodarskega prava. Z Odločbo št. 568/2009/ES 17 je prišlo do spremembe prvotne odločbe, saj je Evropska komisija v Poročilu o delovanju mreže ugotovila, da mreža še ni razvila vseh svojih zmožnosti, zastavljenih s Haaškim programom. Kot glavni spremembi velja izpostaviti okrepitev vloge kontaktnih točk, katerim so bile z Odločbo naložene dodatne naloge in pa uvedba možnosti, da strokovna združenja pravnih poklicev (odvetniki, notarji in sodni izvršitelji) postanejo člani mreže prek svojih nacionalnih organizacij. 15 UL C 19 z dne 23. januar 1999, str. 1. 16 UL L 174 z dne 27. junij 2001, str. 25-31. 17 UL EU št. L 168 z dne 30.06.2009, str. 35. 16

2. Sestava (člen 2 Odločbe) Mrežo sestavljajo: kontaktne točke osrednja telesa in osrednji organi (določeni v evropskih in mednarodnih aktih) sodniki za zvezo pravniški poklici vsi drugi ustrezni pravosodni/upravni organi pristojni za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah Republika Slovenija je kot kontaktne točke določila tri predstavnike Ministrstva za pravosodje. Za zagotovitev učinkovite povezave z nacionalnimi pravosodnimi organi pa so bili kot člani mreže v podporo tem funkcijam določeni sodniki vseh okrožnih sodišč, ki so tudi sicer pristojna za izvrševanje zaprosil s področja vročanja sodnih in izvensodnih pisanj, pridobivanja dokazov ter priznanja in izvršitev tujih sodnih odločb. Poleg tega je bila imenovana tudi specializirana kontaktna točka za področje družinskega prava, kot člani mreže pa sodelujejo tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. S spremembo Odločbe so bili v mrežo vključeni tudi predstavniški organi pravnih poklicev (Odvetniška zbornica Slovenije, Notarska zbornica, Zbornica izvršiteljev), s čimer jim je bil omogočen neposreden dostop do kontaktnih točk Slovenije in ostalih držav članic Evropske unije. Različni pravni poklici so namreč dejansko bistvenega pomena za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah, saj je potek civilnega postopka v veliki meri odvisen od strank. S sprejetjem 17

novih instrumentov Skupnosti kot je npr. Uredba o evropskem plačilnem nalogu, pa se je njihova vloga le še povečala. 18 3. Cilji in naloge mreže Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ima skladno z Odločbo o mreži 3 cilje: izboljšanje pravosodnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic na vseh področjih (člen 3, drugi odstavek, lit. a) Po ugotovitvah Evropske komisije je mreža olajšala pravosodno sodelovanje med državami članicami in skrajšala trajanje obravnavanja zahtev s posredovanjem sistema neposrednih stikov med kontaktnimi točkami. Znaten vpliv mreže pa se kaže tudi pri reševanju vlog za pravno pomoč. S spremembo odločbe naj bi se okrepila predvsem vloga mreže glede pomoči pri uporabi prava druge države članice s strani sodišč v državah članicah. 19 V praksi to pomeni, da v primeru, ko se pojavijo težave pri izvrševanju zaprosila, tuja kontaktna točka lahko nemudoma vzpostavi stik z eno izmed slovenskih kontaktnih točk, ki bo pri pristojnem slovenskem sodišču opravila poizvedbe o stanju zadeve in tujo kontaktno točko po prejemu odgovora slovenskega sodišča o tem tudi nemudoma obvestila. 18 Poročilo Komisije o uporabi Odločbe Sveta št. 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 16.05.2006, str. 4 dostopno na:< http://eur-lex.europa.eu/lexuriserv/ LexUriServ.do?uri=COM:2006:0203:FIN:SL:PDF> (28.8.2013). 19 Glej Poročilo Komisije o uporabi Odločbe Sveta št. 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 16.05.2006, str. 3. 18

Učinkovita in praktična uporaba instrumentov Skupnosti med dvema ali več državami članicami (člen 3, drugi odstavek, lit. b) V ta namen se v okviru rednih srečanj kontaktnih točk v Bruslju izmenjujejo izkušnje pri uporabi uredb. Veliko teh srečanj je bilo posvečeno tudi razpravi in dokončanju praktičnih vodičev, ki jih v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki pripravi Evropska komisija Pri tem velja kot primer omeniti praktični vodič glede Uredbe o pridobivanju dokazov 20. Spodbujanje učinkovitega dostopa državljanov do sodišča (člen 3, prvi odstavek, lit. b) Mreža naj bi pripravljala in posodabljala informacije o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravnih sistemih držav članic v informacijskem sistemu dostopnem na spletu. Spletno stran Evropske pravosodne mreže izgradi Evropska komisija v posvetovanju s kontaktnimi točkami, kontaktne točke pa posredujejo ustrezne podatke za katerih prevod poskrbi Komisija. 21 V praksi to pomeni, da kontaktne točke izpolnjujejo vprašalnike in podajajo odgovore o njihovih nacionalnih pravnih sistemih, kar pomeni prednost tako za državljana kot sodnika, saj dobita informacije, ki jih potrebujeta v čezmejnih primerih. 20 Dostopen na:<http://ec.europa.eu/civiljustice/publications/publications_ en.htm> (30.08.2013). 21 Glej člen 17 in 18 Odločbe. 19

