1. Določitev madžarske regije, ki je predmet študije Območje Programa za evropsko teritorialno sodelovanje SI-HU (madžarska stran mikroregije

Panonska Univerza Kampus Nagykanizsa Inovacijski, turistični razvojni program na področju projekta 5 Poštnih kočij (SI-HU-2-1-008) Marketinški načrt Nagykanizsa 2012

1. Določitev madžarske regije, ki je predmet študije Območje Programa za evropsko teritorialno sodelovanje SI-HU (madžarska stran mikroregije županije Zala Vir: A kistérségi szerkezet változása Zala megyében, Statisztikai Tükör, II/82) Sprememba mikroregijske strukture v županiji Zala, revija Statistično zrcalo 1

Neposredno vključene mikroregije (označene so s črno barvo), oziroma mikroregije, na katere lahko vpliva turistični razvoj (označene so z rdečo barvo): Mikroregije Sedež Površina (km²) Prebivalstvo Naselja Mikroregija Letenye Mikroregija Lenti Mikroregija Nagykanizsa Mikroregija Pacsa Mikroregija Zalakaros Letenye 388,69 17 391 27 Lenti 663,09 22 313 51 Nagykanizsa 552,93 66 968 27 Pacsa 278,82 10 792 20 Zalakaros 311,85 13 196 19 1.1 Mikroregija Letenye Statistična mikroregija Letenye se nahaja ob robu regije Zahodnega prekodonavja, v županiji Zala, v neposrednem sosedstvu s hrvaško in slovensko mejo. Statistična mikroregija je sestavljena iz 27 naselij. Struktura naselij je značilna za majhne vasice, le tri naselja so taka, kjer število prebivalcev dosega 1000 oseb (Letenye, Becsehely, Tótszerdahely). Prebivalstvo najmanjših vasic ne šteje niti sto ljudi, oziroma približno sto. Gostota prebivalcev je neenakomerna, etnično težišče mikroregije se nahaja na jugovzhodnem delu mikroregije, kjer so primerni pogoji za kmetijstvo. Statistična mikroregija Letenye je regija županije Zala, ki je najbolj narodnostna. Naselja Tótszentmárton, Tótszerdahely, Molnári in Semjénháza so naselja pomurskih Hrvatov, vendar v vseh sosednjih naseljih lahko najdemo hrvaško diasporo. Naselja v tej mikroregiji: Bánokszentgyörgy Bázakerettye Becsehely Borsfa Bucsuta Csörnyeföld Kerkaszentkirály Kiscsehi Kistolmács Lasztonya Letenye Lispeszentadorján Maróc Molnári Murarátka Muraszemenye Oltárc Petrivente Pusztamagyaród Semjénháza Szentliszló Szentmargitfalva Tótszentmárton Tótszerdahely Valkonya Várfölde Zajk 2

1.2 Mikroregija Lenti 51 naselij mikroregije Lenti predstavlja mikroregijo z največjo površino v županiji Zala. Zajema tri etnografska območja: Hetés, Göcsej in tudi Őrség. Območje, ki leži v bližini slovenske, hrvaške in avstrijske meje, je bogato z naravnimi lepotami, turizem je eden od najpomembnejših panog gospodarstva. Nahaja se v županiji Zala, v njenem jugozahodnem delu. Mikroregija se nahaja v makroregiji Zahodna Madžarska, v mezoregiji Zalsko gričevje, v subregiji Zahodno-zalsko gričevje, v pokrajini Kerka. Pomemben del regije se nahaja v bazenu Kerka. Mikroregija Lenti Kistérséget meji na severu z Železno županijo, znotraj tega z mikroregijo Őriszentpéter, na jugu z mikroregijo Letenye, na vzhodu z mikroregijo Zalaegerszeg; na zahodu pa z Republiko Slovenijo. Edino mesto mikroregije je Lenti. 4/5 naselij mikroregije so majhne vasi in vasice. Delež majhnih vasic z manj kot 200 prebivalcev znaša 60%, delež vasic z manj kot 100 prebivalcev pa 35%. V mikroregiji je le 5 naselij, v katerih prebivalstvo šteje več kot 1000 oseb. Pokrajino imenujejo tudi zemljo zvonov, namreč v večini naselij lahko najdemo zvonove, ki so bili zgrajeni ob koncu 19. stoletja. Naselja v tej mikroregiji: Alsószenterzsébet Baglad Barlahida Belsősárd Bödeháza Csertalakos Csesztreg Csömödér Dobri Felsőszenterzsébet Gáborjánháza Gosztola Gutorfölde Hernyék Iklódbördőce Kálócfa Kányavár Kerkabarabás Kerkafalva Kerkakutas Kerkateskánd Kissziget Kozmadombja Külsősárd Lendvadedes Lendvajakabfa Lenti Lovászi Magyarföld Márokföld Mikekarácsonyfa Nemesnép Nova Ortaháza Páka Pórszombat Pördefölde Pusztaapáti Ramocsa Rédics Resznek Szécsisziget Szentgyörgyvölgy Szentpéterfölde Szijártóháza Szilvágy Tormafölde Tornyiszentmiklós Zalabaksa Zalaszombatfa Zebecke 1.3 Mikroregija Nagykanizsa Mikroregija Nagykanizsa je idealno območje iz več vidikov in pritegne pozornost ljudi s svojo posebnostjo. V mikroregiji se nahaja mesto, ki ima pomembno vlogo tudi na ravni države: Nagykanizsa. Kljub temu so dane tudi možnosti za ruralni turizem v tej regiji, kajti za to regijo so značilne majhne vasice, saj ima več kot polovica naselij manj kot 500 prebivalcev. 3

Na gospodarsko življenje zaradi geografske lege znatno vpliva bližina avstrijske, slovenske, hrvaške meje in Balatona, ter povezovalna vloga med Zahodnim in Južnim Prekodonavjem. Glede stikov je zelo pomembna cestna povezava med centrom županije, Balatonom in mejo. Avtocesta M7 je del V. (helsinškega) koridorja, aterega namen je zagotovitev neposredne povezave med Jadranskim morjem in državami Vzhodne Evrope. Turizem regije temelji predvsem na atraktivni, nedotaknjeni naravni okolici, poleg tega pa na viru termalnih voda. Ob naravnih danostih obstajajo za razvoj turizma regije še številne druge možnosti: možnosti za razvoj vinskega turizma in gastronomije, lovskega turizma, vaškega turizma, ribolovnega, konjeniškega in kolesarskega turizma. Naselja v tej mikroregiji: Belezna Bocska Börzönce Csapi Eszteregnye Fityeház Fűzvölgy Gelsesziget Hahót Homokkomárom Hosszúvölgy Kacorlak Liszó Magyarszentmiklós Magyarszerdahely Murakeresztúr Nagybakónak Nagykanizsa Nagyrécse Nemespátró Pölöskefő Rigyác Sormás Surd Szepetnek Újudvar Zalaszentbalázs 2. Pregledna analiza turističnega stanja na projeknem območju 2.1 Trendi tržišča Trendi tržišča za turistični razvoj predstavljajo neke vrste okvir. Še posebej pomembni so tisti trendi družbe, ki s svojim počasnim razvojem vplivajo na uporabniško sredino. Družba, ki se stara, spremenjujoči se vzorci dela, naraščajoče zavedanje okolja, ter nagibanje proti post-materialnim vrednotam ter nove tehnološke inovacije, ki se širijo izredno hitro, so pripeljale do razvoja tako imenovanega novega turista. Novi turist daje prednosti potovanju, ki zanj pomeni nekaj osebnega; na potovanju lahko na zabaven način dobi nova znanja ( edutainment ), ter tista potovanja, s pomočjo katerih se bo osebnost novega turista razvijala. Novi turist želi kupiti dogodivščine, želi biti del dogodivščine ter uživa v sodelovanju. Izredno pomembno je torej, da ne si ne želi destinacije le ogledati, temveč želi uživati v sami destinaciji. Meni, da je zelo zanimivo, če lahko okusi lokalna vina in sodelovanje na lokalni trgatvi bo zanj ostal nepozaben dogodek. Iskanje ravnotežja, ki je navzoče v vsakdanjem življenju, se nadaljuje tudi med poletnimi počitnicami. Novi turist se bo najverjetneje odločil za izdelke, storitve in dogovdivščine, ki bodo dobrodejno vplivale na to ravnotežje, tako na fizični kot tudi na psihični ravni. Veliko bolj verjetno je, da si bo izbral destinacijo, ki deluje na podlagi načel trajnosti ter bo dokazuje okoljsko osveščenost. Poudarjanje zdravega načina življenja se pojavlja tudi pri zdravem načinu počitnikovanja. To se ne pojavlja samo pri specialnih oblikah zdravstvenega turizma (spa in wellnes), temveč se pojavlja znotraj samega turističnega izdelka v obliki zdravega načina življenja, ki vsebujejo lokalne, sveže sestavine, lokalne načine prehranjevanja, ter tudi fizične dejavnosti. Novi turist bo najverjetneje dajal prednost tistim turističnim ponudbam, ki so izdelane za osebne potrebe turista in še najverjetneje tiste, iz katerih si lahko sam izbere sebi primerno ponudbo. 4

V splošnem lahko rečemo, da se morajo razvoj turistične destinacije skladati s kakovostnimi, vsebinsko polnimi potrebami novega turista. Tehnologija, ki se izredno hitro spreminja, nenehno vpliva na turistični sektor, ter vpliva na vsako posamezno fazo ciklusa potovanj: na komunikacijo pred potovanjem, na rezervacije, na potovanje samo, na programe zvestobe, ter na druge po potovalne akcije. Internet je postal glaven vir informacij o potovanjih. To ne pomeni, da je internet samo komunikacijski kanal med oskrbniki in uporabniki, temveč tudi da narašča pomembnost interneta in vsebin, ki se na internetu nahajajo, za odločitve o potovanjih.. V destinacijskem marketingu menimo, da so pomembni naslednji trendi in faktorji uspešnosti: 1. Klaster klaster se lahko tvori s pomočjo ene, večje atrakcije ter več okoliških manjših atrakcij, ali z združevanjem raznovrstnih atrakcij, da bi se tako razvila ena enotna destinacija, ali se lahko organizira tako, da se povežejo oddaljene destinacije v en sam program potovanja. Ti načini skupaj lahko pripeljejo do zanimanja za dano atrakcijo, do tolikšne mere, da bo zagotovila kritično maso obiskovalcev. 2. Izdelava vrednostne verige ob osnovnih enotah, ki so potrebne za zadovoljstvo gostov, kot so atrakcije ter zagotovitev prenočišč, pa vrednostna veriga povzema tipično vse turistične storitve in izdelke, kot so lokalna hrana in pijača, možnosti nakupovanja, informacije, turistične poti, vodeni pohodi, transport, itn. 3. Partnerstvo Razvijanje turističnih destinacij obenem pomeni tudi uresničevanje partnerstva med različnimi turističnimi ponudniki storitev ter med vsemi drugimi destinacijskimi ponudniki storitev (vse od regulacijskih organizacij preko zdravstvenih ponudnikov ter javnih komunalnih storitev); ta pobuda sodelovanja je izrednega pomena pri uresničevanju in razvoju uspešnih turističnih destinacij 4. Znamke Dandanes je zaznamovanje turističnih destinacij, znotraj turističnega marketinga, izredno moderno. Ena izredno močna po možnosti čustveno močna destinacijska znamka, v izredno veliki meri vpliva na imidž in poznavanje področja, kar v današnjem turističnem svetu, kjer je konkurenca izredno velika, pomeni zelo veliko, ko pride do izbiranja turistične destinacije. 5. E-marketing Destinacijske spletne strani je potrebno, kolikor se le da, optimatizirati za brskanje po spletu, izredno pomembno je, da se spletna stran nahaja med prvimi pri brskanju, ter da se iskalci nahajajao na strani kakor dolgo se le da, komentarji drugih obiskovalcev naj nove vsekakor prepričajo, da je izbira prava; treba je zagotoviti 3 klike, ko iskalec od informacije pride do naročila. 6. Trajnost na splošno pomeni, da uporabljamo kulturne in naravne vire tako, da bodo ti vsekakor ohranjeni tudi za prihodnje generacije. Trajnost pa pomeni tudi oblikovanje pravil obnašanja, saj ta razvijajo razumevanje. V tem zadnjem smislu je sodelovanje turistov ter predstavitev dediščine tista, ki pripomore k razvoju ter pripomore, da obiskovalci v destinaciji uživajo, po drugi strani pa ponuja ta pristop tudi možnost pridobivanja novih spoznanj, kar je pogoj razvijanja destinacij. 2.2 Splošne značilnosti kmečkega turizma 2.2.1 Pojem kmečkega turizma Kmečki turizem je posebna oblika turizma. Najpogosteje ga lahko srečamo v mirnih, tihih, podeželskih krajih, v najbolj skritih kotičkih, daleč od hrupa mest in živahnih letovišč. Delovanje kmečkega turizma omogoča vaško, kmečko gostinstvo, ki zajema namestitev, prehrano in storitve organizacije programov. Kmečki turizem je najbolj primeren način, da lahko turisti neposredno spoznajo kulturo in način življenja v posamezni pokrajini. Bistvo tega je vaško okolje. 5