4. Način delovanja mreže Svoje naloge mreža uresničuje preko dejavnosti kontaktnih točk, posredovanja informacij v okviru informacijskega sistema za javnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji ter pravnih sistemov držav članic, nadalje preko reševanja konkretnih težav pri izvrševanju zaprosil za pravno pomoč v čezmejnih primerih v okviru Evropskega pravosodnega atlasa in Evropskega pravosodnega portala. 4. 1 Dejavnosti kontaktnih točk Kontaktne točke imajo ključno vlogo v mreži, saj so na voljo tako članom mreže (osrednje telo, osrednji organ, sodnik za zvezo, predstavniškim organom pravnih poklicev) kot tudi krajevnim pravosodnim organom v njihovi lastni državi članici. 22 Med naloge kontaktnih točk spada predvsem: zagotavljanje informacij o instrumentih Skupnosti in mednarodnih instrumentih lokalnim pravosodnim organom (razdelitev brošur, zbornikov in drugih materialov, ki jih pripravi Komisija; organizacija srečanj z nacionalnimi člani mreže), oskrba z vsemi informacijami, ki jih člani mreže/lokalni pravosodni organi potrebujejo pri pripravi izvedljivih prošenj za pravosodno sodelovanje in pri vzpostavljanju najprimernejših neposrednih stikov; 22 Člen 5, tč. 1 Odločbe. 20

zagotavljanje informacij za uporabo prava druge države članice (ob sodelovanju z drugimi organi svoje države - sodišča, v primeru sodne prakse); reševanje težav, ki nastanejo pri izvrševanju zaprosil za pravosodno sodelovanje (npr. tuj organ v nasprotju z Uredbo o vročanju vrača slovenskemu sodišču potrdilo o prejemu in potrdilo o vročitvi v svojem jeziku, kljub izjavi Republike Slovenije, da sprejema potrdila le v slovenščini oz. angleščini; slovenska kontaktna točka posreduje pri pristojni kontaktni točki države izvršitve zaprosila); usklajevanje reševanja zaprosil, ko ta niso izvršena v roku; splošno obveščanje javnosti o pravosodnem sodelovanju (Evropski dan civilnega sodstva, stran Evropske pravosodne mreže in evropski portal E-pravosodje). Svoje naloge izvajajo bodisi neformalno preko telefona ali elektronske pošte bodisi preko osebnih kontaktov s kontaktnimi točkami drugih držav članic v okviru rednih sestankov in letnih srečanj mreže. 4.2 Informacijski sistem dostopen javnosti - spletna stran Evropske pravosodne mreže Spletna stran mreže je bila vzpostavljena marca 2003. V 22 uradnih jezikih je na voljo okoli 2000 strani o 18 temah s katerimi se v vsakodnevnem življenju srečujejo državljani in podjetja. To nakazuje dejstvo, da je od julija do novembra 2005 spletišče obiskalo povprečno 100 000 obiskovalcev na mesec. 21

Spletišče ima pomembno vlogo, saj omogoča dostop do pravnih informacij, ki bi jih posameznik drugače zelo težko pridobil oz. bi moral v ta namen angažirati pravnega strokovnjaka. Bistveno pri tem je, da so informacije lahko dostopne na uporabniku prijazen način. 23 Na spletni strani mreže so dostopne informacije tako o pravu Skupnosti, mednarodnem pravu kot tudi različne teme s področja civilnega in gospodarskega prava. Nadalje so dostopni tudi nacionalni tematski listi (t.i. fact sheets), ki podajajo informacije o nacionalnem pravu držav članic. Ob tem velja pripomniti, da so bile posamezne vsebine oz. nacionalni tematski listi, ki so bili prej dostopni na spletni strani Evropske pravosodne mreže, posodobljeni in preseljeni na evropski portal e-pravosodje, ki sedaj ponuja prenos storitev s področja pravosodja EU. Na spletni strani Evropske pravosodne mreže je tako dostopna povezava preko katere lahko uporabnik z enostavnim klikom neposredno dostopa do portala e-pravosodje in želenih informacij. 24 4.3 Reševanje konkretnih težav pri izvrševanju zaprosil - Evropski pravosodni atlas Evropski pravosodni atlas je spletna stran Evropske komisije, na kateri so objavljene informacije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Vse informacije zagotavljajo države članice v skladu s predpisi na področju civilnega prava. 23 Glej Poročilo Komisije o uporabi Odločbe Sveta št. 2001/470/ES o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah z dne 16.05.2006, str. 4. 24 Na primer za informacije o razvezi glej <https://e-justice.europa.eu/ content_divorce-45-si-sl.do> (29.8.2013). 22