Kmečki turizem je srečanje prebivalcev mest z naravo. Osnovna potreba meščanov je, da lahko ponovno odkrivajo prostor, kjer so nekdaj živeli naši predniki in njihovo vsakdanje življenje. Zato je zelo pomembno, da se vasi, ki izvajajo kmečki turizem, nahajajo v privlačnem naravnem okolju. Ta oblika turizma poleg namestitve, prehrane in programov zajema kmetijstvo, ljudsko kulturo, folkloro, ljudsko arhitekturo in ljudske poklice. Pojme ruralno (vaško), agro, agri, farmski turizem, strokovnjaki, razvijalci velikokrat uporabljajo kot sinonimne besede. To lahko kaže na to, da v širšem smislu to razumejo kot raznoliko dejavnost, ki se pojavlja na podeželju kot sprejem gostov, ki je več ali manj povezan s kmetijstvom, in ki je, kot turistični izdelek, sestavljen iz namestitve, pogostitve, storitev in možnosti za sprostitev. Kmečki turizem v klasičnem smislu pomeni, da vaščani poleg njihovega glavnega poklica (v kmetijstvu ali v industriji) ponujajo neizkoriščene prostore v svoji hiši za turistične namene in tako opravljajo dejavnosti, s katero si lahko pridobijo dodatni prihodek, medtem ko okolica in ambient vasi ostajata nespremenjena. V tej pokrajini bo še nadalje donosna dejavnost kmetijstva, živinoreje in s temi povezane industrijske dejavnosti. (Csizmadia, 1992) Kmečki turizem pomeni v klasičnem smislu letovanje na podeželju, v takem naravnem-zgrajenem okolju, ki zagotavlja optimalne pogoje za rekreacijo za meščane, ki želijo pobegniti pred škodljivimi vplivi urbanizacije,in ki verodostojno ohranja, neguje in posreduje tradicije naselja. (Nanszákné,1996) Kmečki turizem je izpopolnjevanje potreb domačih in tujih gostov glede prostega časa, izven mesta, v lepo negovanem vaškem, podeželskem okolju, z lokalnimi in regionalnimi atraktivnostmi, ki se izvaja v širokem krogu, na komercialni podlagi, in sodelovanje lokalnih institucijah in ponudnikov storitev, ki vse to organizirajo (Csizmadia, 2000). Za sestavo kvalifikacijskega sistema namestitev v kmečkem turizmu je bil določen pojem kmečke namestitve (kmečkega turizma). Med namestitve v kmečkem turizmu sodijo vse sobe in apartmaji, počitniški domovi/deli stanovanja, deli hiše (počitniške hiše, vikendi), kmetije, kampi, ki so v stalni ali začasni uporabi privatnikov v vaški-kmečki regiji, torej niso v mestih in niso v zdraviliščih (Državna zveza za kmečki turizem, 1997). Na podlagi tega vsi, ki uživajo storitve teh namestitev, počivajo in letujejo v okviru kmečkega turizma. Pojem kmečkega turizma je potrebno danes razlagati v veliko širšem smislu, in se šteje kot eden od najpomembnejših elementov razvoja podeželja. Poleg namestitve je poudarjena tudi ponudba programov, kot zagotovilo za aktivno preživetje prostega časa. Nastanek in razvoj kmečkega turizma podpirajo ugodne naravne danosti. Ni predpisano, da ima pokrajina ali naselje specialno turistično značilnost, vendar ne škodi, če lahko ponuja neko posebnost, s katero bodo tamkajšnje ponudbe postale prepričljive. V čim lepšem in bolj harmoničnem okolju leži vas, ki je del kmečkega turizma, tem bolj privlačna je. Med prednosti, ki predstavljajo privlačnost, sodijo danosti pokrajine, kot so gozdovi, travniki, bližina naravnih voda ali nedotaknjena narava. Ravno tako je privlačno za turiste, če se v vasi ali njeni okolici predstavijo ljudski poklici. Kajti to ponuja odlične možnosti za gostom, da se v okviru programov lahko poskusijo v teh kmečkih poklicih. Kmečki turizem danes že zajema med drugimi tudi kmetijski, bio-, konjski turizem, kmetijski agroturizem, ki je pripravljen za prodajo lokalnih izdelkov, ki je dopolnjen s kolesarjenjem, spusti, športom, ekoturizmom, in zajema tudi kulturne prireditve in tabore, ki predstavljajo vinske poti, vinski turizem, lokalne tradicije, obrtništvo. 6

Priporočilo Državne zveze za kmečki turizem, ki značilnosti kmečkega turizma določa, kot sledi: 1. Trajnostna komponenta 2. ni množični turizem 3. temelji na lokalni, mikroregijski atrakciji 4. družinsko, humano 5. omogoča zaposlitev 6. je dejavnost, ki omogoča, da prebivalstvo ostane na svojem prebivališču, in pridobi (dodatni) prihodek, ki ga potroši po navadi lokalno. (Falusi Turizmus Tájékoztató - Informacija o kmečkem turizmu, 2000.) Kmečki turizem pomeni tudi povezovanje turističnih izdelkov. Povezuje se s tistimi turističnimi izdelki (vrstami turizma), ki zagotavljajo možnosti za preživetje prostega časa v vaškem okolju. Vrste turizma, ki so povezane s kmečkim turizmom, ki ponujajo aktivne dejavnosti za letovanje in preživetje prostega časa: Sprehajalni turizem: je zelo popularen med družinami z majhnim otrokom ali z več otroki in med starejšimi ljudmi. Povprečna meščanska družina je pripravljena za sprehod največ 5-6 km. Ker nimajo ustrezne opreme za sprehod, se lahko sprehajajo le po za to namenjenih poteh. Izgradnja in vzdrževanje sprehajališč, pešpoti in počivališč je nepogrešljiv pogoj za sprehajalni turizem. Hobi-turizem: letovalci povežejo dopust s hobijem, z aktivnostjo, ki jo radi izvajajo v prostem času. Vedno več ljudi se ukvarja s športom, kolesarjenjem, ali se sprehaja v prostem času, ki je obenem tudi prijetno preživetje prostega časa, in to je tudi hobi. Hobi-turist si v času letovanja pridobi nova spoznanja, se bogati z novimi doživetji, in opravlja svojo priljubljeno aktivnost, svoj hobi. To spodbuja gostišče k temu, da bo lahko gostu zagotovilo pogoje, ki so potrebni za njegov hobi. Tak hobi je lahko tudi ribolov, ali kolesarjenje. Konjski turizem: za to vrsto turizma je značilno, da turisti prebivajo daljši čas, pb. dva tedna, v gostišču, radi imajo živali in naravo. Jahanje postaja vedno bolj popularno tudi v naši državi, to je povezano z zgodovinskimi koreninami, krepitvijo tradicij. Pričakovati je mogoče, da se bo popularnost in podpora konjskemu turizmu nadalje povečevala in se bodo pogoji za tovrstno dejavnost izboljšali. Turizem, ki služi posebnim željam: temelji na posebnih željah turistov. Lahko temelji na naravni, kulturni, zgodovinski ali drugi temi, ki jo ponuja lokalno okolje, kot npr.: zanimanje za proučevanje ptic, lokalno obrt, ljudske tradicije, glasbo, ples, spoznavanje zgodovinskih arhitekturnih stilov, itd. Dobra organizacija in podrobne informacije so ključnega pomena za uspeh. Turizem v bližini narave: za to vrsto turizma je značilno zanimanje za naravo, fizične aktivnosti v naravnem okolju, ki so lahko povezane z vodami (vodni turizem), oziroma z drugimi naravnimi atrakcijami, naravno pokrajino npr.: kolesarski turizem. Za turiste je značilno okoljsko-ozaveščeno razmišljanje, obnašanje. Vinski turizem: Bistvo vinskega turizma je, da turisti na določeni (vinski) poti preživijo več ali manj časa. V tem času lahko spoznavajo kulturo vinogradništva, specialne lokalne hrane in vina, in medtem si lahko ogledajo kulturne in naravne znamenitosti pokrajine. Zelo pomemben pogoj za vinski turizem je infrastruktura: kakovostne namestitve, restavracije, vinotoči, ustrezne poti, turistični vodič, ki je usposobljen na področju vinogradništva. 7

Kmečki turizem zajema in integrira skoraj vse vrste zgoraj navedenih vrst turizma in tudi povezane dejavnosti (letovanje, ohranjanje zdravja, učenje, aktivnosti v prostem času). V sodobni družbi se povečuje delež prostega časa, krajši delovni čas, delovni red, ki s prostimi vikendi omogoča potovanja ob koncu tedna. Po raziskavah WTO (World Tourism Organization Svetovna turistična organizacija) je na splošno vedno manj značilna udeležba v množičnem turizmu. Zanimanje ljudi se vedno bolj usmerja na nedotaknjeno naravo, na kulturnozgodovinske znamenitosti, ter tradicijo in ljudsko obrt. Kmečki turizem je lahko privlačen predvsem za družine z več otroki, in za tiste, ki imajo nižji dohodek (zaradi njegovega nizkega cenovnega razreda). Vendar velikokrat dohodek nima odločilne vloge, bolj poudarjeno je iskanje individualne oblike počivanja, mir in tihe dejavnosti oblikujejo povpraševanje. V nasprotju z preobremenjenostjo, anonimnostjo, hitrostjo velikih mestnih jeder meščani dajejo vedno večjo prednost bližini narave, miru, odprtosti ljudi. 2.2.2 Nastajanje kmečkega turizma na Madžarskem Kmečki turizem že ima stoletno tradicijo na Madžarskem. V prvih desetletjih 90-ih let je paralelno z oblikovanjem počitniških navad, potreb za vas in za podeželje, nastalo gostinsko omrežje, ki si je prizadevalo ugoditi specialnim zahtevam. Te storitve so temeljile na tradicijah in so se prilagajale zahtevam.tradicionalne navade in gospodarske dejavnosti, torej živa preteklost je tista, jo je lahko vas, tako v preteklosti, kot tudi daanes, ponudila meščanom. Okoli leta 1930 so se začela organizirana potovanja, letovanja na podeželju. Župnik, učitelj ali župan posameznega naselja se je odločil, da bo sprejel meščanske družine. Gostiso se redno vračali, kajti njihovi družinski člani so se telesno in duševno okrepljeno vrnili v svoj dom v mestu. Z razvojem železniškega omrežja so postale počitnice na vasi vedno bolj razširjene in vedno bolj organizirane. Med letoma 1910 in 1936 so okrepljene organizacije delavcev in karitativna društva na Madžarskem imeli pomembno vlogo pri organizaciji letovanja meščanskih revnih otrokov. V istem obdobju je nastal podeželski turizem bogatih meščanskih funkcionarjev; letovanje v vaških gostiščih, pri podeželskih sorodnikih postaja moda. Med dvema svetovnima vojnama, v tridesetih letih se je razširila navada, da so meščani, člani srednjega družbenega razreda in njihovedružine preživele vsako poletje teden ali dva skupaj na podeželju. Pred drugo svetovno vojno je bil na Madžarskem promet teh gostov pomemben. Turizem so na vsakem naselju koordinirale komisije za razvoj občine. Na podlagi kataloga Državne zveze za turistični promet na Madžarskem (OMVESZ) je mogoče ugotoviti, da se je več kot 250 naselij vključilo v kmečki turizem (Phare Program partnerstva, 1998). Kmečki turizem se je v naši državi pojavil v organizirani obliki med dvema svetovnima vojnama. Leta 1935 je to omrežje registriralo 137 vasi, leta 1939 pa že 252 vasi. Med letoma 1932 ni 1940 je bil na Madžarskem kakovosten in raznolik turizem, ki je bil primeren evropskim zahtevam (Csáky, 1993). Obdobje vojne, in spremljajoča gospodarska recesija je za dve desetletji popolnoma uničilo potrebe po kmečkem turizmu. V obdobju po vojni se je kmečki turizem skoraj popolnoma ukinil, njegov pomen se je zmanjšal z nastajanjem počitniškega omrežja sindikatov in podjetij. Kmečki turizem se je omejil zgolj na obiskovanje sorodnikov. Ob koncu 80-ih let, na začetku 90-ih let je kmečki turizem dobil nov zagon: osnova sprejema gostov je bilo pogosto naključje. Kmečki turizem je pomenil predvsem ponujanje namestitev, za organizacijo programov lahko najdemo le redke primere. Madžarski kmečki turizem je dandanes delno prestopil fazo, ki je opredeljena kot spontana faza. Za pomoč lokalnih gostiteljev se je v minulih letih organiziralo več civilnih pobud, lansirale so se razno- 8

razna marketinška in turistična podjetja, začela se je organizacija potovanja tujih gostov v našo državo, v mnogih regijah se organizirajo izobraževanja o gostinstvu. (Kiss, 2001). 2.2.3 Organizacijsko ozadje kmečkega turizma V naši državi se je ponovno lansiranje kmečkega turizma začelo leta 1989 z ustanovitvijo Državne zveze za zastopanje interesov madžarskih kmečkih gostišč. Zveza je bila ustanovljena v Törökbálintu, kot dedič pravnih predhodnikov Državne turistične zveze na Madžarskem in Centralne agencije vaških letovišč na Madžarskem. Zveza si je postavila cilj, da bo prazne kapacitete obstoječih vaških - kmetijskih - podeželskih stavb spremenila tako, da bodo primerne za sprejemanje gostov in se bodo lahko ponudile na trgu ter, da bo organizirala informiranje in usposabljanje oseb, ki sprejemajo goste. Pobuda je bila zelo odmevna med vaškim podeželskim prebivalstvom, in med domačimi in tujimi ljudmi, ki si želijo počitnice. Zveza je pobudnica ustanovitve in ustanoviteljica dveh evropskih organizacij. Leta 1990 je bila ustanovljena ustanovila Evropska zveza kmečkih vaških gostišč, leta 1992 pa Zveza za izgradnjo kmečkega turizma v Srednji in Vzhodni Evropi s sedežem na Madžarskem. V njihovem programu so določili kot pomembno načelo, da vaško kmečko podeželsko zeleno letovanje izgradimo z dobro kakovostjo, ustrezno zahodnoevropskim normam, brez poškodovanja zgrajenega, naravnega in kulturnega okolja. Poleg marketinške naloge so svoje delo usmerili na sprejetje vaškega kmečkega podeželskega zelenega turizma, in na oblikovanje podpornega sistema. Na pobudo zveze od leta 1990 kmečki turizem podpirajo razvojne podpore, državni finančni skladi. (Csáky, 1993) Zveza organizira izobraževanje, kvalifikacijo gostišč, njihovo skupno zastopanje, in stalno skrbi za postopno oblikovanje zanesljivega omrežja sprejemanja gostov. Društva, župani, znanstveni raziskovalci, zastopniki univerzitetnih kateder, ki so leta 1993 prispevali k ustanovitiv Državne zveze za kmečki turizem, so ugotovili, da individualni gostitelji sami ne morejo pospešiti in do zaslužnega nivoja pripeljati domačega kmečkega turizma. Državna zveza za kmečki turizem je bila ustanovljena aprila leta 1994 s 34 člani-ustanovitelji. Njeno članstvo je sestavljeno iz pravno samostojnih organizacij, med katerimi so zastopani vsi, ki so zainteresirani za razvoj kmečkega turizma: samouprave, županijska, mikroregijska društva, društva na ravni naselij, podjetniki,, družbe za razvoj naselja in regije. Zveza je kot organizacija za zastopanje interesov, kot odločilni akter pri določanju razvojnih ciljev, izdelovalec pogojev izobraževanja in dajanja na trg, nepogrešljiva. Njena najpomembnejša vloga pa je, da strokovnjake seznani z nepogrešljivo vlogo kmečkega turizma pri razvoju podeželskih krajev in nujno potrebo po podpori in razvoju ter ga uvaja v politično, gospodarsko in družbeno ozaveščenost javnosti. FATOSZ je izdelal kvalifikacijsko oznako privatnih namestitev, logotip s sončnicami, ki ga lahko uporabljajo prenočišča, ki jih je kvalificiral FATOSZ. Zaščitni znak uvršča vaška prenočišča v štiri kakovostne kategorije na podlagi treh glavnih vidikov dosegljivost nepremičnine in njen zunanji videz, notranja opremljenost, ter storitve, ki jih ponujajo upravljavci. Zvezdice, ki so že poznane na drugih področjih turizma, tukaj simbolizirajo sončnice. Nacionalni zaščitni znak s sončnicami se lahko pridobi pri županijskih organizacijah FATOSZ, odločitev pa je sprejetas soglasjem Ministrstva za 9

nacionalno gospodarstvo. Fakultativni programi se ocenjujejo posebej, glede izpolnjevanja osem do dvanajst kriterijev. V primeru izpolnjevanja najmanj petih kriterijev, na podlagi tega dodelijo naslove, ki se nanašajo na specializirane storitve na primer jahanje, otroku-prijazna lokacija. Po spremembi organizacije in strategije leta 2001, se je naziv organizacije spremenil v Državno zvezo za kmečki in agroturizem, ki nakazuje na to, da je agroturizem sestavni del kmečkega turizma. Državna zveza za kmečki in agro turizem in nekatere civilne organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom, se je skupaj odločilo, da bodo zbrale (seštele) interese svojih organizacij, in bodo ustanovile sodelovanje za zastopanje interesov tako na državni kot tudi na županijski ravni omrežja. S pomočjo delovanja Omrežje za zastopanje turističnih in kulturnih, podeželskih-vaških interesov (IKUVÉH), ki ga je ustanovil konzorcij, se lahko lokalni zastopniki članov konzorcija, oziroma lokalne gospodarske, upravne in civilne organizacije, odločajo v okviru novega tesnega partnerstva o delovanju, razvoju, prihodnosti turizma v svoji regiji, in tako v določenem smislu lahko vzamejo svojo usodo v svoje roke. Med glavnimi cilji zastopanja interesov so poudarili širitev podeželskih-vaških storitev, oblikovanje specializacij, uporabo sistema kvalifikacijskih kriterijev za storitve, lansiranje skupnega organiziranega izobraževanja predvsem za svetovalce, kvalifikatorje in županijske vodje -, lobiranje, ki lahko pomaga pri rešitvi nerešenih pravnih vprašanj. Za sistem izdajanja in registracije zaščitnih znakov za določene tipe prenočišč je Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo od leta 2011 zadolžilo razne strokovne organizacije.. Sistem zaščitnih znakov vaških prenočišč koordinira Državna zveza za kmečki in agro turizem. Osnovni cilj zaščitne znamke Certifikata s sončnicami za vaška prenočišča je pozitivna diskriminacija ponudnikov storitev z bogatimi in specializiranimi storitvami ter ustrezno strokovno izobrazbo, ki ponujajo namestitev, ki jih ločuje od drugih ponudnikov storitev vaških prenočišč, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja prenočišč na vasi. FATOSZ je razširil širok krog fakultativnih storitev, preko tega tudi sistem zahtev, ki omogočajo možnosti tudi za specializacijo, in spodbujajo ponudnike storitev za razvoj kakovosti, za ponujanje storitev z vrhunsko kvaliteto ter na prodajo, ki osredotoča na uporabnike (turiste). 2.2.4 Domači predpisi, ki regulirajo kmečki turizem Državni organi so, usklajeno s regulacijskim sistemom turizma, oziroma z dopolnitvijo le-tega, določili predpise, ki se nanašajo na kmečki turizem. Ta regulacija se nanaša na prenočišča v okviru kmečkega turizma, za kvalifikacijske zahteve in izobraževanje. Uredba vlade iz leta 1997 o koriščenju privatnih prenočišč za turistične namene ureja pravice in obveznosti ponudnikov nočitvenih storitev. Ta uredba določa, da je vaška namestitev dejavnost privatnih namestitev, razen izpostavljenih letovišč v vaseh in že izoblikovanih kmetijskih regijah, ki se lahko opravlja v obsegu do največ deset postelj (pet sob) brez podjetniškega dovoljenja, ponudnik prenočišča se mora zgolj registrirati pri pristojnem notarju samouprave. V primeru kapacitet nad deset postelj se dejavnost šteje za podjetje, ki se kot taka lahko opravlja le z podjetniškim dovoljenjem. Od leta 1998 uvrstitev komercialnih prenočišč v kategorije in kvalifikacijo vaških prenočišč ureja uredba IKIM, ki je bila dopolnjena leta 2003 z uredbo GKM. 10