4.3.1 Področja, ki jih pokriva Evropski pravosodni atlas Evropski pravosodni atlas vključuje naslednja področja: a. Pravna pomoč 25 Namen Direktive o čezmejni pravni pomoči je pospešiti uporabo pravne pomoči v čezmejnih sporih za osebe, ki nimajo dovolj sredstev, kadar je pomoč potrebna, da se zagotovi dejanski dostop do pravnega varstva. b. Vročanje sodnih in izvensodnih pisanj 26 c. Namen Uredbe o vročanju je bil doseči boljše in hitrejše pošiljanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah pri vročanju med državami članicami. d. Evropski čezmejni postopki e. Uredba o postopku za evropski plačilni nalog 27 upnikom omogoča izterjavo nespornih zahtevkov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi enotnega postopka z uporabo standardnih obrazcev. Uredba glede postopka 25 Direktiva Sveta 2003/8/ES z dne 27. januarja 2003 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih, UL L 26 z dne 31. januar 2003, str. 0041-0047. 26 Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000, UL L 331 z dne 10. december 2008, str. 21. 27 Uredba Sveta (ES) št. 1896/2006 z dne 12. decembra 2006, UL L 399 z dne 30. december 2006, str. 1 32. 23

v sporih majhne vrednosti 28 omogoča izboljšanje in poenostavitev postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah, pri katerih vrednost zahtevka ne presega 2000 EUR. f. Izvajanje dokazov Uredba o izvajanju dokazov v čezmejnih zadevah 29 si prizadeva izboljšati, poenostaviti in pospešiti sodelovanje med sodišči pri izvajanju dokazov. g. Priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah 30 ter Evropski nalog za izvršbo 31 h. Področje družinskega prava - priznavanje in izvrševanje sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, 32 preživninske obveznosti 33 i. Odškodnina za žrtve kaznivih dejanj 34 28 Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007, UL L 199 z dne 31. julij 2007, str. 1 22. 29 Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah, UL L 174 z dne 27. junij 2001, str. 1 24. 30 Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 12 z dne 16. januar 2001, str. 1 23. 31 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. april 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, UL L 143 z dne 30. april 2004, str. 15 39. 32 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. november 2003, UL L 338 z dne 23. december 2003, str. 1 29. 33 Uredbe Sveta št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 v zvezi s preživninskimi obveznostmi, UL L 7, 10. januar 2009, str. 1 79. 34 Direktiva Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj, UL L 261 z dne 6. avgust 2004, str. 15 18. 24

V nadaljnjem bo predstavljeno delovanje Evropskega pravosodnega atlasa v praksi. 4.3.2 Praktična predstavitev delovanja Evropskega pravosodnega atlasa Kot je bilo že omenjeno zgoraj in je razvidno tudi iz same spletne strani, 35 Evropski pravosodni atlas pokriva 6 področij sodelovanja v civilnih zadevah. Evropski pravosodni atlas deluje za vse Uredbe na enak način. In sicer organ, ki ga je država članica imenovala kot pristojni organ za pošiljanje listin oz. pridobitev dokazov na spletni strani atlasa lahko izpolni elektronske standardne obrazce, ki se uporabljajo v nekaterih čezmejnih postopkih. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da so standardni obrazci po novem dostopni le še na spletni strani evropskega portala e-pravosodje, 36 kjer je dana možnost tudi elektronskega pošiljanja. Poleg tega so na spletni strani Evropskega pravosodnega atlasa objavljene informacije o pristojnih sodiščih ali organih, na katere se lahko za določene namene stranke lahko obrnejo. S tem atlas zagotavlja uporabniku prijazen dostop do informacij, ki so pomembne za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah. Samo delovanje atlasa bo predstavljeno na primeru Uredbe o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj med državami članicami (Uredba (ES) št. 1393/2007), saj ima Sektor za mednarodno pravno pomoč s praktično uporabo te uredbe tudi največ izkušenj. Slovenska sodišča namreč v zvezi s tem pogosto zaprosijo za pojasnila. 35 <http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/> (29.8.2013). 36 <https://e-justice.europa.eu/dynform_intro_taxonomy_action. do?idtaxonomy=155&plang=sl&init=true&refresh=19>(30.08.2013). 25