Po skoraj dveh desetletjih čakanja, je leta 2007 prišlo do izdaje uredbe vlade o storitvenih dejavnostih kmečkega in agroturizma na temo kmečkega turizma, ki ji je leta 2009 sledila uredba vlade o dejavnostih nudenja namestitvenih storitev. 2.2.5 Institucionalni sistem kmečkega turizma Kmečki turizem na Madžarskem ima danes tri pomembne akterje. Prvega sestavljajo družine, ki pričakujejo goste, in ki predstavljajo dejansko ponudbo in storitve. Drugega sestavljajo marketinški podjetniki, ki organizirajo omrežje in dajejo gostišča na trg. Tretji pa je sestavljen iz samouprav, predvsem iz županov, ki vidijo fantazijo v dani temi. (Kovács D., 1998.) Samouprava se mora vpeljati v turizem, kajti organizacija in izvedba turizma imata veliko takih elementov, ki jih lahko prevzame le naselje oziroma njegova samouprava. Predvsem na področju marketinga, razvoja izdelkov in spodbujanja investicij je potrebno prevzeti vlogo koordinacije med turističnimi akterji naselja, oziroma pri ustvarjanju sodelovanja, še posebej glede potencialnih partnerjev na regionalni ravni. V primeru več naselij je bila samouprava skupaj z lokalnim prebivalstvom sposobna prepoznati lokalne atrakcije,intelektualno in inovacijsko sposobnost naselja, ki je zagnala razvoj. Z razvojem kmečkega turizma lahko prebivalstvo naselja pridobi neko vrsto alternativnega dohodka, ki predstavlja prihodek, ki dopolnjuje originalni dohodek gostitelja, in kar lahko pomembno vpliva na splošni razvoj celotnega naselja. V največ primerih je to poleg zasebnih interesov povezano tudi z interesi skupnosti. Zato je zelo pomembno, da poleg zunanje podobe priprava in distribucija kataloga z ustrezno kakovostjo ustrezno poudarimo tudi razvoj, motivacijo, in sploh obstoj človeških virov. Vodje naselij imajo veliko odgovornost na tem področju, v primeru izvajanja programskega paketa za kmečki turizem, kajti lahko imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju pogojev, ki so potrebni za lansiranje in razvoj dejavnosti, kar v mnogih primerih predstavlja izoblikovanje privlačne, čiste in urejene podobe vasi. Posamezne iznajdljive lokalne regulacije, in seveda stalni, neposredni stiki z lokalnim prebivalstvom, so lahko zelo učinkoviti, skoraj vse aktivnosti, ki se izvajajo "v ozadju", se lahko lahkotno izvajajo z vključevanjem prebivalcev, kar lahko ima številne pozitivne posledice (ne smemo pozabiti, da tisto, kar naredimo sami, nam je bolj všeč in je nam bolj pri srcu). Po seznanitvi s cilji so lahko le-ti glavne motivacijske sile na področju opravljanja tečajev za pridobitev znanj, ki so nepogrešljiva za vključevanje prebivalstva v čim širšem krogu, in kasneje za povečanje kakovosti ponujenih storitev ter za razvijanje individualnih sposobnosti za dajanje pobud. "Usposabljanje" v primeru kmečkega turizma lahko zajema vse od preprostega prenosa znanja do pridobitve strokovne izobrazbe. Osebe, ki se ukvarjajo z gostinstvom morajo imeti znanja, ki so povezana s storitvami, ki jih ponujajo, morajo poznati razne potrebe turistov, in nenazadnje tudi naravne in kulturne vrednote svoje regije tukaj je potrebno poudariti, da tukaj ne gre zgolj za tisto vas, v kateri ponudnik živi. Zato jim je potrebno končati najmanj enega od tečajev, kjer se lahko usposobijo glede najpomembnejših zahtev poslovanja, prehrane, varnosti, higiene, knjigovodstva in nalog menedžiranja, ter se seznanijo z najpomembnejšimi značilnostmi kompleksnega izdelka, ki ga ponujajo. Tiste osebe pa, ki se programa udeležijo kot zaposleni pri informacijski službi in službi za sprejemanje gostov na lokalni ravni, morajo biti seznanjeni z atrakcijami in turističnimi viri svoje regije. Razen tega še potrebujejo tudi tehnična in trgovinska znanja, zato, da lahko razvijajo in promovirajo turistične vire v potrebni meri. 11

Naloga izvoljenih lokalnih funkcionarjev pa je, da z vključevanjem ustreznih oseb in ustreznih strokovnjakov določajo splošno strategijo lokalnega turističnega razvoja. Za to morajo poznati zadevne, aktualne predpise, vse ovire, ki otežujejo pridobitev potrebnega kapitala, turistične atrakcije naselij zastopane regije, potencialne možnosti za razvoj, in to, kaj pravzaprav pomeni dandanes velikokrat omenjeni trajnostni razvoj. Njihova funkcija je torej zelo komplicirana, brez zagotovljenega socialnega kapitala (ki pa še zmeraj predstavlja zelo velik problem na podeželju, in še posebej v primeru zaostalih regij je to lahko velika ovira pri razvoju) pa je izredno komplicirana. Poleg zgoraj omenjenih akterjev pri razvoju in delovanju kmečkega turizma, lahko sodelujejo mikroregije, zveze naselij, ter tudi regionalne organizacije in skupine. 2.2.6 Cilj kmečkega turizma Osnovni cilj kmečkega turizma je, da podeželskemu prebivalstvu znotraj tega predvsem kmetijskih proizvajalcem zagotovi dopolnilni dohodek, in s tem zmanjša njihove probleme glede preživljanja, ter povečuje njihov življenjski standard, in ne nazadnje, zaradi navezanosti na pokrajino, prepreči njihovo odseljevanje. Poleg gospodarskih in družbenih funkcij pa je pomembna tudi ekološka vloga, predvsem zaščita naravne osnove zdravega življenja, ohranjanje raznolikosti in značilnosti pokrajin, zaščita gozdov in drugih naravnih življenjskih prostorov, ponavadi glede zaščite ekoloških sistemov. Ta vrsta turizma lahko ponuja dopolnile prihodke kmetovalcem, ki so se do zdaj preživljali zgolj s pomočjo kmetijske proizvodnje,, omogoča vzpostavitev kontaktov z drugimi plastmi družbe,na drugi strani pa pomaga, da problemi postanejo bolj znani in razumljivi, sami podeželski ljudjepa lahko tudi pridobijo nova znanja, ki oblikujejo njihove poglede (uveljavljanje interesov!). Če se oblikuje pametna razvojna politika, se bodo za razvoj gostinstva ustanovili novi objekti, bodo postala stanovanja bolj komfortna, infrastruktura se bo razvijala. Postopoma bodo prenehali vzroki, zaradi katerih so številni prebivalci zapuščali vasi. Torej utegne imeti kmečki turizem pomembno vlogo pri ohranjanju števila prebivalstva naselij. Poleg tega lahko pomaga tudi pri ohranjanju ljudskih vrednot in tradicij, kajti v ponudbi je poleg gostoljubja gostitelja, ambienta naselja, zgradb in spomenikov tudi predstavitev lokalne ljudske obrti in lokalnih ljudskih šeg. 2.2.7 Politika trženja Strokovnjaki so ugotovili, da je eden glavnih vzrokov nizke učinkovitosti kmečkega turizma, in sploh turizma v naši državi, šibka trženjska dejavnost. Kljub temu, da ima turizem iz vidika prihodkov zelo pomembno vlogo v madžarskem gospodarstvu, se ne namenja potrebna pozornost razvoju, za odkrivanje in koriščenje še neizkoriščenih možnosti. Ugodna geografska lega Madžarske, njene odlične danosti (zdravilne vode, zgodovinske znamenitosti, gospodarstvo, možnosti za šport, itd.) omogočajo, da bo postal turizem vodilna industrijska panoga v prihodnosti. Zato se pa mora naša ponudba uveljavljati na svetovnem trgu. Odpraviti je potrebno obstoječe težave, kot so npr. težka dosegljivost določenih pokrajin, ali razne pomanjkljivosti na področju infrastrukture. Nadaljnji problem predstavlja kratka glavna sezona, in to, da sta bila do sedaj le Balaton in Budimpešta dva glavna turistična centra. Potrebno je pritegniti pozornost na lepoto in kulturne vrednote naših vasi. Zato pa je potrebna ustrezna razvojna konceptualizacija in trženjska politika. Posebnost turističnega trženja je, da poskuša prodati ne le en sam izdelek, temveč kompleksni paket storitev, ki ga ne moremo ločiti od geografskega prostora, kjer se le-to nahaja, in so elementi tega lahko del tudi drugega paketa izdelkov z drugimi lastnostmi. 12

Nakup izdelka se izvaja brez poglavitnega spoznavanja izdelka, kjer so tudi razpoložljive in potrebne informacije omejene. Kupec po navadi izbira na podlagi zaupanja, z aktivnim sodelovanjem prodajalca. Na odločitev vplivajo ne samo notranji dejavniki kot kakovost izdelka, ampak tudi zunanji dejavniki kot na primer potrebe kupca. Trije glavni dejavniki turističnega trga so ponudba, povpraševanje in cena. Značilnosti ponudbe Paket vaških turističnih izdelkov zajema vse atrakcije, zaradi katerih je dano naselje ali regija privlačno iz turističnega vidika. Med temi so poleg zagotavljanja namestitev in gostinskih storitev tudi gostoljubje gostitelja, ljudske tradicije, naravne vrednote. Vendar je pomembno, da bo poleg osnovnih storitev vedno na razpolago tudi pestra programska ponudba za preživetje časa. Odvisno od atrakcij okolice je to lahko neka vrsta kulturnega dogodka, ali kakšna druga aktivna dejavnost (npr. razne možnosti za šport), zgodovinski spomenik, ali pa znamenitost večjega mesta v bližini. Za meščane in tujce lahko pomeni veliko doživetje, če se lahko udeležijo vsakdanjih aktivnosti vaških ljudi. Zaradi gostov bodo morda ponovno oživele že davno pozabljene ljudske šege, tradicije (npr. postavitev mlaja, velikonočno pršenje). Atrakcije same pa ne bodo zadostovale, potrebno je urediti naselje tako, da bo primerno za sprejemanje. Za to je potrebno zagotoviti osebne in predmetne pogoje, ki omogočajo nemoteno bivanje turistov. Na Madžarskem se skoraj 1000 naselij ukvarja z gostinstvom, vendar je velikokrat problem, da v večini vasi niso zagotovljeni vsi gospodarski in tehnični pogoji (infrastruktura, organizacijsko, podjetniško ozadje). Sestavni deli povpraševanja V kmečkem turizmu se lahko pojavlja ljubezen do vaškega življenja, možnost aktivnega počivanja, želja po tišini, miru, lepi podeželski pokrajini, ter spoznavanju ljudskih šeg in tradicij, ki so povezane z regijo, kot notranja gonilna sila. Madžarsko povpraševanje je zaradi različnih motivacijskih dejavnikov potrebno pregledati ločeno glede tujih in domačih gostov. Na tuje goste, glede na komunikacijske težave, najbolj lahko računajo družine, katerih člani govorijo tuje jezike. Ta krog se z učenjem tujih jezikov mladih čedalje bolj širi; velik problem pa predstavlja v primeru vasi, ki so (tudi) družbeno zelo erodirane. Na podlagi dosedanjih izkušenj uživajo prednost naselja s pripadniki nemške narodnosti, ki v znamenju slogana "nazaj h koreninam", preko sorodniških, prijateljskih zvez, relativno lahko najdejo potencialne goste, odkrijejo potencialni trg. Tuji, predvsem nemški gostje so tisti, ki iščejo kvalitetno ponudbo, in to tudi plačajo. Zaradi motiviranosti so lahko dober trg tudi Danska, in Nizozemska, kjer je veliko zanimanje za posebne ljudske tradicije, in še posebej za posebne znamenitosti. Na teh trgih je vpliven dejavnik tudi cena. Madžarski kmečki turizem iz tega vidika lahko postane konkurenca ponudbam sosednjih držav. Motivacije domačega povpraševanja so primerljive s tujimi v tem, da tudi v naši državi postaja potreba mestnih intelektualcev po počitnicam na podeželju vedno večja. Razen tega je veliko zunanjih dejavnikov, ki so ponudbo obrnili v smer kmečkega turizma. Eden od takih vzrokov je, da so podjetja prodala podjetniška letovišča, mladinske in otroške tabore, in so le-ti prešli v privatne roke ali k hotelom. Posledično so se te namestitve zalo podražile. Inflacija, ki že traja vrsto let, poslabšanje prihodkovnih razmer prebivalstva, ter slabljenje forinta dražijo potovanja v tujino, tako se likvidno povpraševanje vedno bolj usmerja na domači turizem, znotraj tega pa na relativno cenejše storitve. Letovanje otrok, potreba odraslih po rekreaciji, želja po aktivnem počivanju in vzpostavljanju človeških odnosov vse to povečuje potrebo po kmečkem turizmu. Poleg klasičnih turističnih 13

dejavnosti postajajo vedno bolj pomembnisprehodi v naravi, vpogled v ljudske obrti, oziroma udeležba pri aktivnostih na kmetiji. Cena Cena povezuje strani ponudbe in povpraševanja. Cenovno politiko je potrebno oblikovati tako, da upoštevamo plačilno sposobnost turistov, kakovost storitev, cenovni razred konkurenčnih trgov, hkrati pa naj cena zagotovi kritje stroškov podjetij in naj zagotavlja tudi nekaj dobička. Lahko uporabljamo cenovno diferenco na podlagi sezone, oziroma obdobja, datuma rezervacije, ciljnih skupin, ter na podlagi prometa, prodajne poti, načina plačila ali kakovosti. Tako lahko prodajamo storitve iste vrste po različnih cenah. Značilnost agrarnega turizma je, da kmetovalci ponujajo gostom med drugimi tudi svoje izdelke. Ker na ta način lahko prodajo gostom svoje izdelke tudi po višji ceni, kot bi jih lahko prodali prevzemnikom, ta vrsta turizma predstavlja tudi prodajo kmetijskih izdelkov, pri kateri ostane pri proizvajalcu tudi trgovinski dobiček. Koristna trženjska sredstva Naslednji korak je sama prodaja, ki je lahko uspešna, če jo ustrezno pripravimo, in smo že tudi potrebe potencialnih kupcev predhodno ugotovili ter pritegnili njihovo pozornost na storitve. To pripravljalno delo lahko izvedemo s pomočjo sredstev trženjske komunikacije. Med trženjskimi sredstvi je najpogostejši komunikacijski in promocijski miks, znotraj tega pa imidž, ki ima veliko vplivno vlogo. Njegova pomembnost izvira iz tega, da do odločitve kupca pride na podlagi zaupanja, na podlagi subjektivnih vtisov. Značilnost izdelka je, da uporabnik ne samo pred nakupom, ampak tudi naknadno ne more objektivno oceniti izdelka, kajti na njegovo mnenje lahko vplivajo tudi številni osebni dejavniki (zdravstveno stanje, vzdušje, itd.). Oblikovanje imidža pa drugače tudi sprememba je dolgi proces. Nastala slika je odvisna od mnogih različnih dejavnikov, ki jih ne moremo usmerjati. Oblikovanja imidža ne smemo prepustiti naključju. Naloga trženja je, da predstavi in širi take dejavnike o posameznem območju ali izdelku, preko katerih se lahko izoblikuje ugodna slika, "imidž". Negativno sliko, ki je nastala v preteklosti, je kasneje izredno težko ukiniti, korigirati, za kar potrebujemo ogromno denarja, časa in tudi dela. Trdni, pozitivni imidž je zelo obstojen, tudi v primeru izrednih napak in/ali nesrečnih okoliščin ga je težko izpodkopati ali porušiti. Prednost osredotočanja na imidž mikroregije izvira po eni strani iz tega, da uporabnikova odločitev velikokrat ni povezana s konkretnim naseljem, temveč z regijo. Nadalje je pomemben vidik tudi to, da je z združitvijo lažje pridobiti večje finančne vire za komunikacijsko (trženjsko) politiko, hkrati pa lahko bolj izpostavimo tudi lokalne posebnosti. Zaradi prevelike ponudbe in močne konkurence je unikatnost in razlikovanje od drugih regij zelo pomemben dejavnik. Potrebno je dati velik poudarek tudi na informiranje, z vključevanjem vseh možnih sredstev in pripomočkov (radio, TV, razstave, sejmi). Zato je potrebno poleg objave glavne-centralne brošure tudi izdajanje lokalnega, mikroregijskega in županijskega informacijskega gradiva. Vključevanje tujih gostov zahteva informacijske storitve na ustrezni ravni in za podporo prodaji je nujno potrebno distribuiranje informacijskega gradiva o kmečkem turizmu tudi na strokovnih sejmih in razstavah v tujini. Najbolj transparentni del komunikacijskega trženja je reklama, ki predvsem spodbuja koriščenje turističnih storitev, ki nudi informacije in pozornost potencialnega povpraševanja usmerja na ponudbo. 14

Na turističnem trgu sta ponudba in povpraševanje ločena glede kraja in časa, zaradi tega je uporaba tiskanih medijev dandanes še vedno izrednega pomena. Za brošure, ki predstavljajo ponudbo kmečkega turizma, je značilno vse to, kar je značilno na turistične brošure na splošno: ker je ponujen izdelek neznan, ni konkreten, ni vzorca, ki bi ga lahko poskusili, do izvedbe letovanja zgolj informacije, ki so navedene v prospektu "nadomeščajo" pričakovane, predvidene storitve. Kupec se mora končno odločiti na podlagi teh informacij. Smotrno je torej uporabljati obliko prospektov ali katalogov, ki je že široko poznana in vsepovsod razširjena, ki kompleksno ilustrirano s fotografijami, ki olajšajo odločanje predstavlja možnosti za letovanje, naravne in zgrajene atrakcije, po lokalnih, regionalnih in nacionalnih zmogljivosti. Hkrati pa mora nuditi točne informacije o higienski in drugi opremljenosti, legi, dosegljivosti, okolici objektov za sprejemanje gostov, ter o vseh posebnih storitvah, ki so značilne samo za kmečki turizem. Ko smo že zadostno pritegnili pozornost, moramo določiti, po katerem distribucijskem kanalu želimo posredovati uporabnikom naš izdelek. Prodaja kmečkega turizma poteka na Madžarskem tako na posreden kot tudi neposreden način. Kljub temu je veliko bolj komplicirano za turiste, če želijo iti na počitnice na podeželje, kot če bi izbrali letovanje na morju. Zadostuje že, če prelistamo kataloge turističnih agencij, ki vsebujejo možnosti za namestitev takoj bo postala razvidna razlika med količinami posredovanih informacij. Tisk, radio in televizija bi morali imeti večjo vlogo pri promoviranju kmečkega turizma, preko njih bi lahko zainteresirani bolje spoznali to obliko počitnikovanja. Za nudenje informacij na ustrezni ravni je nujno potrebna tudi dejavnost raznih neprofitnih turističnih agencij za informiranje ter tujih turističnih predstavništev. Najboljša reklama pa je mnenje zadovoljnih gostov (ustna-propaganda) oziroma vračanje gostov. 2.2.8 Vizija o prihodnosti Kmečki turizem se lahko razvija v kompleksno dejavnost, ki oblikuje medsebojno povezani sistem storitev na ravni naselja in mikroregije, preko katerega lahko posredno in neposredno podpira trajnostni razvoj podeželja. Vse to daje možnost podeželskim občanom za zagotovitev njihovega preživetja, in s tem za ostajanje prebivalstva v naselju. Ponovno oživi elemente vaškega načina življenja, ljudske tradicije in za svoje interese ščiti naravo, v prid obnavljanja vasi. LEADER je novi model razvoja podeželja, najuspešnejši program Evropske unije za razvoj podeželja. V okviru programa lokalne samouprave, civilne organizacije in podjetniki skupno ustanovijo takoimenovane lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja v podeželskih regijah, ki si sami določijo smer razvoja svoje regije. Po ustanovitvi vsaka posamezna akcijska skupina sestavi svoj lokalni načrt za razvoj podeželja, za programsko uresničevanje le-tega bo država odobrila okvirni znesek. Za uporabo tega akcijske skupine objavijo lokalne razpise. Ocenjevanje prispelih projektnih predlogov, oblikovanje predlogov o razpisih, ki jih je potrebno podpirati, ter tudi sledenje izvajanja projektov opravlja akcijska skupina. S tem lokalno prebivalstvo, oziroma gospodarske, civilne in upravne organizacije in združenja, ki delujejo na danem območju, lahko v okviru novega in tesnega partnerstva odločajo o svoji usodi, o razvoju in prihodnosti območja. Strateški načrt za razvoj podeželja Nova Madžarska povzema najpomembnejše smeri strateškega razvoja za razvoj prehrambnega gospodarstva in podeželja za obdobje od 2007 do 2013. Njegov cilj je postavitev temeljev za trajnostni razvoj kmetijskega sektorja in sektorja za prehrambno industrijo ter podeželskega območja. V prid tega, ob upoštevanju smernic Evropske unije, je bilo določeno pet nacionalnih razvojnih prioritet. Med temi je naveden turizem, konkretno pa kmečki turizem, v smeri nacionalnega razvoja za zmanjšanje napetosti na področju zaposlovanja na podeželju, širitev 15

možnosti za pridobitev dohodka na podeželju, ter izboljšanje življenjskega standarda, izboljšanje dostopa prebivalcev podeželskih naselij do storitev. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je za poživitev domačega turizma, za okrevanje gospodarstva ustvarilo Počitniško kartico Széchenyi, ki tako za lokale, v katerih se lahko kartico uporablja, kot tudi za delojemalce in delodajalce, zagotavlja zelo ugodne plačilne pogoje oziroma pogoje uporabe. Prvotni cilj Počitniške kartice Széchenyi je, da čim več družinam omogoča, da letni dopust preživijo v državi. To omogoča z ene strani z ugodno obdavčitvijo in stroškovno ugodnimi rešitvami, z druge strani pa z varnim in sodobnim plačilnim sredstvom, ki se lahko kontrolira. Ponudniki storitev kmečkega turizma na Madžarskem lahko postanejo lokacije, kjer se lahko uporablja kartica, zato je FATOSZ v širokem krogu začel informiranje svojih članov o pogojih uporabe Počitniške kartice. Poleg zgoraj navedenega, FATOSZ v svoji Srednjeročni razvojni strategiji izrecno poudarja nalogo izdelave detajlov Programa za gostinske storitve na vaseh in kmetijah, ki je omenjena v Nacionalni koncepciji za strategijo podeželja, ter izdelavo kmečkega in agroturizma, ki se nanaša na celotno državo in opravljanje funkcije glavnega koordinatorja, ter letno strokovno izobraževanje ponudnikov vaških namestitev, ustanovitev izobraževanja menedžerjev za kmečki turizem in turističnih informatorjev, tako doma kot tudi v Karpatskem bazenu. Poleg navedenega, poudarja delovanje Centralne agencije za informiranje in trženje, ter koordiniranje spletnega trženja ponudnikov namestitev ter oblikovanje in upravljanje spletnega rezervacijskega sistema. V trženjskih dejavnostih, v sodelovanju s podjetjem Magyar Turizmus Zrt (Madžarski turizem d.d.), z izdajanjem in distribuiranjem brošur, organizacijo razstav in študijskih poti, vključevanjem agencij za turistične informacije, promovira kmečki turizem, preko katerega bo lahko kompleksna ponudba podeželskega turizma prišla na trg tako doma kot tudi v tujini. 3. Strateška analiza regije, kot turistična destinacija 3.1 Povzetek regionalnih strategij Na madžarskem delu območja programov Projekta 5 poštnih kočij so zahvaljujoč delu društev za razvoj podeželja nastali najbolj temeljiti in najbolj podrobno izdelani načrti glede razvoja turizma. Na območju programov delujeta društvi za razvoj podeželja Zala Zöld Szíve (Zeleno srce Zale) in Innovatív Dél Zala (Inovativna Južna Zala). V Lokalnih strategijah za razvoj podeželja na temo razvoja turizma se konkretno osredotočajo na naravne vire in na vire podeželske arhitekture, ter na tradicije, ki predstavljajo našo dediščino, oziroma na prireditve, ki se lahko s temi povezano izvajajo. Glavne smeri razvoja v strategijah se lahko povzemajo kot sledi: Načrti Društva za razvoj podeželja»inovativna Južna Zala«pokrivajo 3 glavna področja. Izrednega pomena je smer razvoja infrastrukture. V okviru tega sta omenjena tudi širitev nastanitvenih možnosti glede njihove količine in kakovosti, ter razvoj turistične infrastrukture. Pri razvoju turistične infrastrukture je poudarjena infrastruktura prireditev (npr. lokacija prireditev na prostem), izgradnja doživljajskih in/ali tematskih parkov, ter prezentacijskih in razstavnih prostorov, ki temeljijo na lokalnih vrednotah, ki lahko v veliki meri prispevajo k povečanju»količine doživetij«, in s tem tudi atraktivnosti, ki je na razpolago v tej regiji. Poseben ukrep je bil sprejet za organizacijo dosegljivih atraktivnosti in storitev v programski paket, za sestavo paketov, ki se prilagajajo potrebam raznih skupin turistov. Pomembno razvojno področje, ki ima v prihodnost segajoč pomen, je program za marketing in zaščitno znamko in regije, tematika oblikovanja znamke regije, v okviru katere na podlagi vizije 16