Kot že omenjeno si Uredba o vročanju prizadeva olajšati vročanje sodnega in izvensodnega pisanja v civilnih ali gospodarskih zadevah med državami članicami. Uredba se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, vključno z Dansko, ki je z izjavo na podlagi vzporednega sporazuma z Evropsko skupnostjo potrdila svoj namen za izvajanje vsebinskih določb Uredbe. Uredba določa različne načine prenosa in vročanja pisanja: prenos prek organov za pošiljanje in organov za prejem, prenos po konzularnih in diplomatskih kanalih, vročanje po pošti in neposredno vročanje, pri čemer so vsi ti načini vročanja med seboj popolnima enakovredni. 37 Če sedaj vzamemo primer, da želi slovensko sodišče vročiti sodno pisanje (npr. tožbo) naslovniku (tožencu) v Zvezni republiki Nemčiji, bo pošiljanje pisanj lahko potekalo neposredno med organi za pošiljanje in organi za prejem, ki jih imenuje vsaka država članica. Organi za pošiljanje so pristojni za pošiljanje sodnega ali izvensodnega pisanja, ki ga je treba vročiti v drugi državi članici. Organi za prejem so pristojni za prejem sodnega ali izvensodnega pisanja iz druge države članice. Osrednji organ je odgovoren za zagotavljanje informacij organom za pošiljanje in iskanje rešitev za kakršne koli težave, ki se lahko pojavijo med pošiljanjem pisanja za vročitev V Republiki Sloveniji so bili kot organi za pošiljanje določena okrajna in okrožna sodišča, Delovno in socialno sodišče, upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot organi za prejem pa okrožna sodišča. Na atlasu bo slovensko sodišče pred katerim teče spor, našlo pristojno sodišče v ZRN in le-temu posredovalo zaprosilo za vročitev pisanj z uporabo standardnega obrazca iz priloge I Uredbe. Pristojno nemško sodišče za sprejem listin, bo sodišče našlo na ta način, da bo v za 37 Glej sodbo v zadevi Plumex proti Young Sports NV, C-473/04 z dne 9. februar 2006, UL EU C 86/10 z dne 8. april 2006. 26

ta namen pripravljenem iskalniku (ki se ga najde v rubriki»agencije za prejem«) vneslo oz. izbralo ustrezno državo, poštno številko in mestno občino glede na naslov fizične osebe/pravne osebe, kateri naj se listine vročijo. Nadalje bo slovensko sodišče moralo preveriti sporočila držav članic glede jezika v katerem država članica sprejema zaprosila ter glede načina prejemanja listin. Iz sporočila ZRN je razvidno, da sprejema zaprosila v nemškem in angleškem jeziku. Slovensko sodišče bo lahko preko povezave na spletni strani evropskega pravosodnega atlasa prišlo do standardnega obrazca na spletni strani Evropskega portala e-pravosodje, ki je interaktiven, kar pomeni, da ga lahko sodišče izpolni na spletu, pri čemer izbere ustrezno jezikovno verzijo. Prednost tega sistema je namreč, da so obrazci dostopni v 27 uradnih jezikih Evropske unije in tako prevodi s strani tolmačev za zaprosila niso potrebni. Ko bo organ za prejem v ZRN prejel zaprosilo skupaj z listinami za vročitev bo o tem nemudoma obvestil organ za pošiljanje s potrdilom na standardnem obrazcu (člen 7/III Uredbe). Prav tako bo organ za sprejem v primeru, da bo naslovnik pisanje zavrnil, obveščen, da naslovnik zavrača sprejem pisanja, ker ni sestavljeno v jeziku, ki ga naslovnik razume ali v uradnem jeziku države članice ali mu ni priložen prevod v katerega od teh jezikov. V primeru, da bo organ za prejem ugotovil, da je zaprosilo za vročitev očitno izven področja uporabe te uredbe (člen 6/III Uredbe) bo poslano zaprosilo in pisanja vrnil organu za pošiljanje skupaj z obvestilom o posredovanju zaprosila na standardnem obrazcu, prav tako bo v primeru, da sprejemni organ ni krajevno pristojen za vročitev, bo organ za prejem poslal zaprosilo krajevno pristojnemu organu, organ za pošiljanje pa bo o tem obvestil s standardnim obrazcem. Po izpolnitvi formalnosti v zvezi z vročitvijjo pisanja bo organ za prejem s potrdilom o 27