prihodnosti regije načrtujejo oblikovanje marketinške strategije in program zaščitne znamke, ter elemente imidža, ki zajema rezultate le-teh in ju da čutiti tudi fizično. Med načrti za razvoj turizma Društva za razvoj podeželja Zeleno srce Zale je tudi naveden razvoj atraktivnosti, v okviru katerega si prizadevajo predvsem za zmanjšanje sezonskega značaja, podaljšanje časa trajanja bivanja in zasedenosti, ter za podaljšanje doživljajske verige turistov. Razvoj atraktivnosti je izredno pomembna točka pri vseh obstoječih turističnih izdelkih, vendar s tem postavljajo v ospredje zlasti problem razdrobljenega razvoje. Pri tem problemu lahko pomaga, če načrtujejo razvoje marketinga in menedžmenta, v smeri organizacije enotne regije. Usmerjenost v prihodnost kaže, da je izredno pomembna ustanovitev organizacije-menedžmenta, ki je odgovorna za turistični razvoj, ki bo lahko kasneje postal pravzaprav gospodar regije. V okviru tega ukrepa je pomembna določitev strategije marketinga regije, ter razvoj komunikacijskih dejavnosti v interaktivno smer. V okviru razvoja storitev in človeških virov načrtujejo podpirati dejavnosti, ki nameravajo izvajati strokovno izobraževanje in usposabljanje lokalnih ponudnikov storitev Tudi Društvo Zeleno srce Zala daje velik poudarek oblikovanju imidža in znamke regije. V okviru paketa tovrstnih ukrepov so oblikovanje imidža, določitev znamke, ter zagotovitev temeljev kontrole kakovosti. Povzeto lahko povemo, da načrti za razvoj turizma pregledane regije temeljijo na virih, ki so dobro vodeni, unikatni, v turističnem smislu še niso izkoriščeni, vendar se zelo pogreša središče, na katerem lahko temelji znamka regije. Iz tega vidika je regija v zelo težkem položaju, namreč nadaljnji razvoj bi morali temeljiti na viziji prihodnosti, ki temelji na klasičnih podeželskih vrednotah, vendar poleg tega omogoča prepoznavnost med drugimi ruralnimi regijami, ki imajo podobne danosti. 3.2 Povzetek izkušenj delavnic ponudnikov storitev Zato, da bomo lahko sestavili verodostojen in realen marketinški načrt, ki je sprejemljiv tudi za ponudnike turističnih storitev regije in mu lahko sledijo, smo organizirali več srečanj s ponudniki storitev. V okviru teh delavnic smo si prizadevali odkriti zahteve, ideje ponudnikov storitev regije, ter spoznati njihove ideje in predloge v zvezi z razvojem regije. Prvo tovrstno delavnico ki smo jo namenili madžarskim ponudnikom turističnih storitev smo organizirali v Nagykanizsi 27. februarja. Prvotni cilj tega srečanja je bil, da ponudnikom storitev predstavimo cilje in načrtovane elemente projekta, ter nadalje še posebnosti vaškega turizma. Natem srečanju smo pridobili veliko informacij v zvezi s tem, kako vidijo ponudniki storitev prihodnost regije, v čem vidijo izvrstno možnost, in kakšno je njihovo mnenje glede pobude projekta 5 Poštnih kočij. S podobnim namenom smo organizirali delavnico 16. aprila v Sloveniji, v Dobrovniku, kjer so sodelavci Univerze v Mariboru s pomočjo metode delphi in nominalne skupine analizirali zgoraj navedena področja. Če povzemamo ugotovitve prvih srečanj, lahko ugotovimo, da ponudniki turističnih storitev vidijo številne možnosti v sodelovanju, predvsem pa pričakujejo družine. Znamka 5 Poštnih kočij in spremljajoče prednosti so dobrodošle tudi iz marketinškega vidika, kajti posamezni ponudniki storitev ne morejo opravljati pomembnih marketinških dejavnosti zgolj iz lastnih virov. 17

Druga kroga teh srečanj sta bila organizirana 3. aprila v Nagykanizsi, oziroma 31. maja v Moravskih Toplicah. Ta srečanja so bila odlična priložnost, da predstavimo rezultate raziskovanj z vprašalniki, ki sta jih izvedli dve univerzi, in strategijo, ki smo jo sestavili ter odprli razpravo... Udeleženci so imeli možnost odkrito spoznati temelje turističnih standardov, strategijo znamke in marketinga, ter povedati svoje mnenje o njih. Večina ponudnikov storitev je bila odprta za naše ideje, in je z veseljem sprejela osnovne točke pobude. Tako se je lahko začelo dokončanje posameznih dokumentov. 3.3 Rezultati empirične raziskave Vprašalnik za kvantitativno raziskavo vsebuje skupaj 20 vprašanj, ki se nanašajo na navade v zvezi s kmečkim turizmom, povprečni čas trajanja počitnic, motivacije za potovanje, omogočajo pa tudi pridobitevosnovnih demografskih podatkov turistov (prebivališče, šolska izobrazba, neto prihodek). Rezultate smo obdelali s pomočjo program Microsoft Excel, pogostost odgovorov na vprašanja pa s pomočjo slik in tabel. Vprašalnik je bil uporabljen v krogu uporabnikov storitev kmečkih namestitev analiziranih mikroregij iz madžarske (Letenye, Lenti, Nagykanizsa) in slovenske (Pomurje in Prekmurje) strani. Med 307 vprašalniki, ki so bili izpolnjeni na Madžarskem, je bilo 300 takih, ki smo jih lahko ocenili, vseh 300 slovenskih vprašalnikov pa smo lahko ocenili. Malo manj kot polovica anketiranih madžarskih turistov (43,7%), ter malo več kot polovica vprašanih slovenskih turistov (57,3%), do zdaj še nikoli ni preživela počitnic v okviru vaškega turizma. 10% vprašanih Madžarov in 6% Slovencev se tudi v prihodnosti ne želi udeležiti tovrstnih počitnic. Tako se je za njih z odgovorom na drugo vprašanje že končalo izpolnjevanje vprašalnika. 1. Slika: Delež tistih, ki so počitnice preživeli na vasi, 2012 70,0% 60,0% 57,3% 50,0% 40,0% 30,0% 34,0% 43,7% 42,0% Da Ne 20,0% 10,0% 0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava 2. Slika: Delež tistih, ki počitnice radi preživijo na vasi, 20122 18

70,0% 66,3% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 50,,3% Da Ne 20,0% 10,0% 0,0% 10,0% Madžarski odgovori 4,6% Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava Vprašani Madžari, ki so že kdaj preživeli počitnice v okviru kmečkega turizma, so označili, da so preživeli malo več kot 3 dni na ciljnem območju, medtem ko so slovenski turisti navedli skoraj 7 dni za trajanje teh počitnic, tako lahko povemo, da je za anketirane Madžare, značilno, da dajejo prednost podaljšanim vikendom, medtem ko Slovenci, ki so odgovorili, dajo prednost enotedenskim letovanjem. Slika 3 nam prikaže, v kakšni družbi gostje preživljajo počitnice. Večina tako madžarskih kot tudi slovenskih gostov prihaja s soprogo(m)/izvenzakonskim partnerjem(ico) (35,7%; 34,3%), oziroma z družino (35,7%; 29,5%), s prijatelji (29%, 26%). 3. Slika: Sopotnik vprašanih pri aktualnih počitnicah v primeru kmečkega turizma, 2012 Madžarski odgovori Slovenski odgovori 40,0% 30,0% 34,3% 35,7% 35,7% 29,7% 29,0% 26,0% 20,0% 10,0% 8,0% 3,0% 0,0% S partnerjem Z družino S prijatelji, z več družinami Ostalo Vir: Lastna raziskava Glede kasnejše prisotnosti ponudnikov storitev je zelo pomembno vprašanje, katere vidike upoštevajo turisti pri izbiri destinacije. V večini primerov so anketirani navedli, da najbolj zaupajo 19

priporočilom prijateljev, znancev, sorodnikov. Tudi stroški počitnic so pomemben dejavnik pri turistih obeh držav: za 45% vprašanih iz Madžarske, in za 53% vprašanih iz Slovenije je pri izbiri namestitve pomembna cena letovanja. 4. Slika: Sistem vidikov izbire kraja letovanja, 2012 Ostalo 0,0% 0,3% Cena 53,0% 45,0% Oddaljenost od cilja in naslova 10,7% 9,3% Nivo oskrbe 28,3% 45,0% Tematična/ akcijska ponudba Osebne izkušnje 4,7% 25,3% 28,0% 45,0% Slovenski odgovori Madžarski odgovori Privlačnosti regije 32,0% 31,7% Novice v časopisih 17,0% 45,0% Reklama 14,7% 7,7% Prijatelj, znanec, sorodnik 45,0% 60,7% 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% Vir: Lastna raziskava Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, kateri so tisti dejavniki, ki so dominantni pri kmečkem turizmu. Na petstopenjski lestvici so gostoljubje gostiteljev slovenski turisti označili kot prvi (4,6) najpomembnejši faktor, medtemm ko so ga Madžari označili kot drugi najpomembnejši (4,1). ZA goste obeh vprašanih narodov je skoraj enako pomembna tudi kvaliteta namestitvee v kmečkem turizmu (4,2). Vprašani Madžari so možnosti za sprehode (4,1) označili na prvem mestu. Možnost uporabe interneta danes ne zadeva le poklicne turiste, tudi madžarski turisti, ki so za kmečki turizem, enako potrebujejo tovrstne storitve (3,99), vendar Slovenci, kar je zelo zanimivo, to omenjajo skoraj na zadnjem mestu med pomembnimi dejavniki med počitnicami. Hkrati so pa vprašani smatrali za najmanj pomembno igrišče, ter možnosti za sprostitev in šport. 5. Slika: Pomembnost dejavnikov med počitnicami, 2012 20

Gostoljubnost Možnosti za pohodništvo Dostop do interneta Možnost kuhanja Zagotovljena prehrana Wellness Rekreacijske zmogljivosti Igre za otroke, otroško igrišče Športne naprave Prijazno za družine Znamenitosti v bližini (npr. jezero) Raznolikost ponujenih storitev Število ponujenih storitev Kvaliteta Razmerje cena/vrednost Cena Slovenski odgovori Madžarski odgovori 0 1 2 3 4 5 Vir: Lastna raziskava Motivacije za potovanje povzema Slika 6. Večina vprašanih obeh držav (73,7%; 80%) daje prednost počivanju, sprostitvi, ki ga Madžari želijo izvesti predvsem skupaj z družino. Tako med vprašanimi iz Madžarske kot tudi med vprašanimi iz Slovenije je pri izbiri potovanja pomemben dejavnik tudi iskanje novih doživetij. Med tistimi, ki si izberejo kmečki turizem, je najmanj pomemben motiv obiskovanje sorodnikov, lokalnaa gastronomija in na naše največje presenečenje ohranjanje tradicij. 21

6. Slika: Motivacije pri potovanjih 2012 80,0% 80,0% 73,7% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% 49,7% 44,7% 39,3% 34,7% 35,0% 19,7% 12,3% 11,0% 10,7% 35,3% 37,3% 32,3% 34,0% 36,3% 38,7% 29,3% 27,7% 24,3% 18,7% 13,7% 0,7% 0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava To, preko katerih komunikacijskih kanalov lahko ponudniki storitev dosegajo turiste, je dandanes ključnega pomena. Večina tako madžarskih kot tudi slovenskih vprašanih (67%; 71,7%) najbolj zaupa priporočilom prijateljev, znancev, družinskih članov. Internet je označila polovica madžarskih gostov, slovenski turisti pa se najraje informirajo iz turističnih vodnikov o možnostih letovanja. Slika 7 prikaže tudi to, da se je vloga turističnih sejmov in turističnih agencij, kot vira za informacije, zmanjšala. Ti rezultati kažejo, da se komunikacijska dejavnost ne začenja z lansiranjem komunikacijskih kampanj, kajti priporočila prijateljev, znancev temeljijo na uspešnost prejšnjih let, prejšnjih sezon, preko ustne propagande. 22

7. slika: Možnosti pridobitve informacij v zvezi s potovanjem, 2012 80,0% 70,0% 71,7% 67,0% 60,0% 50,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% 29,7% 31,0% 28,7% 29,3% 19,7% 20,7% 15,7% 13,0% 9,0% 6,3% 19,0% 33,3% 9,3% 10,3% 8,0% 1,0% 2,7% 0,7% 0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava Anketirane smo vprašali tudi, kateri so tisti prostori, opreme, ki jih pričakujejo od gostišča za kmečki turizem. Večina vprašanih iz Madžarske ima rada samooskrbo, kajti označili so možnost peke na žaru (64,3%), ter kuhinjo (53%) za pomembno. Sama peka na žaru je pa hkrati tudi odlični program na prostem za družino in za prijatelje, tako lahko povemo, da je žar že postal pričakovan izdelek v madžarskem kmečkem turizmu. Več kot polovica Slovencev pa je opredelila plavalni bazen in jacuzzi, ter televizijo in DVD predvajalnik za pomemben pogoj. 8. Slika: Prostori, opreme, sredstva, ki se lahko pričakujejo od kmečkega turizma, 2012 23

70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% 53,0% 45,3% 37,3% 42,3% 32,7% 16,3% Lastna kuhinja Dnevna soba TV, DVD predvajalnik 38,7% 35,3% 36,7% 35,0% 29,7% 26,0% 27,0% 28,7% 31,0% 36,3% 26,0% 18,3% 17,7% 11,7% 9,0%7,7% 13,0% 17,3% 8,7% 7,3% 4,0% 0,7% 0,0% Skupiniske igre Skupna dnevna soba 53,7% Kopalni bazen Savna, jakuzzi Zaprti bazen Soba za bilijard 64,3% Grill Igre za zunaj Povezava Internet Vaško gospodarstvo Vir: Lastna raziskava Povezava Športni pripomiočki ostelo Madžarski odgovori Slovenski odgovori Pri spraševanju smo iskali odgovor tudi na vprašanje, katere so tiste storitve, ki se lahko pričakujejo od kmečkega turizma, ki je bogato z doživetij. Pretežni del vprašanih iz Madžarske (59%) je označil gastronomske užitke restavracije in vinske kleti kot nepogrešljivo na letovanju, ki je polno doživetij. Pri tem pa večina vprašanih iz Slovenije (53%) daje prednost sprehajalnim potem, ob tem pa več kot 40% gostov želi kupitii lokalne izdelke v času letovanja. 9. Slika: Storitve, ki se lahko pričakujejo od letovanja na vasi, ki je bogato z doživetij, 2012 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 45,3% 25,7% 20,0% 21,7% 14,3% 53,3% 18,,0% 5,3% 48,7% 50,3% 34,3% 38,3% 8,3% 4,7% 59,0% 53,3% 45,3% 37,0% 41,0%44,0% 37,3% 29,7% 22,7% 23,7%24,7% 21,0%21,0% 21 1,7% 17,3% 13,7% 11,0% 9,3% 39,7% 41,7% 0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava 24

10. Slika: Čas odločitve o lokaciji letovanja,2012 50,0% 43,3% 40,0% 30,0% 23,7% 33,7% 26,3% 20,0% 10,0% 4,7% 3,0% 14,0% 5,0% 12,3% 12,0% 3,0% 4,3% 0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava Večina vprašanih turistov se 1-3 mesece pred letovanjem odloča o destinaciji in rezervaciji namestitve. 23,7% gostov iz Madžarske rezervira 4-5 mesecev prej, 14% gostov iz Slovenije pa rezervira namestitev že 6-7 mesecev pred počitnicami.. Na sliki 11 lahko vidimo, da velika večina vprašanih potuje z družino, skoraj polovica gre s partnerjem na počitnice, medtem ko 38,3% vprašanih iz Slovenije, in 29,3% vprašanih iz Madžarske izbere za sopotnike prijatelje. Število gostov, ki potujejo sami, je zanemarljivo. 11. Slika: Družba na počitnicah, 2012 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 46,0% 47,0% 59,3% 51,7% 29,3% 38,3% 20,0% 10,0% 0,0% 2,7% 5,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: lastna raziskava Glede spola anketiranih, lahko ugotovimo, da je med njimi več žensk kot moških. 25

12. Slika: Razporeditev vprašanih glede na spol, 2012 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 48,3% 39,3% 56,0% 35,3% ženski moški 20,0% 10,0% 0,0% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: lastna raziskava Razporeditev vprašanih glede na starost lahko vidimo na sliki 13; 2,3% madžarskih turistov in 1,7% slovenskih turistov je mlajših od 18 let, 22 % Madžarov, 33,3% Slovencev je med 19-25 let, in 20,3 Madžarov ter 14,3% Slovencevjee v starostni skupni med 26 in 35 let. Med 51 in 60 let starosti ima 16% adžarov, med tem koje 8,7% Madžarov starejši od 61 let. Lahko ugotovimo, da je večina Slovencev, ki uporabljajo kmečki turizem, v starostni skupini mladih med 19 in 25 let, medtem ko so madžarski turisti skoraj v enaki meri razporejeni v starostnih skupinah od 19-25 let, ter od 36-50 let. 13. Slika: Razporeditev vprašanih glede na starost, 2012 35,0% 33,3% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 22,0% 20,3% 21,0% 14,3% 24,3% 16,0% 12,7% Madžarski odgovori Slovenski odgovori 10,0% 8,7% 8,7% 5,0% 2,3% 1,7% 0,0% pod 18 let med 18 in 25 let med 26 in 35 let med 36 in 50 let med 51 in 60 let nad 60 let Vir: Lastna raziskava Na podlagi vprašanja o šolsko izobrazbi vprašanih, je mogoče ugotoviti, da ima skoraj 4% madžarskih gostov le osnovnošolsko, ter 10,,3% poklicno šolo, 19,3% pa ima srednjo strokovno šolo. Gimnazijsko maturo ima 13,3% vprašanih, višjo izobrazbo pa ima 14,3% vprašanih. 18% gostov je navedlo, da ima 26

visokošolsko, 7% pa univerzitetno izobrazbo. 1% gostov v kmečkem turizmu je označilo drugo vrsto izobrazbe. Večina vprašanih iz Slovenije (50,7%) ima srednješolsko izobrazbo, 37,7% pa visokošolsko/univerzitetno diplomo, medtem ko je 3,3% slovenskih vprašanih končalo osnovno šolo. 14. Slika: Razporeditev vprašanih glede na izobrazbo, 2012 (MAGYAR LANGAUAGE IN THE GRAPH!!!!!!) 60,0% 50,0% 40,0% 50,7% 37,7% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% 19,3% 13,3%14,3% 18,3% 10,3% 7,0% 3,3% 1,0% 3,3% magyar válaszadók szlovén válaszadók Vir: Lastna raziskava Glede poklica madžarskih gostov je mogoče ugotoviti, da ima 3,5% funkcijo vodilnega delavca, 1% pa funkcijo managerja, 10,64% opravlja fizično delo, medtem ko je 14,5% intelektualcev. 8,7% gostov je brezposelihn, 1,1% na porodniškem dopustu ali dopustu za nego in varstvo otroka, upokojencev pa je 5,33% v raziskovanem vzorcu. Iz rezultatov izhaja tudi, da so v raziskovanem obdobju najboljzainteresirani za kmečki turizem Madžari, ki so zaposleni. 10% vprašanih slovenskih turistov je fizičnih delavcev, 4,5% je menedžerjev, enak delež imajo dijaki, in skoraj enako število učiteljev. 10% slovenskih vprašanih ni želelo odgovoriti na to vprašanje. 15. Slika: Razporeditev vprašanih po poklicu,20122012 (MAGYAR LANGAUAGE IN THE GRAPH!!!!!!) 27

16,00% 14,50% 14,00% 12,00% 10,67% 10,50% 10,00% 8,17% 8,00% 5,33% 6,00% 3,50% 4,00% 2,00% 1,00% 1,17% 0,00% fizikai foglalkoztatott szellemei foglalkoztatott középvezető felsővezető nyugdíjas Gyes/Gyed jelenleg munkanélküli tehnični poklic 4,17% 4,50% 4,50% 3,67% 3,67% Vodilni delavec, manager Inženir, profesor, učitelj študent Uradnik Trgovina in storitve 10,00% 0,50% 0,33% gimnazijec upokojenka nincs válasz magyar válaszadók szlovén válaszadók Vir: Lastna raziskava Slika 16 prikazujeneto dohodek na osebo med vprašanimi. 2% vprašanih Madžarov manj kot Slovencev ima manj kot 30.000 forintov dohodka na osebo, 9%, oziroma 3% ima neto dohodek na osebo med 30.001 in 60.000 forintov. Odgovor od 90.001 do 120.000 forintov je izbralo 19% madžarskih anketirancev,medtem ko je opcijo nad 120.000 forintov izbralo 9,7%. Največ, 31,7%, je bilo Madžarov, katerih neto dohodek na osebo znaša od 60.001 do 90.000 forintov,, medtem ko ima 40% slovenskih turistov povprečni dohodek nad 180.000 forintov. 16. Slika: Razporeditev vprašanih glede na dohodek na osebo, 2012 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0% 2,0% 1,3% 31,7% 19,7% 9,0% 8,0% 3,0% 4,3% 40,0% 13,0% 13,0% 9,7% 4,3% 1,7% Madžarski odgovori Slovenski odgovori Vir: Lastna raziskava Pregledali smo, v kolikšni meri vpliva gospodarska kriza na počitniške navade (Slika 17). Na 7% vprašanih Madžarov gospodarska kriza ni vplivala, 28,7% anketiranih je manjkrat letovalo, 25% 28

vprašanih rajši izbere domače, krajše potovanje, 29,7% pa išče cenejše rešitve, 3,7% anketiranih pa sploh ne gre na letovanje. Do zanimivega rezultata je prišlo med slovenskimi vprašanimi: med slovenskimi vprašanimi se nihče zaradi krizeni odpovedal letnim počitnicam, 33,3% jih išče raje neko cenejšo rešitev. Na 26,3% anketiranih pa sploh ni vplivala recesija. 17. Slika: Vpliv gospodarske krize na potovalne navade, 2012 35,0% 30,0% 25,0% 26,3% 28,7% 25,3% 24,7% 29,7% 33,3% Madžarski odgovori Slovenski odgovori 20,0% 15,0% 10,0% 7,3% 10,7% 14,0% 7,3% 5,0% 0,0% Sploh ne vpliva Manjkrat grem na počitnice Rajši grem na počitnice znotraj meja Izberem si krajše počitnice Poščem cenejšo možnost 3,7% 0,0% Sploh ne grem na počitnice Vir: Lastna raziskava 3.4 Vizija in strateški cilji Zaradi globalne konkurence, ki jo lahko občutimo tudi na področju turizma, se spremeni tudi narava konkurence: medtem ko je bila prej značilna konkurenca med posameznimi ponudniki storitev, dandanes postaja dominantna konkurenca med posameznimi destinacijami. Razlike ki določajo tudi izbiro turistov med posameznimi destinacijami je oblikovala homogena globalna ponudba multinacionalnih ponudnikov turističnih storitev. Ob povečanju vrednosti razlik med destinacijami je postala splošna tendenca, da je turistom skup doživetij, ki so jih doživeli med potovanjem, postal veliko bolj pomemben, kot posamezni elementi - vsak posebej (Jancsik, 2008). Vizija: Območje 5 Poštnih kočij naj bo destinacija, ki celo leto ponuja doživetja, ki temeljijo na naravni in kulturni dediščini. Zgoraj navedena vizija postavi zaželen cilj, ki za lokalne prebivalce, vendar predvsem za ponudnike turističnih storitev, določa pot. Pri viziji moramo poudariti»doživetje«, ki mora biti v središču razvoja in vseh dejavnosti. Seveda je to doživetje lahko povezano ne samo z zabavo, ampak tudi z učenjem, ohranjanjem dediščine in spoštovanjem narave. Vendar za doseganje tovrstnih ciljev morajo organizatorji regijskega turizma najti pot do turistov. 29

Za postavitev posameznih strateških ciljev si lahko pomagamo z Buhalisevim modelom 6A, in na podlagi razpoložljivih informacij smo v okviru posameznih elementov ponudbe pregledali, katero vrsto razvoja potrebujemo, in v kakšni meri. Buhalis (2000) gleda na posamezne turistične destinacije, kot na lepila, posamezne turistične izdelke in turistične storitve združuje pod blagovno znamko. Po njegovem modelu, ki ga imenujemo model 6A, lahko ponudbo destinacij opisujemo z naslednjimi elementi: Atrakcije (Attractions) Naravne, kulturne atrakcije, specialne prireditve, itd. Dostop (Accessibility) Prometna omrežja in storitve Dejavniki udobja (Amenities) Osnovne turistične storitve (namestitev, oskrba, itd.) Dosegljivi paketi (Available Vnaprej ali na kraju samem kupljena potovanja, paketi packages) storitev Aktivnosti, ki se lahko opravljajo (Activities) Možnosti za šport, rekreacijo in kulturo, ki so na razpolago na kraju samem Dopolnilne storitve (Ancillary Nadaljnje storitve, ki jih koristijo tudi turisti (banka, pošta, services) bolnica, itd.) 1. Tabela: Elementi ponudbe destinacije (vir: Buhalis, 2000) Na podlagi tega se določena destinacija lahko razlaga kot kombinacija vseh izdelkov, storitev in doživetij, ki se nahajajo na kraju destinacije. Strateške cilje, ki so potrebni za doseganje zgoraj navedene vizije, povzema naslednja slika. Strateški cilji so bili določeni na podlagi trendov na trgu, analize SWOT, strokovnih delavnic in rezultatov raziskav z vprašalniki. 30

Slika 1 Strateški cilji a) Okolje, ki podpira turizem V regiji 5 Poštnih kočij delež turizma pri rezultatih lokalnega gospodarstva trenutno ni pomemben. To ima več razlogov. Eden od razlogov je, da v tej regiji sprejemanje turistov nima pomembne tradicije, razen lokacijj s termalnimi kopališči, ki imajo velik promet, hkrati pa svoje dejavnosti opravljajo kot samostojno,, torej svoje neposredne okolice ne vključujejo v pomembni meri v svoje dejavnosti. Tudi naše raziskave kažejo, da v regiji ni pomembnejših atrakcij, so samo povprečne atrakcije, vendar le-te te brez strokovne organizacije in sodelovanja ne predstavljajo atrakcije na trgu. Tretji najpomembnejši razlog je, je, da se ljudje, ki živijo v regiji, ne zavedajo, katere so lokalne dragocenosti,, ki v času globalizacije lahko nudijo osebno oskrbo in unikatni svet doživetij za ljudi, ki prihajajo iz mest. Lokalni prebivalci morajo prepoznati, da so kraj njihovega prebivanja, naravno okolje in kulturna dediščina, takšne šne vrednosti, ki lahko z razvojem in organizacijo nudijo prihajajočim turistom vseživljenjska doživetja. V okviru razvoja okolja, ki podpira turizem, mislimo na razvojne razvoj akcije, ki jih lahko regija izvaja z lastnimi viri,, s skupnim delom in oblikovanjem pogleda, ki upoštevajoč spremembe zunanjih okoliščin 31

(npr. pravne, gospodarske, politične spremembe), vplivajo na turizem le posredno (npr. zagotovitev virov za razvoj organizacije iz natečajev). V okviru projekta 5 poštnih kočij bomo v kraju Nagyrécse postavili turistični razvojni center, ki bo postal srce in duh turističnega razvoja regije. Izgradnja okolja, ki podpira turizem, je stalna naloga, h kateremu lahko prispevamo z uresničitvijo naslednjih delnih ciljev: Turizmust támogató környezet fejlesztése Szervezeti háttér kiépítése Partnerség Klaszterek Információs hálózat Slika 2 Okolje, ki podpira turizem Ta center naj bi vzpostavil organizacijsko ozadje, ki bo prispevalo k temu, da bo regija 5 poštnih kočij ne bo obstajala le na papirju. V prid tega predlagamo oblikovanje organizacijskega ozadja, ki temelji na načelih sistema TDM-a. Sam sistem TDM je bil vzpostavljen na Madžarskem na najbolj popularnih letoviščih.podporo iz razpisov so dobile le tiste organizacije, ki beležijo najmanj 40.000 nočitev. TDM predstavlja obliko sodelovanja, za katero so značilni prostovoljnost, gradnja od spodaj in profesionalizem. Seveda pa so za upravljanje sistema potrebne podpore, vendar le-te lahko izvirajo ne samo iz virov iz razpisov, ki so opremljeni z oznako TDM. Kooperacijo turističnih in drugih ponudnikov storitev, ki delajo skupaj za turizem regije ter kooperacijo vladnih in ne-vladnih organizacij bi lahko koordiniralaa delovna organizacija, ki deluje v kraju Nagyrécse, in bi v primeru razpolaganja z ustreznimi viri lahko opravljala naloge, ki so potrebne za uvajanje regije v turizem in za razvoj. Za tovrstna sodelovanja je nepogrešljiva izgradnja in delovanje partnerstva v takšni meri, ki temelji na tem, da regijski akterji ne samo želijo ampak so tudi sposobni za udeležbo v tem procesu (z žrtvovanjem časa, dela in denarja). Organizacije, ki sodelujejo v partnerstvu, z dodajanjem različnih lastnih virov podpirajo skupno zadevo, ki ima jasno opredeljen cilj in predmet. Lokalno partnerstvo pomeni več kot skupen projekt: to je namen, namera za krepitev turističnih in regijskih vezi, za izgradnjo skupne družbene odgovornosti. Cilj sedanjega partnerstva je, da s širjenjemstrokovnega znanja in virov povečujemo učinkovitost turističnih storitev, ki so ponujene ciljni skupini, in njihovo donosnost. Podobno je pri projektu 5 Poštnih kočij uresničitev posameznegaa razpisnega projekta 32

velikokrat prva skupna akcija lokalnih akterjev, ki se stalno razvija in zori, z integracijo novih akterjev ali oblikovanjem drugih vrst partnerstva. To lahko kasneje postane osnova za nadaljnje lokalne skupne pobude. Partnerstvo je torej lahko horizontalno, to pomeni, da posamezni akterji znotraj regije svoje načrte, storitve in marketinške aktivnosti usklajujejo z vodstvom inovacijskega centra, kjer vsi partnerji določijo kontaktne osebe, skupaj določijo naloge in odgovornosti in vzpostavijo sistem pretoka informacij, ki omogoča stalno in ažurno informiranje in obveščanje partnerjev. Četudi so partnerji in profesionalni sodelavci centra zavzeti in imajo dovolj velikopodporo za sodelovanje, menimo, da je območje, ki sodi v projekt geografsko preveč obsežno za to, da bi se lahko enotno upravljalo v vseh pogledih. Zato predlagamo, da se oblikujejo segmenti, ki bodo zajeli posamezne mikro-regije in/ali kategorijo izdelka (npr. kolesarjenje, vinski turizem). Ti klasterji bodo primerni za to, da bodo ponudili turistom kompleksno in usklajeno ponudbo. Klasterji izdelkov lahko širijo linearne atrakcije, medtem ko klasterji, ki se oblikujejo znotraj mikro-regije, z diverzifikacijo svoje ponudbe lahko podaljšajo verigo doživetij, ter tako prispevajo k temu, da se podaljša čas bivanja in povprečni izdatki. Prav zato je pomemben del v okviru klasterja upravljanje atrakcij ter, Prilagajanje atrakcij turistom. Pomemben del okolja, ki podpira turizem, je zagotovitev oskrbe z informacijami tako ponudnikov storitev, kot tudi turistov. Naloga komunikacije ponudniki storitev, ter med ponudniki storitev in centrom je informiranje, motiviranje inoblikovanje celovitega pregleda. Smatramo, da je pomembno, da obstaja forum, čeprav na spletu, kjer lahko poteka komunikacija med ponudniki storitev z zgoraj navedenim namenom. Postavitev turizmu-prijaznega pogleda v ospredje lahko v veliki meri prispeva k vzpostavitvi okolja, ki podpira turizem, osnovni element katerega je zahtevnost. To zajema tako zahtevnost do našega okolja, kot tudi zahtevnost do nivoja storitev. Pri uveljavljanju zahtevnosti ima turizem vlogo katalizatorja, ki lahko prispeva k temu, da zahtevnost prihaja od znotraj, in postane pojav, ki je značilen za vsakdanje življenje. Pozitiven učinek zahtevnosti se najbolj izrazito pojavlja v turizmu. Center lahko lansira spletne kampanje katerih prvotni cilj je prikazati dobre prakse, ki imajo gospodarske, družbene in kulturne učinke. Po drugi strani lahko za lokalne skupnosti (bodisi za gostitelje, kulturne ali druge skupnosti) zagotovijo da razvoj turizma ustvari vrednost, ne samo za goste, ampak tudi za lokalno skupnost, ter prispeva k ohranjevanju lokalnih vrednosti in tradicij. Poleg krepitve gospodarske pomembnosti turizma, ter predstavitve funkcij panoge, ki izboljšajo kvaliteto življenja, je potrebno v zvezi z oblikovanjem pogleda spodbujati pomembnost strokovnega združenja, ter prednosti sodelovanja, ki se izražajo v povečanju učinkovitosti in gospodarnosti. Za izgradnjo uspešne čezmejne turistične regije je potrebna promocija podjetniške kulture, ki temelji na združevanju ter zagotovitev centralnih virov za programe, ki krepijo združevanje. b) Kvalificirana delovna sila Razvoj delovne sile se lahko uresničuje ne samo v okviru organiziranih izobraževanj lahko se namreč učimo tudi na izkušnjah. Za organizirana izobraževanja četudi so brezplačna je zelo težko zbrati udeležence, čeprav ima večina turističnih podjetnikov željo po izobraževanju. 33

V znamenju večnega izobraževanja predlagamo Centru kombinacijo več načinov izobraževanja. Szervezett képzések Tanulmányutak Hírlevelek Slika 3 Koraki razvoja kvalificirane delovne sile Poleg organiziranih izobraževanj so v projektu strokovne ekskurzije, ter novice, ki se lahko redno objavljajo in ponujajo odlične možnosti za izobraževanje, usposabljanje ter za oblikovanje širšega pregleda nad stanjem. Glede tematike treningov je potrebno poudarjeno obravnavati področja, ki predstavljajo regionalno sodelovanje in spodbujajo TDM in upravljanje, ter spletne komunikacijske tehnike na uporabniškem nivoju, ki se osredotočajo na primere dobrih praks. Za ponudnike storitev, ki se pridružujejo programu 5 Poštnih kočij, predlagamo udeležbo na izobraževanjih, ki jih organizira Center, saj tudi s tem pripomoremo k vzpostavitvi kakovostnega turizma. Nadalje predlagamo, da sem med storitvene standarde uvrstiudeležba na izobraževanjih, ki je eden izmed pogojev za vključevanje. c) Razvoj konkurenčnih turističnih storitev Za razvoj konkurenčne turistične regije, ki ponuja doživetja, so potrebne tudi konkurenčne turistične storitve, kajti če posamezne storitve, ki niso zanimive in privlačne združimo v skupno storitev učinka seveda ni.. Neizogibno se postavlja vprašanje, kako ustvariti konkurenčno turistično storitev. Rešitev vidimo v kompleksnim med seboj usklajenih dejavnostih. Storitev ali regija lahko postane konkurenčna, če odjemalcem ponuje takšne prednosti oziroma vrednote, ki se lahko trajno razilikujejo od konkurenčnih in jih je težko posnemati. Z vidika turizma je pomembno, da lahko storitve navadno posnemamo, posnemanje pa zmanjuje visoke stroške investicije. Težko pa je posnemati, prenesti naravne vire, kot so npr. termalna voda, zdravilna voda, unikatna flora in favna, ter vire, kot je kultura, ki je pojav, ki se razvija več stoletij in se 34